AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 6, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. franklin Delano Roosevelt izvoljen v tretji termin fto je bil izvoljen za governerja države Ohio; župan Burton za zveznega senatorja. Vsi demokratski okrajni uradniki so bili ponovno izvoljeni. Roosevelt bo zmagal v državi Ohio za neka- ko 150,000 glasov večine. okrajni uradniki s šerifom 0'Donnellom vred, proti kateremu je bila silna gonja od strani časopisja. Davčne predloge očividno zmagale Kot kažejo številke, bo zmagala šolska davčna predloga. Dalje bo zmagal amendment k mestnemu čarterju in zmagali aodo davki za relif. Vseh številk sicer še ni na razpolago, toda vsi trije predlogi imajo dozdaj veliko večino. Ženski glasovi so mnogo šteli Washington, 5. nov.—Pri rekordnem številu oddanih glasov pri današnjih volitvah, so veliko šteli ženski glasovi. Bilo je tudi prvič, da so bile ženske v tej kampanji tako zelo aktivne in da jih je tudi tisoče kandidiralo v razne urade. Sodi se, da je volilo pri teh volitvah najmanj 25,000,000 žensk. V državah Kalifornija, Illinois, In-diani, Montani, Kansas in Missouri je bilo celo žensk več registriranih kot moških. Trideset žensk je kandidiralo v kongres in sicer v vseh mogočih strankah : v demokratski, republikanski, komunistični, su-haški, socialistični in socialisti-čno-delavski. Slabo vreme ni delalo zapreke volivcem Po vseh Zedinjenih državah je bilo včeraj slabo vreme, dež in mraz. Kljub temu so bile volitve največje v zgodovini Zedinjenih držav. V Nebraski, Iowi in v Dakotah je celo snežilo. V okraju Tabernash, Colo., je bil 20 stopinj pod ničlo Stara 93 let je včeraj prvič volila Netcong, N. J.—Mrs. Harriet Larison, stara 93 let, ni še nikdar v svojem življenju volila. Ko je bila dana ženskam volivna pravica pred 20 leti, je rekla Mrs. Larison, da taka stvar ni za ženske in ni šla nikdar volit. V torek je pa rekla: "No, bom pa šla volit, prvič in zadnjič v svojem življenju in volila bom za predsednika Roosevelta in vse druge demokrate." 32. varda se je zelo dobro obnesla Kot poroča vardni vodja Mr John Rožanc, je bilo oddanih > 32. vardi 14,363 glasov zaRoose velta in za Willkie-a pa sami 5,041. Mr. Davey je dobil v var di nad 2,000 glasov večine. -o- NOVI GROBOVI BLAŽ DOLINAR Po par dneh bolezni je preminil včeraj popoldne v Lutheran bolnišnici Blaž Dolinar, star 63 let. Rojen je bil v škofji Loki. Bil je več let kot preddelavec v žireh v čevljarski delavnici. V Ameriko je dospel leta 1903. Leta 1905 se je poročil z Ivano Kordiš, doma iz Travnika pri Loškem potoku. Pred 27 leti sta si z ženo kupila dom na 2029 W. 105. St. Poleg soproge Ivane zapušča več ožjih sorodnikov. Bil je član društva Lunder Adamič št. 20 SSPZ. Truplo leži v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, odkoder se bo vršil pogreb v petek zjutraj v cerkev sv. Ignacija na Lorain Ave. in W. Blvd. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše so-žalje. DOMINIK KOŠČAK V torek popoldne ob 3:20 je preminil po dolgi in mučni bolezni Dominik Koščak, star 52. let, stanujoč na 1222 E. 172. