I^eto IX., šter. 28.
Ishaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
Naslov za telegrame: >Naprej«, Ljubljana.
Čekovni račun št. 13.807.
Poktuina platana r goterini.
V LJUBLJANI, v ‘oboto 11. julija 1925.
Današnja številka Din 1*50.
Stane mesečne	.... Din 25'— J
za inozemstva	.... Din 35-— |
Oglasi:	?
Prostor 1X55 nun GO par. Mali oglasi: besed« 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja začasno le enkrat na teden in sfaite mesečno 6' dinarjev«
Eefxtilx Vil., itev. 28.
CeftotMova »IVap reje vsa" šievlilke Eztuasja 3cot fedtnifc:
Lovro Klemenčič:
LJUDSKI GLAS
Giasiloj
n tj
Kmetskc-delavske1 zveze
Stane !ctno 72 Din — mesečno 6 Din
Nacionate vprašaja in proletarski razred v
Jugoslaviji In rta Balkanu.
I.
Balkanski polotok je bil od nekdaj važno torišče internacionalne politike. Preko njega vodijo važna svetovna prometna pota. Bogat je na rudah, gozdovih in producira dokaj surovin. Zato je eden izmed najvažnejših objektov, na katerem se tepejo imperialistične velesile za nadvlado. Balkanska nerazvita in nekulturna bur-žuazija je bila od nekdaj samo orodje raznih imperialističnih velesil, ki so po znanem principu:	Deli in vla-
daj!« netile nasprotstva med balkanskimi narodi, izzivale med njimi večne vojne in napravile na ta način iz balkanskega polotoka med svetovno vojno kup razvalin. Na teh razvalinah skuša sedaj balkanska buržuazija utrditi svoje neomejeno gospostvo in svoje neomejeno izkoriščanje delavskih in zaostalih kmetskih množic.
Dolgotrajne vojne so finančno moč balkanske buržuazije tako oslabile, da je ona danes popolnoma odvisna od finančnega kapitala'velesil. Velesile imajo zato v vseh balkanskih državah svoje komisije, ki nadzorujejo državno gospodarstvo. Balkanske države so torej danes polkolonije svetovnega kapitalizma. Balkanski delavci in kmetje nosijo torej dvojen jarem: jarem svojih nacionalnih gospodarjev, ki i zkoriščajo delo po srednjeveških metodah in jarem svetovnih imperialistov, ki priganjajo balkansko buržuazijo k čim večji agilnosti v izkoriščanju. Delavci in kmetje na Balkanu plačujejo torej dvojne dajatve: kapital, ki ga kopičijo domači kapitalisti in rento ogromnih dolgov, ki jih dolgujejo balkanske države svetovnim vele-bankam.
To dvojno izkoriščanje skušajo kapitalisti prikriti. Najboljši plašč za to prikrivanje so nacionalni spori, s pomočjo teh odvračajo pozornost nezavednega ljudstva od kapitalističnega izkoriščanja.
Za nacionalne spore nudi balkan-ski polotok obilo gradiva. Naseljeni so na njem 4 jugoslovanski narodi: Bolgari, Srbi, Hrvati in Slovenci, od ■eslovanskih narodov pa Grki, Albanci in Turki.
štiri balkanske države na Balkanu nudijo svetovnim imperialistom ved-*o možnost izigravati drugo proti drugi, posebno ker meje teh držav »iso bile ustanovljene s plebiscitom, temveč nasilno: kot rezultat moči in grupacij posameznih velesil. Kralje-viaa SHS je ena izmed najmočnejših povojnih držav. Meri 249.000 km2 in ima okoli 12 milijonov prebivalcev. Bolgarija in.Grška sta po ozemlju in »tevilu prebivalstva dokaj manjši ko 9HS. Evropska Turčija s Carigradom ima nekaj čez IV2 milijona prebival-»tva, a Albanija komaj okoli pol milijona.
Mnogo Bolgarov živi v Dobrudži, ki si jo je prisvojila Rumunija, v turski Trači ji, v grški in jugoslovanski Makedoniji. Na Grškem je okoli pol
milijona brezpravnih Slovanov bolgarske in srbske narodnosti. V južni Srbiji živi mnogo Turkov, ki tvorijo z muslimanskimi Hrvati in Srbi v Bosni in Sandžaku posebno versko skupino. Čez pol milijona Slovencev in Hrvatov živi v sedaj italijanskem Primorju, a prav toliko Nemcev in Madjarov imamo v Jugoslaviji, največ v Vojvodini. Vrhu tega je nacionalna zavest Srbov, ki se ločijo od Hrvatov in Slovencev po pismu, veri in običajih, tako visoko zrastla, da se smatrajo za poseben narod, a prav • tako tudi Slovenci in Hrvati.
Vse te pestre razmere nudijo obilo gradiva za nacionalne spore. Bur-žuazija ima interes, da jih razvnema in razpihuje in na ta način zakriva svojo odvisnost od svetovnega velekapitala — in svoje srednjeveške metode izkoriščanja ljudstva.
Nasprotno pa je v interesu proletarskega razreda, da se kolonialna odvisnost Balkana in nacionalni ter verski spori, ki tvorijo danes brez dvoma eno izmed najmočnejših ovir gospodarskega napredka balkanskih držav, potisnejo v ozadje ter dajo prostora svobodnemu razrednemu boju, ki bo razvil vse ekonomske sile, do konca zatrl vse srednjeveške fevdalne metode in navade v gospodarstvu ter .pcvzdignil balkanske dežele na ono stopnjo gospodarskega in kulturnega življenja, ki jim radi lege in prirodnega bogastva pripada.
To se more zgoditi samo na ta način, da proletarske stranke vseh balkanskih držav prouče nacionalna vprašanja na Balkanu, odgovorijo na svojih kongresih nanja, dosežejo na internacionalnih kongresih potrebno enotnost in s pomočjo internacionale začno boj za pravilno in pravično rešitev vseh nacionalnih sporov.
Ozko sodelovanje posebno s proletarskimi strankami onih velesil, katerih finančni kapital obvladuje in -kontrolira balkanske dežele, bi bilo pri reševanju balkanskega problema neobhodno potrebno.
Predno pa preidemo na podrobno proučevanje vseh nacionalnih vprašanj, je potrebno, da jih razvrstimo.