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo roj. Novak, doma iz Sv. Antona pri Kopru. Doma je bila iz vasi Plešivca, fara žalna pri Grosupljem, kjer zapušča 4 brate, eno sestro in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 33 let ter je bil član društva Kras št. 8 SDZ. Udeležil se je prve svetovne vojne, ter je bil član Ameriške legije št. 273. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos.. žele in Sinovi, 458 E. 152. St. Naj počiva v miru, preostalim naše so-žalje. •o Predsednik Franklin D. Roosevelt Podpredsednik Henry A. Wallace Za Rim se boje Berne, Švica. — Ameriško časopisje je prineslo iz Švice poročilu, da se Italijani boje angleških zračnih napadov na Rim. Italijani so takoj zagnali krik, da so te vesti fabricirane v Londonu. Nato je pa Švica odgovorila, da so te vesti resnično iz Italije in da se Italijani resno boje bombardiranja Rima. Italijani bombardirajo v Jugoslaviji? Posetimo glasbeni koncert Vlado Količa nocoj v SND Ob 8:30 nocoj se vrši v avditoriju SND na St. Clair Ave. koncert hrvatskega virtuoza Vlado Količa. Apeliramo na občinstvo, da se udeleži v velikem številu. Slavnega umetnika bo spremljala na klavirju gdč. Cecelia Peri-šič iz Clairton, Pa., ki je gradu-irala oberlinski glasbeni konzer-vatorij. Jugoslovanska vlada je napravila pogon na fašistični glavni stan Belgrad, 5. nov. — Policija je napravila pogon na glavni stan fašistične stranke "Zbor" ter zaplenila vse listine. Vodja zbora je bivši pravosodni minister Dimitrij Lajotič. Urad je policija zapečatila. Vse politične kroge je ta racija presenetila, ker je prišla tako nenadno. Vlada je popolnoma tajno ukazala napraviti pogon na glavni urad faši stov ter prijeti vse voditelje. Baje je bilo aretiranih nad 100 članov tega političnega gibanja. Kot trdijo poročila je bilo to gibanje zelo razširjeno in Zbor je imel že nad 80,000 članov, med temi mnogo odličnih oseb Baje je vlada napravila ta pogon samo radi tega, ker se je bala pro-fašističnih demonstracij, kot v simpatijo za invazijo Italije v Grško. Vodja fašistov, Lijotič, je bil pravosodni minister pod premi-erjem Stojadinovičem leta 1930. Takrat je zbudil splošno pozornost, ker ni hotel vzeti nobene plače, ampak jo je razdal med rvene. Iz vlade je pa kmalu izstopil, dolžeč Stojadinoviča ko rupcije. Bil je znan kot strupen sovražnik komunistov in Židov. Jugoslavija se obrača k Angliji Belgrad, 5. nov. — Mnogo se polaga važnosti na dejstvo, da 30 jugoslovanski poslanik v Moštvi, Milan Gavrilovič, kmalu po-dican nazaj v Belgrad. Iz dobro poučenih krogov se poroča, da 30 dobil poslanik važno mesto pri vladi. Gavrilovič je znan, da je vnet za Anglijo, Rusijo in Zed. države in da zelo sovraži Nemce in Italijane. Prav radi tega se ugiblje, če bo vlada pokazala osišču zobe. Važna seja Vse članice podružnice št. 50 SŽZ so vabljene, da se udeležijo važne seje nocoj v SND na St. Clair Ave. Po seji bo prosta zabava in okrepčilo. Tudi prijateljice so vabljene. Matere so pro šene, da svoje hčerke na to opozorijo. Na obisk v Minnesota Mrs. Jennie Suhadolnik iz 1196 Norwood Rd. je odšla v Hibbing, Minn., kjer bo obiskala svojega brata, katerega ni videla že 30 let. Gotovo je bilo veselo in srečno svidenje. V bolnišnico Včeraj se je moral podati na-gloma v Charity bolnišnico Anthony Brodnik, 6727 Edna Ave., kjer se je moral takoj podvreči operaciji na slepiču. Operacijo je srečno prestal. 1500 bomb je bilo vrženih na London Berlin, 5. nov. — Nemška bojna letala so napadla danes Anglijo od južnega konca pa vse do Škotske. Val za valom nemških bombnikov je letel nad Anglijo kljub slabemu vremenu. Samo na London so vrgli Nemci sinoči nad 1500 bomb. Bombniki so napadli mnogo industrijskih središč. V Liverpoolu so bombe užgale mnogo poslopij. * London, 6. nov. — Sinoči so poleteli angleški avijatičarji preko Rokavskega preliva in bombardirali več nemških po stojank. Na francoskem obrežju so bombe točno zadevale, kar so pričali Številni požari, ki so se videli čelo na angleško obrežje. Največ je trpelo francosko pristanišče Boulogne, ki so ga An gleži bombardirali tudi v pon-deljek ponoči. -o- Zaklonišče za papeža Rim. — Papež Pij XII. je odločen, da ostane v Vatikanu, čeprav se govori o nameravanem bombardiranju Rima. Govori se, da bo papež protestiral, če bodo začeli Angleži bombardirati Rim radi dragocenih umetnin, ki se nahajajo tukaj. Končno je papež tudi pristal na to, da se mu zgradi zaklonišče, kamor bo šel v slučaju zračnega napada. Tukaj bo imel malo spalnico, knjižnico in kuhinjco. Devet oseb je bilo ubitih, 21 ranjenih v Bitolju. -Grška poročila zatrjujejo, da je 30,000 Italijanov v pasti. - Italijanski bombniki hočejo rešiti čete iz pasti. Belgrad, 5. nov. — Danes je bilo jugoslovansko obmejno mesto Bitolj trikrat bombardirano. Bombe so ubile devet oseb, 21 pa jih je bilo ranjenih. Mnogo škode so povzročile bombe tudi na poslopjih. Oblasti še ne vedo natančno, čigava letala so metala bombe. Italijanski, grški in angleški diplomati zanikajo vsako krivdo. Jugoslovanska vlada je izjavila, da bo na vsak nadaljni napad odgovorila z orožjem. Atene, 5. nov. — Grške čete obkoljujejo albansko mesto Ko-ritza, kjer je glavno središče italijanske armade. V nevarnosti, da jih Grki popolnoma obkolijo, je 30,000 italijanskih vojakov. Druga poročila tudi zatrjujejo, da Grki uspešno branijo mesto Janino in da so kakim 4,000 italijanskim vojakom popolnoma odrezali zvezo z ostalo armado v Epiru. Grški 'protinapad je bil tako uspešen, da so grške čete prodrle že 10 milj v Albanijo. Grki so danes, zasedli zopet eno strategi-čno višino, ki obvladuje albansko mesto Koritza. Grško gosko top- Pogumno dekle Ko je prišla Mary Kelly, 3023 Rypley Ave. zvečer do svojega stanovanja, je videla v kuhinji luč. Tu bo nekaj narobe, je rekla sama pri sebi, ker sama stanuje tukaj in zjutraj ni pustila goreti luči. Naglo je odprla vrata in zagledala v kuhinji nepoznanega moškega. Miss Kelly ni omedlevala, kot bi morda kaka druga, ampak je skočila k neznancu, ga prijela za kravateljc, ga močno stresla in zavpila: "Kaj delaš v mojem stanovanju?" Neznanec je jecljal, da je najbrže po pomoti zašel v tuje stanovanje, se dekletu izmuznil iz rok in jo naglo odkuril skozi Harmarville, Pa. — Dne 27. oktobra je avto do smrti povozil Johna Ferjana. Star je bil 59 let in doma iz Luže pri Šenčurju na Gorenjskem. Tu zapušča ženo, sina in hčer. vrata. Zadušnica V četrtek ob 7:15 se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Joseph Une-tičem v spomin 2. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Izgubljeno Na 20. oktobra se je izgubilo v SND na prireditvi Sloge ženski kompakt. Kdor ga je našel je prošen, da ga prinese v uredništvo tega lista. Pozdravi iz Kube Anna Novak in Blanch Serks-nis pošiljata vsem prijateljicam tople pozdrave iz Havane, Kuba. ništvo neprestano obstreljuje Koritzo. Danes opoldne so laški bombniki napadli pristanišče Pirej, kjer je bilo nekaj smrtnih žrtev, toda nobene vojaške naprave niso zadele bombe. Več izbranih italijanskih vojakov, ki so bili poslani v Epir za grško linijo, da bi tam uničili prometne zveze, je bilo ujetih. V gorah nad Janino je obkoljenih 4,000 italijanskih vojakov, ki imajo na izbero samo dvoje, da se udajo, ali bodo pa potolčeni. Italijanski bombniki skušajo razbiti grško verigo, toda Grki se I spretno skrivajo v gorah. ^oltl'h številk sicer še ni j Mago, toda gotovo je že, ?J. ,'1 predsednik Roosevelt .j^oljen za tretji termin ^ r s precejšno večino, j^.'t je zmagal v državah, t 30 največ elektoralnih i* ot so New York, Penn-j y Ja> Ohio, Illinois in In-t ^ poleg tega je dobil 4 . ^ ves solidni jug za se-zjutraj je imel 4 (j ^ večino v 38 državah z pralnimi glasovi; fea J jih potrebuje 266. Stir*,''6 večino v os~ jJ|L z 49 elektoralnimi A/ državi Michigan in ■'Tt{/Sey sta dvomljivi. A ni*<> šli 5 * •1'e lasno Pokazal> ' jk 1Z'rano delavstvo ni šlo §(;. L. Lewisom, načelni-I $ je podpiral Will-industrijskih mestih fŠcev da je mili-i°ne fV-Volil° za Roosevelta- § * Pred volitvami izra-^tj^o odpovedal predsed-W ' ^ bo izvoljen Ro6se-, iu to res storil, je upa- 4 h 0 Ostala sloga med A. * Vn CI°- r ^ Ohsovanje i %Prer°kovalo : 'i pnci> ki so prirejali po Slušno glasovanje in / Vlt!!.ali Zel° tesne volitve Ah,6*1' celo zmago republiki!/ se zopet enkrat po-, Prav tako kot le- / "Literary Digest" \\ 'ni glasovanjem do-/ ' ^ bo Roosevelt pora- S h • Je prepričan o \ . L Z'iutraj se je predsed- 15 Vi!elt na domu svoje ^ HWe Parku, N. Y., iz-ie e°tov zmage, čeprav '■v RazPolago popolen izid f «>'Jekel je, da "boste tu-i Jp Molitvah imeli prav| irl^ ranklin Roosevelta, ffv-p0znali dolg°let" Crosser /iNov gresnam olkra-iu. Je 110 izvoljen sedanji L, Martin L. Sweeney, |wn Crosser in v 22. f\w Bolton, ki je porazila Anthony Fleger- fV» i. |W demokratska vse clevelandsko ča-m^Poročalo večinoma iljS^ke državne poslan-• e> pa kažej° ^fi £ da bodo zastopali Pi Jhoga še vedno de-urno bo zmagal tu_ 'f V ^oslanec Wm- M- I/ii^j izvedli demokrati )ntS\ 'strai£ht" glasovnici ai> Politikarji niso ra-yJV,. f okrajni m CQfira" I \ • številke dozdaj, vsi demokratski "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: , United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 262 Wed., Nov. 6, 1940 Med dvema stoloma Malo se omenja Portugalsko deželico v današnjih dneh, ko stoje v ospredju Anglija, Nemčija, Mlija, Rusija, Japonska, ki ropotajo in rožljajo s sabljami, da male državice sploh nimajo prilike, da bi prišle na prvo stran v svetovnih dnevnikih. ' In vendar je tudi mala Portugalska republika med onimi, ki se jo stiska, da reva ne ve, kam bi se Obrnila, da bi bi-. io prav in da bi odnesla zdravo