Skoro kolonialna finančna odvisnost in kontrola velesil nad balkanskimi deželami tvori temelj nacio-nalno-kolonialnega balkanskega problema, t. j. vprašanje čim večje neodvisnosti balkanskih dežel od svetovnega imperializma, s katerim je ozko zvezano vprašanje medsebojne zveze balkanskih narodov ali balkanske federacije. S tem vprašanjem se je ba-vila naša stranka že pred vojno na balkanski predkonferenci v Ljubljani in balkanski konferenci v Beogradu 1. 1910. Po vojni so to vprašanje reševali na več konferencah komunističnih in socialističnih strank. Na žalost pa rezultati teh konferenc niso našli dovolj odmeva in razširjanja med ljudskimi masami. Zgodilo se je to iz raznih vzrokov, ki jih radi prostora ne moremo navajati. Brez dvo-
ma pa je eden izmed glavnih vzrokov ta, da na vseh teh konferencah niso razpravljali in reševali vseh perečih vprašanj s potrebno poglobitvijo. Vsa ostala manjša vprašanja, ki jih navajamo, so v organski zvezi z balkanskim problemom: vprašanje medsebojnih odnošajev Srbov, Hrvatov in Slovencev in njili odnošaji do Bolgarov, vprašanje mirovnih dogovorov, makedonsko vprašanje, vprašanje narodnih manjšin v balkanskih deželah — vsa ta vprašanja spadajo v okvir balkanskega problema. Najbolj poreče je za nas vprašanje medsebojnih odnošajev med Slovenci, Hrvati in Srbi, makedonsko in vprašanje narodnih manjšin v SHS kraljevini. Na ta vprašanja mora naša stranka odgovoriti čim točnejše, če hoče biti proletarska stranka.
Jan Hus
(Na grmadi sežgan 6. julija 1415.)
Jubileji niso zato, da se bivšim ljudem, ki so že davno strohneli, slava poje, ampak zato, da se živečim ljudem odpirajo oči. Učite se iz zgodovine! In ker se drugače nečete učiti, premišljujte o zgodovini vsaj takrat, kadar vas jubileji takorekoč za lase vlečejo k premišljevanju časov, ki so bili. V zgodovini so korenine drevesa, čigar plodove zdaj »uživamo«.
Jan Hus je eden izmed največjih mož sveta. Zato je umrl najsramot-nejše smrti. Kakor dandanes vislice, kakor za Jezusovih časov križ, tako je za Husovih časov veljala smrt na grmadi za najsramotnejšo. Živega so, sežgali in njegov pepel vrgli v reko Ren. da bi nikjer ne bilo ostanka po njem.
Kdo je to storil? Nezmotljivi papež in očaki svete cerkve, zbrani na koncilu v Konstanci so razsodili, da je resnica greh in da je Hus grešnik in kriv smrti, mogočni cesar rimsko-nemškega cesarstva je pa dal kazen izvršiti, ker cerkev je čistih rok, ona ljubi vse ljudi in nikogar ne ubija. Ta cesar je pa zvabil Husa v Konstanco in mu dal cesarsko pismo, da ae mu ne bo nič zgodilo, potem pa se je izgovarjal, da ni on kriv, češ, on je moral izvršiti ukaz svete cerkve. ... In bil je iz rodbine čeških kraljev, sin enega najboljših kraljev, Karla IV., ustanovitelja med drugim tudi praške univerze, ki je starejša nego dunajska.
Taka je bila podlost v preteklosti.
Potem so Čehi pokazali, da niso šleve. Husitske vojne so naučile papiste, da jim njih lažnivi bog nič ne pomaga. Vse križarske vojske so potolkli, kolikor so jih poslali papež in cesar s pomočjo raznih, zlasti nemških, grofov itd. Seveda so bili tudi' Slovenci zraven, saj je imel cesar Sigmund za ženo hčer celjskega grofa Barbaro. Šele potem so zmagali nad Čehi, ko so vrgli med nje razdor. Papistovsko sorodstvo se je vštulilo • in hinavski cesar in cerkev sta navidezno sklenila mir s Čehi, obljubila jim vse verske svoboščine, zlasti zahtevo, da mora nehati cerkvena korupcija, da duhovniki ne smejo imeti bogastva, da se mora čitati evangelij
Otolelce
kipite najugodneje pri
J ©S- Moj In o.
LJuMjana
v ljudskem jeziku itd. Potem so pa svojo besedo snedli in uničili češko svobodo popolnoma.
Potem pa prideta nemški in madjar-ski zgodovinar, pa pravita, da so bili češki boji za duhovno svobodo — navadno roparstvo itd. Velikanske zasluge Husove za duhovni prevrat so skušali deloma zamolčati, deloma pa vsaj zmanjšali in usoda je hotela, da so bili Čehi z ognjem in mečem prisiljeni vrniti se nazaj v katoliško cerkev baš takrat, ko so Nemci dosegli reformacijsko svobodo. Pri tem je Luter ne le mnogo poznejši, ampak tudi veliko manjši duh nego Hus.
In dovolili so avstrijskim vladarjem ne le poteptali češko svobodo, ampak tudi zadnji spomin na Husa uničiti s posvečenjem drugega zlaganega češkega svetnika«, Jana Nepomuckega. Kar pod Husove slike so napisali drugo ime in ker so prepovedovali tudi izobrazbo, se jim je posrečilo.
Ljudje, ki so se borili za svobodo svojega naroda, so sočasno leptali svobodo drugega naroda in še dandanes čitamo, da Nemci odrekajo Husu njegovo velikost, češ, delal je iz narodnega šovinizma. In zakaj? Zalo, ker je uvedel narodni jezik, ker je hotel, da se izobrazi tudi narod, ne pa samo privilegiranci.
Zanimivo je, da je Hus uvedel nove črke, ki jih rabimo zdaj tudi Slovenci, Nemci se jih pa še vedno bojijo in pišejo seli namesto š, tsch za č itd. Ker je te črke porabil tudi mednarodni jezik Esperanto, imajo nemški privilegiranci nov razlog, da med svojim neukim ljudstvom razširjajo šovinizem, češ, esperantski jezik je slovanski izum, ne bomo se ga učili. Seveda enako govorijo tudi naši kapitalisti, da je esperanto preveč nemški — vse pa le zato, da bi ostal narod v temi nezavednosti.
Husova velikost je v njegovi verski resničnosti, oziroma v njegovi resnični vernosti. Toda ta sama na sebi ni nič, ker se od vere ne da živeti. Zato je zlasti velik ta mož, ker je izvajal konsekvence, ker je tisto, kar je ver-
Gospodinje,
poskusite izvrstne testenine, ki se dobivajo zanesljivo samo v originalnih zavojih In pod varstveno znamko:
jel, o čemer (e bil prepričan, tudi res držal m po tem tudi živel. Dasi je bil njegov nauk vzvišen nad egoizem, vendar je delal tudi zase, ker se brez deia ne da živeti. Dasi je bil vzvišen tudi nad narodni egoizem (šovinizem) vendar je delal tudi za narod, ker je višji mednarodni napredek mogoč edinole na narodnih napredkih, kakor je napredek posameznega kraja mogoč edinole na napredku posameznih njegovih prebivalcev.
To je tako jasno, ko beli dan. In vendar se še dandanes jezi sveta cerkev nad Husom in ga preklinja, ker je ličil resnico in se v ta namen posluževal narodnega jezika, ne pa edino-zveličavne latinščine.
In mi? Dokler bomo kratkovidni, bomo delali samo za sebe, uspehe bodo pa pobasali tujci. Ko bomo pogledali malo bolj na široko, bomo delali tudi za druge, pa samo za tiste, ki so naše stroke. Nekaj boljše bo, glavni uspeh bodo pa zopet pobasali tujci. Ko bomo še bolj izpregledali, bomo delali za ves narod, ne le za svojo stroko. Takrat bo še boljše, vendar bo tudi takrat vse velike dobičke basal v svoj žep mednarodni kapital, ki se bo obračal po vetru in se barval med Nemci z nemškimi, med Slovenci pa s slovenskim barvami, čeprav je njegova barva le ena, rumena.
Šele, ko bomo tako široko izpre-giedali, da bomo svoje prepričanje, svojo vero spravili v sklad z resnico, da je vse blagostanje odvisno edinole od dela za ves delavski razred, to je za vse ljudi, ki delajo kjerkoli na svetu, v katerikoli stroki, ki govorijo v kateremkoli jeziku brez razlike, šele takrat bomo odpravili laž, da je v zlatu bog.
Kapitalistično sorodstvo.
Delavec« je glasilo strokovnih organizacij združenih v Strokovni komisiji, ki je- zdaj umrla in je na njeno mesto stopil belgrajski Glavni radni-čki savez Jugoslavije (GRSJ), v katerem sedijo vsi generali Soc. partije Jugoslavije (SPJ). Ta list piše za strokovno združitev brez političnega prepričanja (»politika nas nič ne briga!«) Jto pa v isti sapi, ko skupno s politično stranko SPJ prireja protestne shode in zadružna zborovanja pod Kristanovo mavrico. Kdor ne vidi, da je GRSJ in njega »Delavec« stvarno eno in isto kakor SPJ in njen »Socialist«, ta lahko pogleda, da je podpisana pod Delavcem« in pod »Socialistom« — ista oseba! Enako je tudi v izvrševal-nih odborih: v GRSJ sedijo iste osebe kakor v SPJ. Torej vsaj personalno unijo bo vsak videl in potem takoj razumel, da »strokovničarji« ne morejo delati nič drugega kakor »politi-oarji«, če so to ene in iste osebe. Res, ■tla se dandanes pri neznačajnih ljudeh barve hitro spreminjajo, vendar sočasno pa le ne more nihče biti za politiko in proti politiki.
Če smo to spoznali in če o SPJ vemo, da je filialka Jutrovcev, potem je Tilialka Jutrovcev tudi GRSJ. Zelo bojevita strokovna centrala je to, če se obeša na frak najbolj izraziti kapitalistični stranki, stranki težkega in-dustrijalsko-bančnega kapitala, predvsem Slavenske banke, torej zlasti kapitala premogovne in železarske industrije ...
Pa kakor je vse to jasno, vendar se •zdi mnogim delavcem nerazumlivo, da bi ljudje, ki govorijo proti kapitalu, delali s tem kapitalom skupno pod eno odejo. Marsikdo še ne veruje, da je to sploh mogoče, zlasti če vidi tam sodelovati tudi take ljudi, ki grmijo za resnico«.
Takim zaverovancem je treba dan na dan s prstom kazati na delovanje tega kapitalističnega sorodstva, ki je kapitalistično sorodstvo tudi takrat če se navidez nad kapitalističnim sorodstvom zgraža. Kajti ne po besedah, ampak po delu je treba ljudi soditi.
Poglejmo malo v »Delavca«. Zadnja številka je namenjena rudarjem. Rudarje hoče pridobiti, da bi vstopili v »enotno« strokovno organizacijo, v ti-
sto, ki jo navide« vodijo Krušič, Klenovšek, Čobai in Krže, v resnici pa Kristan, Korun, Praprotnik, Slaveti-ska banka, Trb. prem. družba, kajti prvi vodijo tako, da je zadnjim prav.
V tem »Delavcu«, s katerim hočejo rudarje pridobiti, govorijo proti premogovnim baronom. Govorijo pa tako, da se tem baronom kar trebuščki tresejo od smeha.
»Premoga se preveč nakoplje. Po vsem svetu je kriza. Trboveljska pre-mcgokopna družba ima nakopičenega ogromno veliko neporabljivega premoga, v pristaniščih pa Angleži ponujajo svojega. Strašni časi se bližajo ...«
Tako piše z namenom, da bi rudarjem padlo srce v hlače in da bi se še bolj poceni ponujali.
Tega pa prav nič iie omeni, da je premog predrag. Kakor da bi bili rudarji krivi te krize, ne pa kapitalisti in njih hlapci, ki nasprotujejo pravični ureditvi. Pa ne le da molči o draginji premoga, ampak molči tudi o takih stvareh, ki bi jih »Delavec moral povedati, če bi bil res zastopnik delavstva. To pa tem bolj, ker sedijo gospodje iz GRS.J in SP J tudi v Delavski zbornici in dobivajo tam vse uradne podatke, tudi o tem, da delavstvo zmrzuje, čeprav je premoga preveč«. Toda namesto, da bi se brigali za to, za kar jih plačuje ves delavski razred, ki vzdržuje Delavsko zbornico, ali pa vsaj za to, za kar jih plačuje tistih par delavcev, ki so še organizirani v GRSJ, se za vse to nič ne brigajo, ampak delajo le tisto, s čimer bi mogli privabiti delavstvo v svojo SPJ, da bi jim pomagalo vrteti politični mlin železarskega in premogo-kopnega velekapitala.
In kakor ta politična stranka (če se zelene mize smejo imenovati stranka) ni hotela progresivnega davka, ki bi odpravil indirektne davke in omogočil delavstvu oddih, tako tudi ne mara, da bi se pocenil premog. Če bi se namreč pocenil premog, bi se omejila brezposelnost i pri rudarjih, ki ga kopljejo, i pri drugem delavstvu, ki ga v obratih in doma nujno potrebuje. Če bi se to zgodilo, bi ta žlahtna gospoda ne mogla več tako udobno posedati po kavarnah na račun delavske brezposelnosti in krize.
Pred kratkim je izdala državna inšpekcija dela svoje poročlo, in v tem je zapisano, da slovenski podjetniki preveč varčujejo s premogom, tako da delavstvo v delavnicah po zimi zmrzuje. Namesto da bi gospodje »stro-kovničarji« o tem premišljevali in pisali, pišejo o nadprodukciji premoga.
Ker so sorodniki Trb. premogokop-ne družbe, ne povedo nič drugega kakor to, kar ona hoče. In če se Trb. prem. družba zmoti pri računanju novega škandaloznega obdavčenja, se zmotijo gospodje v Delavski zbornici tudi in objavljajo v »Delavcu« tabele, ki bi bile šolarjem v sramoto, ne pa juristom in bivšim poslancem. In seveda se zmotijo tako, da je v škodo najbednejšim.
Ali je še kje kdo, ki veruje, da to ni kapitalistično sorodstvo?
•Priporo!« Iti!
lW PETHI
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klola, belega in rujevega platna, sifona, kraval, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
Hi veliko! Ha malo!