kožo. Na eni strehi jo stiska rimsko-berlinsko osišče, ki zahteva, da se mu Portugalska pridruži, na drugi strani je pa Anglija, njena dolgoletna prijateljica, kateri se tudi ne mara zameriti. Zato Portugalska lepo ždi in miruje, pa čaka kaj bo. Če pride nasilje od te ali one strani, se ne bo upirala, ker bi bilo to brez pomena in zato tudi ničesar ne stori za obrambo dežele. Portugalska je letos obhajala 800 letnico, odkar je postala samostojna dežela in osvoboditev od Španije 500 let kasneje, 1640. Nekaj časa se je zdelo, kot da si je Portugalska izbrala slab čas za to praznovanje, vendar so se za trenutek črni oblaki razpršili in Portugalska nekaj lažje diha. Portugalska dela dobro kupčijo z Anglijo, ki kupi od nje skoro vse vino. Dalje izvaža plutovino (za zamaške), sardine in olivno olje. Mnogo denarja pride v deželo od bogatih beguncev, ki so dobili tam varno zavetje. Da si ojači narodno premoženje, je vlada ustavila za šest mesecev ves uvoz kozmetike, volnenega blaga in drugih luksuznih predmetov. Ker mora uvažati ves premog, je začela kuriti skoro na vseh lokomotivah drva, da ne gre denar iz dežele za premog. Vendar je tudi v Portugalski več točk, ki so za vlado jako težko breme. Otoka Madeira in Azori, ki sta včasih cvetela radi številnih obiskov angleških turistov, sta zdaj brez njih radi vojne. Sadje in zelenjava s teh otokov, ki je šlo prej vse v; Anglijo, zdaj skoro nima trga, ker Anglija teh stvari zdaj ne uvaža skoro nič. V Lizboni je mnogo ljudi brez dela, ker pomorska trgovina skoro popolnoma počiva, ki je včasih dala zaslužek tisočerim delavcem v pristaniščih. Poleg tega je bil pa letos še slab pridelek pšenice, da jo bo morala dežela importirati. Kar je pa najtežje za Portugalsko je to, da ji skušajo sosedje zabranjevati in diktirati, kje bo kupovala svoje potrebščine oziroma kje jih ne sme. Tako Anglija pod nobenimi pogoji ne pusti, da bi Portugalska kupčevala z Nemčijo ali Italijo, in ti dve pa zopet poskušata vše, da bi Portugalska ne kupovala od Anglije, ali ji kaj prodajala. Toda Portugalska je bila v zvezi z Anglijo že več stoletij, ki je tudi dominirala vso portugalsko inozemsko trgovino. Težko je deželi, kot je Portugalska, ki šteje komaj 6,-000,000 prebivalstva, da bi se iztrgala iz rok Angliji, pa enako težko je taki deželici, da bi si nakopala na glavo jezo takih mogotcev, kot sta Hitler in Mussolini. Zato pa je Portugalska prekrižala roke in čaka kaj bo. Toda medtem pa pridno prodaja Angliji vino, po suhem pa izvaža v Nemčijo preko Francijo sardine, slanino in kositer. Dokler bo šlo, bo šlo. Prst na petelinu Turčija priznava, da se nahaja v vrtincu, o katerem še ne ve, kam jo bo potegnil. Dobro se zaveda, da mir, ki je bil obljubljen Balkanu, je bi! samo navaden manever. Turčija vidi na Romuniji, kaj se zgodi, če državniki omahujejo. Na Grški ima pa zgled, kaj se pravi biti lojalen nevtralen Zato je Turška pripravljena in kadar pride vihar do njenih vrat, je ne bo nžifel nepripravljeno. Turki pravijo, naj bo nevarnost blizu ali daleč, imeli bodo vedno prst na petelinu, dokler nevarnost ne bo minila.