Razno.
r r 60% čistega dobička je napravila Trb. premogokopna družba preteklo poslovno leto. Delnice imajo namreč nominalno vrednost 50 Din in za vsako delnico dobe delničarji 30 Din dividende. Čisti dobiček, tisti namreč, ki ga družba javno izkazuje, znaša 38,530.792 Din. Produkcija je znašala 1,560.310 ton. lvoliko dobička je družba skrila, ne vemo, manj pa prav gotovo ne, kakor ga je izkazala. Te številke naj čitatelji primerjajo z izvajanji članka »Kapitalistično sorodstvo« v današnji številki Napreja«.
r 114 milijonov Din direktnih davkov je iztirjala lani finančna delegacija v Ljubljani, čeprav bi jih bila morata po proračunu le 74 milijonov, io je škandal, to je res. Ampak prepir o tem, kdo je tega kriv, ki se je vnel med meščanskimi listi, je zelo brez smisla, dokler bodo napadali le hnancnega ministra ozir. finančno delegacijo. Kriv je kapitalistični davčni sistem, proti temu naj gredo! Tega seveda ne bodo storili j kajti indirektnih davkov plačamo Slovenci mnogo več vsako leto ko 114 milijonov, pa radi tega nihče ne zine. O progresivnem davku, ki je seveda neločljivo zvezan z načelom javnosti, prav tako ne, na davek na ročno delo, ki ga bodo slovenski delavci plačali tudi več ko 114 milijonov dinarjev, so iudi vsi se že pozabili. Ves ta prepir nima drugega namena, kakor nametati ljudstvu peska v oči, da se ne bi bavilo več z glavnim vprašanjem vse davčne politike: z uvedbo progresivnega davka in odpravo indirektnih davkov.
r Sporazum med Pašičem in Radičem je po poročilih več ali manj radi-cevskih listov že sklenjen, po poročilih demokratskih glasil pa bo sklenjen šele v jeseni. Oboji imajo prav, kajti Pašič in Radič sta že dolgo prijatelja, čeprav bomo dobili radičev-ske ministre šele v jeseni, če prej ne. Komedija je to, na račun nezavednega ljudstva seveda, ki verjame, da je v Jugoslaviji še nekaj demokracije in da so le »razmere« krive, da se vsemu delavnemu ljudstvu tako pasje godi! Zavedni proletarci naj zdaj, ko je tako ugodna prilika, razložijo ljudstvu, da razmere niso krive, temveč le ljudska brezbrižnost in nezavednost!
r Slovenski PP režim si obetata Pucelj in Prepeluh. Prepeluh je prenehal izdajati »Avtonomistovega« naslednika »Slovenskega republikanca«, Pucelj je pa prekrstil svoj : Kmetijski list« v »Kmetski list«, ki je zdaj skupno glasilo nekdanjih slovenskih samostojnih kmetov in bivših Prepelu-hovih radičevcev. Druge spremembe doslej ni bilo opaziti. G. Pucelj upa, da bo postal zopet minister, če se ra-dičevci sporazumejo z radikali, za g. Prepeluha bo pa že tudi kako mesto kje na razpolago. Po Ljubljani so pred kratkim govorili, da kandidira za Kocmurjevega namestnika, da bi namreč postal ravnatelj OUZD. To mu bo pa najbrže premalo. Bomo že videli, kaj bo.
r Samostojni demokrati, očetje Jutra , »Naroda«, Domovine , Orju-' ne«, »Sam. del. unije« itd. itd. so tudi proti davku na ročno delo! Zato se najbrže tako krčevito branijo zapustiti ministrske stolčke, s katerih jih rinejo radičevci. Predrzni pa so, »Jutro« opisuje namreč, kako energično so nastopili »proti« davku na ročno delo. Tako »energično«, da je finančni minister obljubil, da bo dal nova navodila, kako naj se 2% davek iztirju-je. To bodo že bebci razumeli, da je proti davku na ročno delo samo tisti, ki je za popolno odpravo čl. 56. zadnjega finančnega zakona. O tem pa demokrati niti črhnili niso v parlamentu!
r Demokratski minister za pravosodje, dr. Luki nič, je odstopil. Opozi-cionalni blok ga je namreč v parlamentu obtožil korupcije, ker je odpravil sekvester nad posestvi kneza Thurn-Taxisa. Demokratska stranka je dobila iz te kupčije lepe milijone na škodo države, tako poročajo. Da bo pa dr. Lukinič tudi obsojen in kaznovan, o tem pa upravičeno dvo-
mimo. Kapitalizem namreč nima navade samega sebe obsoditi.
r Vzvišeni strankini intereei prepovedujejo ljudem okoli »Socialista<, da bi napadali demokrate — čitajte o tem dopis z Vrhnike v današnji Številki! To je treba razumeti tako: če v ^Socialistu« ne smejo napadati demokratov, so bili shodi SPJ in z njo ozko zvezane Strok, komisije proti davku na ročno delo — humbug In varanje delavstva. Pravzaprav nič novega. Le v to je ta reč nekoliko posvetila: na vseh shodih proti davku na ročno delo so govorili malo o davku in veliko o socialnem zavarovanju ozir.socialnih institucijah. Urednik Delavca« in »Socialista je bil namreč predložen ministrstvu za socialno politiko v imenovanje za predsednika upravnega sosveta OUZD. Vse pride na dan, tudi pri načelu tajnosti, ki ga Socialist tako neguje. Dalje prihodnjič, in sicer o prepovedanem protestnem shodu v Mestnem domu.
r »Delavsko-kmetski list« je prenehal izhajati. Kakor je v zadnji številki naznanil, samo do 7. avgusta. Pravi, da ima deficit v tiskarni. Njegovim urednikom želimo vsekakor veselQ počitnice!
r V zakladnico sv. Petra v Rimo
so vlomili tatovi in jo izropali. Čudno je, da sv. Peter kaj takega dovoli, no, najbrž je skrbel za izveličanie teh tatov in jim je zato nastavil skušnjava — češ, saj so katoličani, gotovo jo premagajo in potem pridejo na boljši prostor v nebesih.
Sv. oče papež je pa o katoličanih drugačnega mnenja. Pravi, da zelo ljubijo zlato, čeprav je zlato tele že Mojzes zdrobil v prah. Tako ga ljubijo, da ga še celo svetnikom z rok in glave trgajo. Zato je sv. oče sklenil, da ne bo pustil na prstu sv. Petra pravega prstana, ki ima velikansko vrednost, ampak je dal narediti ponarejenega, pravega je pa skril v zakladnico. In tega so zdaj tatovi ukradli. Pravega so ukradli, ponarejenega so pa pustili svetemu Petru i« njegovim vernikom.
Patru Tomincu je pri tem treba povedati, da se je tudi na sv. Petru izkazalo, da sv. vera nič ne pomaga, javna kontrola pa. Ne sv. Peter, ne papež, ki je njegov in božji namestnik, nobeden ni mogel zagrabiti tatov. Pač pa jih je zagrabila posvetna (materialistična!) roka pravice, ko je pri njih našla bogate predmete. Ker niso mogli dokazati, da so si jih ^pošteno zaslužili«, so morali v luknjo, sv. Peter je pa dobil nazaj svojo »svetost«.
Revolucionarni katoličani ustanavljajo svetovno ligo za molitev pravih relikvij. Ko so zvedeli, da je Petrov prstan ponarejen, čeprav je v papeževi katedrali, so si mislili, da so morebiti tudi razne glave, roke, noge, jezik in druge relikvije enako ponarejene. Nič se ne razburjajo, da so ponarejene, to je že v redu, drugače bi jih lahko brezverci oskrunili s svojimi očmi in hudobnimi jeziki. Ampak to pa ni prav, da te ponarejene, relikvije molimo, to je malikovanje. Tako pravijo in zahtevi jo, da se - odpro zakladnice, da bodo molili prave pravcate relikvije. Papež se še ni izjavil, upanje pa je, da bo ugodil, ker se ta revolucionarna liga zelo hitro širi.
Taka liga se širi tudi pri nas. Po tem zgledu zbujeni so revolucionarji Makučeve stranke sklenili popraviti svojo prenagljenost in vrniti se v Kristanovo naročje pod pogojem, da jim dovoli moliti prave socialistične relikvije, ki jih ima skrite v zakladnici; potem se ne bodo več pritoževali, da kaže v javnosti le ponarejene — še prav je, pravijo, kdo bi dajal take svetosti brezvercem pod zobe?
Kam se bo potem obrnil pater Tominec? Ker javne kontrole ne mara, je prav, da se drži globoke vernosti v globokih zakladnicah in da ne mara iti z nami. Ko bo pa Makuc napolnil Kristanov hlev, se ta hlev ne bo nič razlikoval od katoliškega. Tu in tam bodo pravi in nepravi prstani, glave, bilance, pekli, nebesa itd. »Prave« bodo smeli videti samo verniki, brezverci ne bodo smeli skruniti jih s svojim pogledom. Kam pojde p. Tominec potem, ko bo taka globoka vernost tudi doma, ne le v Rimu?
r Uspeh socialistor na Nizozemskem. Pretekli teden so bile na Nizo-aemskem (Holandiji) volitve v parlament, ki šteje 100 poslancev. Socialisti so napredovali za 4 mandate, imajo jih sedaj 24. Vladna konservativna večina (klerikalci) so izgubili 5 mandatov, imajo jih pa še vedno 54. Komunisti so dobili samo enega poslanca. Socialisti so napredovali predvsem v mestih, v največjem mesili, Amsterdamu, so dobili 110.000 glasov, pred 4 leti pa 85.000. Napredek v številu glasov je seveda še večji ko v številu pridobljenih mandatov.
r 0 belgijskih socialistih poročajo čudne stvari. Šli so v vlado s klerikalci, a bi se bili kmalu razbili radi ženske volilne pravice, ki jo zahtevajo klerikalci. Ni dvoma, da so klerikalci storili to le iz demagogije, kajti moških volilcev imajo zmiraj manj in upajo na ženske glasove. Ženske imajo duhovniki še vedno v svojih pesteh. Socialisti so se pa uvedbi ženske volilne pravice uprli. Tega niti iz strahu pred rakcijo ne bi smeli storiti, ker je to kršitev socialističnega načela o enakopravnosti žensk z moškimi. Če so ženske bolj nazadnjaške, jih je treba izobraziti, ne pa jim jemati pravice! Internacionala bo imela zopet sitnosti, kajti voditelj belgijskih socialistov, sedanji ministrski podpredsednik in minister za zunanjo politiko, Vandervelde, je član iz-vrševalnega odbora politične Internacionale v Londonu.
r Položaj Francozov v Maroku postaja vedno neprijetnejši. Doslej so bila nekatera plemena domačinov na strani Francozov, ker pa uporniki vedno bolj napredujejo, se bodo kmalu vsi domačini združili. Francoska vlada namerava znatno okrepiti čete, ki naj upor zaduše.
* OBi-eke
OR N A
^Droke
0	12	MESTNI	TR06
®Uernatovič.
)
l zsamamaamammmmmmmmmammmmmmmmmummm**
Novi šolski zakon.
Sedanja vlada nas bo obdarila tudi x novim zakonom o osnovnih šolah. Nujno je, da se samo pri tem zakonu ne bo ustavila, ampak bomo dobili še nove zakone o srednjih, različnih strokovnih in visokih šolah, kajti osnovno šolstvo je temelj za vse ostalo.
Za proletariat je šolstvo zelo važno, kajti vsa moč proletariata je v njegovi zavednosti, zavednost pa je sad izobrazbe. Prve temelje izobrazbe dobi človek v ljudski šoli in je torej zakon, ki bo uredil osnovno šolstvo, za nas dvakrat važen: v današnjih slabih razmerah proletarski stariši ne morejo misliti na to, da bi poslali svoje otroke v kako višjo šolo, v ljudsko šol«, so pa otroci doslej vsaj na Slovenskem morali hoditi. Če nam pokvarijo ljudsko šolo, bodo pokvarili sploh edino šolo, ki je proletarskim otrokom dostopna.
Če bi hoteli natančneje poročati, kakšen je in kak naj bi bil novi zakon, ki ga pravkar obdelujejo v parlamentu, bi lahko pisali najmanj vse leto o njem. Omejiti se torej moramo le na nekatere njegove določbe.
Namen osnovne šole je po novem zakonu vzgajati mladino v duhu narodnega in državnega edinstva in verske strpnosti. — Vemo že, kaj vse pomeni »narodno in državno edin)-stvo«. Vse lahko stlačiš v to formulo, kar je vladajoči buržuaziji prikladno. Praktično bodo to zahtevo izvajali tako, da bodo mladini, kakor hitro bo stopila čez šolski prag, ubijali v glavo, da je prva človeška dolžnost slepa pokorščina in ponižnost. Če bo kdo učil mladino, da se mora upreti vsakemu zlu, bo to proti »narodnemu in državnemu edinstvu«.