- Turška se zanaša na Anglijo, ki je dobila zadnje mesece pri nji veliko spoštovanje, ker se sama tako dobro oteplje sovražnika. Dalje Turška še vedno upa, da se bo Rusija postavila proti nemško-italijanskemu prodiranju proti Mali Aziji, predno bo prepozno. Tudi na izdatnejšo pomoč iz Zed. držav se Turčija zanaša. V Turčiji se narod sprašuje, kdaj se bo Amerika zbudila in se zavedla, da je to tudi njena vojna. Ako bi Zed. države poslale toliko bojnih letal v Anglijo, da bi jih ta lahko poslala en tisoč na Grško, bi Italija nikdar ne prekoračila grške meje. Turška še vedno trdi, da je nevtralna, toda noč in dan drži prst na petelinu, da brani svoje meje, če bo potreba in to zlasti tedaj, kadar bi začela Nemčija izvajati svoje dolgoletne sanje "Drang nach Osten." Naciji skušajo zagotoviti Turčijo, da "Drang nach Osten" pomeni samo "proti Suezu," toda Turki jim ne verjamejo. Turki dobro vedo, da če tudi bi šli Nemci proti Egiptu, pa bi s tem postali nevarni sosedje in nekega dne bi bilo konec turške neodvisnosti. Turška se sicer ne zanaša dosti, da bi se Rusija postavila proti Nemcem, ker se od časa, ko se je tako slabo proslavila v vojni proti Fincem, strašno boji Nemčije in sploh vsake vojne. Vendar pa, si mislijo Turki, če bo Rusija videla, da se pomiče Nemčija proti Dardanelam, bo moral? nekaj storiti, ali pa se bo za vse večne čase obrisala pod nosom za prost izhod iz Črnega morja. Turki tudi upajo, da se bodo Francozi v Siriji končno le pridružili Angliji, ko bodo videli, da jim ne preostaja drugega kot stopiti k Angliji, ali pa postati hlapci Nemčije in Italije. Dr. Slovenec št. 1SDZ ob 30 letnici Pred petimi leti je naše društvo slavilo svojo srebrno proslavo, torej 25 letnico, dne 10. novembra 1925, poleg drugega programa tudi razvitje druge društvene zastave, 16. novembra 1930 se je razvila prva mladinska zastava ali prapor pod tedanjim vodstvom aktivnega predsednika, Frank Zoriča. Torej imamo skupaj kar tri zastave, slednja je toliko srečna, da ne služi mnogo svojemu namenu v svrho zadnjega slovesa članstvu mladinskega oddelka, kajti v vseh dolgih 10 letih sem jo le dvakrat ponesel za končni žalostni sprevod, prvič smo jo takorekoč posodili društvu št. 4, ker je bila članica in oče Frank Suhadolnik, naš pionir št. 1, (čudna usoda je določila, da je naša druga zastava prvič žalovala za svojim članom ravno v isti hiši, za sinem' Frank Suhadolnik), drugič ali prvi in edini član mladinskega oddelka je preminul Johan Rožič v letu 1937, dne 1. avgusta, kateri je storil nesrečno smrt v koliziji s kolesom. Letos, kot po naključju ali kakor že, je datum naše proslave 30 letnice isti kot pred petimi leti — 10. novembra 1940. Zato naj nam gl. odbor SDZ oprosti, ker nismo dopustili tega dne skupni priredbi prirejeni po gl. odboru, ker bi takorekoč kršili samozavest in dobro voljo naših pionirjev, kateri smatrajo Martinovo nedeljo kot za svojo že celih 30 let. Upam in želim, da bo članstvo j društva "Slovenec" sto odstot- J no soudeleženo tudi dne 24. no-i vembra pri skupni proslavi. Zakaj naše .drustxq jjjosfasjlja obletnico na MaHinovo, naj vzrok ! na kratko omenim. Prvi sestanek za odcepitev od "Sv. Bar- j bare" je bil dne 6. novembra 1910, sicer nevede, kajti tega j dne so zborovali še kot člani starega društva in