Tudi novi zakon omenja šolsko obveznost vseh otrok, ampak ta obveznost bo po novem zakonu v naših krajih še slabša ko doslej. V mestih in trgih bodo morali otroci hoditi
osem let v osnovno šolo, če ne bodo prej prestopili v kako srednjo ali drugo višjo šolo. V drugih krajih bo pa trajal pouk osem let le tedaj, če se bo za to izjavil šolski odbor (kraj. šolski svet) in bodo obenem uresničeni pogoji glede šolske zgradbe, učiteljev in drugih potrebščin. — Tudi na Slovenskem imajo večino še konservativci, v šolskih zadevah so pa ljudje tako zelo konservativni, da je groza. Lahko si torej mislimo, da se bodo v neštetih krajih izjavili šolski odbori za samo šestletno obvezno šolsko dobo. Posledice bodo strašne: z 12 leti bodo otroci že po tovarnah in delavnicah, na kmetih bodo pa pastirji in hlapci. Leta in leta so se socialisti in vsi pošteni ljudje sploh borili za prepoved kapitalističnega izkoriščanja otrok, z novim zakonom bomo pa zdrknili zopet daleč nazaj v prejšnje stoletje. Doslej je tudi šolska obveznost ovirala, da bi prišli otroci premladi na tako delo, ki jih je ubijalo duševno in telesno. Proti tej določbi bi se morali upreti tudi zdravniki! In še hujše bodo lahko skrčili šolsko obveznost! Člen 16. točka 4. načrta o novem šolskem zakonu določa namreč, da se bo vršil pouk v krajih, kjer ni potrebnih pogojev niti za 6-letno šolo, le v času od 1. novembra do 31. marca. 0 teh »potrebnih pogojih ni potem v zakonu nobene besede več. Določili jih bodo pač tudi šolski odbori, ki bodo že skrbeli za to, da teh pogojev ne bo — otroci imovitili ljudi lahko gredo v višje šole, otroci delavcev, malih kmetov in različnih podeželskih uradnikov naj pa neumni ostanejo!
Krajevne šolske odbore, ki bodo imeli pravico — praktično bo to kmalu tudi dolžnost! — kaj poslabšati, zboljšati pa ne, bodo' tvorili: 1. predsednik politične občine (župan); 2. upravitelj šole (šolski voditelj); 3. občinski zdravnik; 4. pet pismenih krajanov, ki jih bo volil odbor politične občine.
Za šolsko poslopje, njegovo vzdrževanje, šolske knjige in druge potrebščine bodo morale skrbeti občine. Kako bodo skrbele, bo seveda odvisno od tega, kdo bo v občini gospodar. In prav mogoče je, da bodo tisti občinski odbor, ki bo za šolo lepo skrbel, razpustili, češ, da je proti državnemu in narodnemu edinstvu. (V »Napreju« so bile popisane šolske razmere v Trbovljah in Mežici, ki kažejo, da je ta trditev zelo resna!) Čeprav pa bodo morale skrbeti za vse šolske potrebščine razen učiteljskih plač občine same, bo imel vso oblast nad šolo le prosvetni minister in njegovi organi!
Poglejmo še malo, kaj določa novi zakon za učitelje. — Poslabša jim do malega vse službene pravice, tako zlasti sedanje določbe glede službene stalnosti in nepremestljivosti, torej neodvisnosti.
Najbolj zanimive — žal le radi svoje reakcionarnosti! — so določbe o disciplinarnem postopanju. »Slov. Narod" je pred nekaj dnevi proslavljal novi šolski zakon zlasti radi tega, ker uvaja modeme določbe o disciplinarnem postopanju, ki jamčijo učiteljstvu svobodo — tako namreč pravi »Slov. Narod«. Koliko je resnice na tem, dokazuje najlepše že sam naslov tega oddelka v načrtu novega zakona, ki nima napisa »disciplinarne določbe« ali kaj sličnega, temveč kratko in je-dernato: Kazni. — Kaznovani bodo lahko učitelji poleg drugih kazni tudi z odtegnitvijo plače za 3 do 15 dni. To je menda tudi moderno? Če ti sodišče odredi rubežen, ti pusti življenjski minimum, učitelji bodo pa lahko tudi tega zgubili! Najboljše učitelje bo ta kazen lahko največkrat zadela, kajti kaznovani bodo po členu 96., točka 4. tudi za izražanje načel proti obstoječi državni obliki ali načel proti pravni premembi državljanskega reda. To se pravi — če je sploh še potreben komentar — da učitelji ne bodo imeli niti vseh državljanskih pravic, saj n. pr. niti svobodno voliti ne bodo smeli. Če bodo glasovali za socialistično ali kako drugo republikansko stranko, bo to že kršitev zakona. Ta zakon torej prepoveduje socializem zelo določno! (—4. in 5. t. m. je bila pokrajinska skupščina najmočnejše učiteljske organizacije, znanega
Udruženja jugoslovanskih učiteljev«. Na tej skupščini so sprejeli tudi resolucijo, naj učitelji sodelujejo pri vseh časopisih, ki so učiteljstvu naklonjeni. Kateri časopisi so to? »Jutro«, »Narod«, ki se ogrevata za novi reakcionarni zakon? »Slovenec«, glasilo ljudi, ki jih je opisal Cankar v »Hlapcih«? Ali ostala glasila teh strank in njhovega sorodstva? Ta resolucija je »protidržavna«, kaj šele, če jo bodo dosledno izvajali!)
Služba šolskega nadzornika bo čisto strankarska, z novim zakonom bo to zakonito sankcionirano, v praksi pa ni nič novega, kajti z velikimi župani vred so frčali pri vsaki spremembi vlade tudi šolski nadzorniki. To je namreč najjasnejši dokaz, da je šola politikum prvega reda. Po novem zakonu bodo premeščali učitelje prav poljubno: šolski nadzornik bo vsakega neljubega učitelja trikrat ne-povoljno ocenil, kar bo imelo po § 87. za posledico, da bo premeščen v drug kraj.
Še mnogo reakcionarnih določb ima novi zakon, ampak že naštete so dovolj za spoznanje, da je novi zakon tako slab, tako reakcionaren, da redke dobre določbe izginejo v njem, ko otočki v oceanu. Treba bo torej protestirati proti njemu — doslej je še načrt. Razredno zavedni proletariat mora dokazati, da je edini bojevnik za svobodo, napredek in izobrazbo. Protestiramo pa najuspešnejše s tem, da širimo zavednost, pravi socialistični tisk, krepimo naše organizacije, da dobimo v roke občinske in šolske odbore, ki bodo v socialističnih rokah gotovo križali račune buržuaziji, kjer bodo le mogli. Čim večja bo zavednost, toliko manj si bo reakcija upala na dan.
Iz stranke.
s Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. V nedeljo 19. julija priredi kraj. org. SSJ in KDZ v Trbovljah izlet na Kriško planino. Porabite čas, ki nas še loči od izleta, za agitacijo, da bo izlet uspel čim lepše! Z nami pojde trboveljska proletarska godba in pevski zbor »Svobode« iz Hrastnika II. Natančnejši spored poglejte na letakih!
s Vrhnika. Obveščamo vse člane, ki niso bili navzoči na članskem sestanku dne 5. julija, da je bil soglasno odobren sklep: v bodoče plačajo vsi oni, ki ne pridejo ob določeni uri na članske sestanke, prostovoljni davek 1 Din. Tega davka bodo oproščeni le bolni ali tisti člani, katerim se je pripetila kakšna večja družinska ali druga nesreča. Davek bo šel za tiskovni sklad »Napreja«. Organizacija je dalje sklenila povabiti na članski sestanek v mesecu avgustu sodr. Jerama z Jesenic. Organizacija pristopi z 1 deležem k »Slogi«. — Organizacija SSJ in KDZ na Vrhniki.
s Nekateri zaupniki še niso obračunali strankinih znakov. Dolžniki naj pošljejo denar takoj, tisti pa, ki jih imajo še kaj v zalogi, naj nam jih takoj vrnejo.
TISKOVNI SKLAD.
Zadnji izkaz	Din	34.423.18
Karol Kisovec, Ljubljana	Din	20.—
Avgust Kregar, Moste	Din	2.50
Franc Apohal, Guštanj	Din	4.—
črna I. pop. pri prod. »N.<	Din	15.75
Amalija Zaniperlova, Radovljica	Din	4.—
SSJ na Vrhniki pola 304, do-
zdaj nabrano	Din	34.—
skupaj	Din	24.505.43
Dopisi.
Vrhnika. Na »Socialistov« napad na naše sodruge radi neudeležbe na shodu 14. junija, sklicanega od SPJ in Strokovne komisije proti 2% davku na ročno delo, ugotavlja članski sestanek kraj. politične organizacije SSJ dne 5. julija sledeče: 1. Organizacija SSJ in KDZ na Vrhniki se je kot zastopnica zavednega in organiziranega proletariata takoj svoje dolžnosti zavedala in je sklicala protestni shod v nedeljo 3. maja ter je na svojih tepakih izrečno naglasila, da so vabljeni vsi delavci neglede na strankino pripadnost. Poročal je sodr. Kle-
menčič in je bilo poročilo obiav^ea* v »Napreju« št. 19 z dne 9. maja 182».
2. Šele 6 tednov pozneje je bil sklican shod od SPJ in Strokovne komisije. Iz spanja so jih zbudili šele žlan-ki o protestnih shodih, katere j« organizirala naša stranka po raznih krajih. Ne čudimo se temu, saj nam je povedal dober poznavalec razmer, da »Socialist« ne sme napadati demokratov iz višjih strankinih ozirov. Protestni shod proti 2% davku pa je identičen z napadom na demokrate, kajti le-ti in radikali so 2% davek uzakonili; pri sprejetju teh proračunskih dvanajstin pa niso protestirali proti davku na ročno delo niti radi-
, čevci niti klerikalci, ki so dobili toliko glasov od zaslepljenega proletariata.
3. Vabilo za sklicanje shoda je prejel sodr. Langof od nekega pristaša Strokovne komisije in zastopnika bivše Neodvisne delavske stranke v petek 12. junija ob 9. uri zvečer. S. Langof mu je razložil, da shoda organizacija ne more sklicati, ker ni imela nobene tozadevne seje; iz krajevnih ozirov tudi odborove seje v soboto 13. junija ne more sklicati, sam na lastno pest pa kaj takega ne' more storiti, ker ni absolutist. Strokovni komisiji priporočamo, naj bolj pazno zasleduje dogodke, ki so v kvar proletariatu. »Socialist« naj pa s svojimi članki dokaže, da zanj niso merodajni »višji strankini oziri«. Sodrugi! Kadar ne bo več takih »ozirov«, kadar bodo strokovni tajniki, uredniki, in voditelji delavskih ustanov res tudi zastopali koristi proletariata, takrat ne bo 'nikakili zedinjevalnih akcij potreba, kajti združitev proletariata bo prišla sama od sebe! — Kraj. politična organizacija SSJ in KDZ na Vrhniki.
Dobrava na Gorenjskem. Dovoli, s. urednik, da se tudi grafitarji iz Dobrave oglasimo. Tudi nam ni prizanesel davčni vijak, čeprav je Dobrava precej samoten kraj in bi človek mislil, da davke iztirjajoča roka ne bo segla v naš skriti kot. Tukaj je vse silno ogorčeno radi prevelike ljubeznivosti merodajnih faktorjev iz Beograda. Posledice te silne krivice se že kažejo. Ubogi delavec, ki je doslej komaj čakal na izplačilo tedenskega zaslužka, da si privošči vsaj ta dan polno porcijo koruznih žgancev, j« prišel sedaj še ob ta kratki zemeljski raj radi večnih odbitkov, da poravna svoj davčni delež. — Čuj, s. urednik, kaj se je pred kratkim pri nas dogodilo: neki delavec se je pri delu ponesrečil. Pustil si je rano obvezati, a iz rane ni tekla kri, temveč neka temnorumena tekočina. Ker je bil tukajšnji ranocelnik radoveden, kaj to pomeni, je poslal sumljivo temno-rumeno kri v laboratorij, kjer ao ugotovili, da je sestavljena čudna kri tako-le: 50% koruzne moke, 25% vode, 5% kruha, 10% grafita in 10 & človeške krvi, polne jetičnih bacilov. Kaj praviš k temu, s. urednik? Radoveden sem, koliko odstotkov koruzne moke vsebuje kri dr. Korošca ali dr. Žerjava. Mislim, da je njuna kaj več iz pečenk in šampanjca, ker koruzna moka je po stari tradiciji namenjena za prehrano izključno le revežem in — prašičem. — Pred nedavnim se je pripetila v naši tovarni sledeča neljuba pomota. Preddelavec je med nadziranjem podrejenih delavcev slišal naenkrat čudne glasove iz gruče počivajočih delavcev in je bil mnenja, da ima eden izmed njih s seboj radioaparat lastnega izdelka. Da prepreči zlorabo delavnega časa, se je odločil stvar preiskati in je ugotovil, da eksistira dozdevni radioaparat v osebi delavca X. iz njegovega želodca, ki je krulil radi praznote ter je povzročil take čudne, sitim ljudem neznane glasove. Prosim te, s. urednik, zamolči to zgodbico, ker je vsaka posest radioaparata brez oblastnega dovoljenja in takse prepovedana, posebno še tedaj, če je aparat nameščen na tako skrivnem mestu, kakor je delavski želodec. Oni delavec bi bil še kaznovan lahko! Znano ti je gotovo, s. urednik, da namerava postaviti država v Ljubljani in Mariboru velike oddajne radio-postaje. Ker izvira za to potrebni kapital večinoma od nas davkoplačevalcev, prosimo na tem mestu gg. po-poslance SLS in g. dr. Žerjava za in-
ttrvtuoijo v Pfid revaik slojev, ia si-e*r; v*aj na eni od teh poataj naj bi •d dajali namesto simfonijskih koncertov. in Straussovih valčkov — moki in krompir po znižanih cenah. Me-•« Ir principa odklanjamo, ker te vrst* hrane našim želodcem silno — — — škoduje. Sprejemnih aparatov za moko in krompir po znižani ceni kar mrgoli po Dobravi. Dovoljenje za pofiest teh aparatov imajo vsi od pri-•tojnib oblasti. — Dobrava tudi napreduje, V umrljivosti prebivalcev. To ima za posledico, da nameravajo g. župnik izven vasi ograditi velik kompleks zemlje, da dobimo na ta način modernim potrebam molče odgovarjajoče pokopališče. Temeljni kamen ozir. steber bo postavil baje' g. dr. Korošec in mu nameravajo tu-kajfinji prebivalci v znak večne hvaležnosti pokloniti primeren prostor aa omenjenem pokopališču, da bo
mogel pokopati svoj kup neizpolnjenih obljub in svojo ponesrečeno politiko. (Tudi za druge demagoge bo rezerviran kos zemlje v enak namen.) — Da, da, g. dr. Korošec, mastne dnevnice prejemati, čuvap-čice jesti in turško kavo srkati, za to vas nismo volili, temveč zato, da zastopate interese volilcev. Če že ne morete drugega doseči v parlamentu, predlagajte povišanje davka na ročno delo, mogoče pridete tako do še večjega korita. Tako, s. urednik, dovolj zaenkrat, zato te pozdravlja — J. Stradanič.