nezadovoljni glede zvišanja asesmenta. Led je bil s tem prebit in še istega dne so pričeli s pobiranjem podpisov med člani za prostovoljni odstop od "Sv. Barbare" in se obenem deluje za ustanovitev novega društva in organizacije. Istega dne je bil izvoljen odbor, ki je pripravil na sestanku dne 8. novembra 1910 vse potrebno za ustanovno sejo sklicano na dan 13. novembra 1910 v Grdinovi dvorani. Ta dan je uradni začetek društva "Slovenec" in obenem "Slovenske dobrodelne zveze." V letošnjem letu je preminulo šest članov kot sledi: Martin Straus, Wm. švigel, Frank Mulec, Frank Oblak, ki je bil obenem tudi pionir - soustanovnik društva in Zveze, Frank Legan isto skoro ustanovni in aktiven član, kajti njegova, cert. številka je bila 75, nesrečna smrt ga je doletela v avtni koliziji 13. oktobra 1940 in zadnji, ki sedaj, ko to pišem, leži na mrtvaškem odru isto dolgoletni član Frank Glo-bokar. Vsi gori omenjeni in isto vsi, ki so preminuli izza leta 1910, ostanejo pri nas v najlepšem spominu in naj mirno počivajo. Društvo "Slovenec" šteje danes 558 članov odraslega oddelka samo moškega spola in 99 mladinskega, mešano, za katerega ustanovitev gre zasluga bratu Frank Zoriču, tedanjemu predsedniku društva in soustanovitelju Zveze. Za proslavo 30 letnice se je j društvo osvojilo dober program i in upam, da ga bo dobro izpe- j ljalo s pomočjo naših prijate- j ljev pevcev in drugih moči. Po- j zdravni govor, predstavitev še i živečih ustanoviteljev. Dekla-macijo pionirjem po gospodični Rosi Krašovec. Petje zbo- rov, "Slavčki," "Slovan" in "Zarja." Nastopita tudi priljubljeni dvojčici Videč, hčerki našega aktivnega člana Josipa, Zdenka Mahnič s svojim ljubkim glasom in Dorothy Trebeč, piano solo, vse članice našega mladinskega oddelka. Igra "Jutri," katero je spisal nalašč v ta namen naš podpredsednik Jos. Skuk. Igralci so Fr. Turek, član dr. št. 5 in pomož. urednik "Ameriške Domovine," Josephine Močnik, članica dr. št. 2, priljubljena na odru in isto pri bratskih organizacijah aktivna, John Čeh, isto poznan igralec, ki je šele pred kratkim došel iz naše Primorske in član št. 1, Frank Zorič, naš steber z cert. št. 3 in z veliko skušnjo pri SDZ isto od št. 1. Zdravnik še ni določen ker jih imamo več pri društvu "Slovenec"; o njem pozneje. V imenu društva kot ustanovni član bo spregovoril naš spoštovani gl. tajnik Zveze, John Gornik. Frank Surtz, podpredsednik Zveze bo dal zanimiv govor za poslušalce v imenu gl. odbora, in spoštovani sodnik Frank Lausche, kateri nas je še vedno razveselil s svojo pristno domačnostjo nas bo ljubeznjivo nagovoril v splošno zadovoljstvo. Veseli nas še posebno ker je član naše številke pri Zvezi. Ako gremo pravilno po redu je to gotovo letos, namreč društvo "Svobodomiselne Slovenke" št. 2, so bile ustanovljene še pred nami in so prve pogumno vstopile v vrste, katere so začrtali naši fantje pili št. 1, s tem so jim podale neprecenljiv pogum za nadaljevanje začrtanega dela in po-četka SDZ. Letos kot sem izvedel od agilne predsednice, Nežke Kalan, in isto neumorne tajnice, Josephine Petrič, nam bodo pustile lepo okrašeno dvorano S. N. Doma ker bodo proslavljale jubilej večer pred nami, kar je povsem hvale vredno