Prispevajte za iiskovni sklad lista!
S. B u n g e pravi:
>Če ima država pravico kaznovati zločince, potem ima tudi pravico in dolžnost nas pred zločini obvarovati. Zato ven z državno prepovedjo alkohola k
Lastnik: »Sloga*, r. a. z o. p. Izdajateljica in odgovorna urednic«: ha Prijateljeva
(v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. 11. VIL 1925 — 2400.
Nofi člani, ki še niso naročniki »Napreja: oziroma vsaj »Ljudskega glasu«, naj si ga takoj naročijo. Vsak strankin član mora citati strankin tisk. Člani, naročniki naj plačujejo naročnino obenem s članarino pri krajevnem odboru.
širite lilsssl
((
Potrebujemo dobto jajčnega strojnega ključavničarja
kateri pozna vodno turbino in vse stroje za predelavo lesa ter razume delo na stružnici. — Ponudbe je poslati z navedbo zahtev na Tovarno lesrižll Ik-delkov, Jurklošter — vsa Laško.
a Vi gospod ?
mar nečete končno skrbeti, da ne postanete plešasti? In kot nežen soprog in oče nekaj storiti za pravilno nego las Vaše soproge in otrok? Poizkusite torej LEKARNARJA FELLERJA ELSA - POMADO ZA LASE, prizkušeno sredstvo za nego las, katero odstrani prhlaj in zabrani prerano izpadanje in osivelost las, stori lase voljne in lesketajoče tako, da se morejo česati lepe frizure.
ZA POIZKUS 2 lončka z zavojnino in poštnino 36 dinarjev, toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej. Po povzetju stane 10 dinarjev več, torej 46 dinarjev. Naročila nasloviti na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stubici Donji, Elsa trg 252, Hrvatska.
ELSA-ŠPIRIT ZA LASE krepi lasišče. ELSA-KATRANOVO MILO je izvrstno za pranje las. ELSA-MILO ZA BRITJE nudi pri britju naj večjo ugodnost. ELSA-VOD A ZA ZOBE stori zobe bele kot biser.
.''V'
>«r;- -	■■I.r. '	*	.	c.
Prava ura za Vasi
je Suttnerjeva ura, kajti Vi potrebujete točno idočo uro z jakim in preciznim ustrojem, lepo izdelano in pri vsem iem poceni. Z uro od Suttnerja boste vsekakor zadovoljni. Tvrdka Suttner kot jugoslovanska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto ustroja! Vse nadkriljuje znamka ,,IKO“! Zahtevajte bogato iiustrovani cenik. Pošljite za istega samo 2 dinarja za poštnino na naslov:
TOVARNA UR H. SUTTNER
v Ljubljani št. 990 — Slovenije*.
Najboljši šivalni stroj
ie edino le	Grietzner	in
Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
Pouk
vezenju brez* plačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago
Josip Peteline, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika)
Cenjenemu občinstvu najvljudneje naznanjam otvoritev
trgovine z galanterijo in perilom
Opozarjam posebej še gg. krojače, šivilje in pletilje na veliko izbiro v povsem novi zalogi vsega v to stroko spadajočega blaga, volne, bombaža. pritiklin itd. — Prepričajte se o solidnem blagu in ntijugod-n.JiU. eenah!	Se	priporoča
J. GLIHA> Ljubljana
Sv. Petra c. IS (koncem Kolodvorske ulice)*
6esellschaft fllr Chemlsche und metallurgische Industrie Wien XII 2. Pijanost ozdravi brzo
brez vednosti klfjenta
ABST1NENTOL"
M
Dobi se v vseh lekarnah. - Pojasnila in vzorce dobite brezplačno pri generalnemu zastopniku za SHS Fran Sark, Ljubljana, Sv. Petra c. 33.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
v
L. MIKUS, LJUBLJANA
Mestni trgr štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ■■	velikosti	po najnižji ceni. —	 :
Oglejte si tudi Ui
novo došlo blago za ženske in moške obleke, fine sifone, cefirje, razno perilo i. t. d.
po znižanih cenah
v manufakturni in modni trgovini
K (LOS PŠENIČNIK, Celje. Kralja Petra cesta St. 5.
\! zalogi samo pristno češko in angleško blago. — Postrežba solidna.
Pl
‘ .v- ?
v dolžini
3 dO 8 ITS.
20 m močnega cefirja Din 240-—, 20 m trpežnega oksforla Din 290'—. 20 m močne modrovine (druk) Din 290’—, 20 m krasnega kambrika za otročje in ženske obleke Din 240'—, 10 m hlačevine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 350* —,
20 m belega platna Din 230’—, 20 m sirovega plaina Din 180^ razpošilja
veletrgovina R. Stermecki, ceije a 23	1
Iiustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500’— poštnine prosto. Trgovci en gros cene.
IS let priznane
kapsule „LARUCIN“
zdravijo najsigurnejše gnojno kapavico (triper) in bolezni mokril. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.
mm
POPRAVILA
;
j
Češko sito, žensko volneno blago, perilo, platno, hlačevino, tiskovino itd.
kupite v prvovrstni kakovosti najceneje
v Celju pri „Solncu“.
Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik.
Mehanik
Ivalrt Legat
špecialist za pisarniške stroje
Maribor samo Vetrinjska ulica št. 30
Telefon štev. 434.
nainaHHRiaisaBHKMani
kolesa
Es~ka Jogo Torpedo Bianchi
so le najboljša najceneje pri
J. Goreč, Ljubljana
Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14.
Vsi nadomestni deli in oprema.
UČITELJSKA TISKARNA
mmmmmmfmmBmamemmaamk 11 *■—mrn"
ljul»5jana — Frančiškanska ulica. štev. O
reolilrovana ladruga i omejeno zaveso,
Tiskovine
M loU, Kapanstv« ia orad«, najmodernejše plakata ln vabila za vasellc«, leti« m ključke. Najmodernejša uredba za tiskan]« Časopisov, knjig, brošur Itd.
STEREOTIPI J A C9K	LITOGRAFIJA