in tem potom vljudno vabim vse naše člane, da se tudi njih prireditve udeležite, ker v resnici zaslužijo vse priznanje. Naša kampanja je sicer precej dobra vendar ne kot bi bilo pričakovati, kljub temu vso čast društvu, ki bo odneslo prvo nagrado, storili smo pač najbolje v naši moči. Končno vljudno vabim vse gl. odbornike in članstvo SDZ kot isto vse naše prijatelje drugih bratskih organizacij. Da bo dovolj raznih telesnih okrepčil, skrbi odbor in za plesaželjne bo igral Pe-con orkester. Vstopnina za ples v predpro-daji 25c, popoldanski program prost vstopnine. Na svidenje v nedeljo dne 10. novembra 1940 v avditoriju S. N. Doma. — Za društvo "Slovenec" št. 1 SDZ, Joseph Trebeč, preds. 40 stopinj. Zaradi takšnega menjanja temperature lahko poln kozarec vode, na pol zakopan v pesek, zmrzne do dna, čeprav znaša toplina še vedno 44 stopinj. Močna dnevna vročina se omejuje na zelo tanek sloj zemlje. V Sahari je tudi mnogo krajev, v katerih po več let ne dežuje. Povprečno pa je padavin do 100 mm na leto. Zgodi se pa tudi, da so padavine tu in tam tako močne, da pride v koritih do poplav, in gorje karavani, če je tedaj na takem kraju! Droben pesek, ki ga veter povsod nanosi, je neznosen. Peščene nevihte pa so zelo nevarne. Molka, o katerem govori, v puščavi ni. Zrak je vedno poln šumenja, seveda ne zaradi živih bitij, pač pa zaradi zemlje, ki se zaradi hitre izmenjave topline in zraka stalno spominja. Nevihte so zelo pogoste, najbolj je pa značilno to, da v Sahari še nikogar ni strela ubila. IZ DOMOVINE Kolikšna je puščavska vročina Veliko učenjakov je trdilo, da v Sahari letna vročina doseže 79 stopinj Celzija. O. Olufsen, skandinavski vremenoslovec je na potovanju skozi Saharo zbiral podatke o podnebnih razmerah, pa rheni, da so te trditve pretirane, češ da vročina lahko naraste le do 60 stopinj. Pozimi pa je dognal vročino 40 stopinj. Peščena plast je tako vroča, da na njej ne more nihče dolgo časa stati. Vojaki, ki so v Sahari, bi se rajši spopadli s sovražnikom, kakor pa mirno stali na razžar-jenih tleh. Izviri, ki prihajajo iz zemeljske globine okrog 30— 50 m, imajo skozi vse leto vodo s 20—25 stopinjami gorkote. Poleg tega se večkrat dogaja, da zavladata mraz in slana v hladni letni dobi. V teh krajih je zelo vr ] i k prohe d iz dnevne vročine v nočni mraz. Toplina pade včasih v nekoliko minutah tudi za —Skala je padla na hišo. Nedavno zjutraj so stanovalci kamniškega predmestja prestali precej strahu. Nad hišo št. 2 se je utrgala okrog 500 kg težka skala in padla na streho. Predrla je ostrešje in obtičala v prvem nadstropju. V hiši stanuje Kri-stinp Vavpotičeva s svojima otrokoma. Skala je obtičala tik pred gospodinjo. Ne njej in ne otrokoma se k sreči ni nič zgodilo. Kmalu zatem se je z velikim truščem zvalila na cesto še druga, 800 kg težka, skala. Hiša je zelo poškodovana in stanovanje čisto razdrto. —Vlak je povozil voz s konjema. V nedavni noči je neznano kako zavozil med železniške zapornice pri prvi čuvajnici od postaje Dobove 65 letni Franc Keržan iz Cundrovca pri Brežicah. Vlak je zdrobil voz in ubil oba konja. Enega izmed konj je vlak zavlekel pol kilometra daleč. Sreča v nesreči je bila, da je Keržan ostal živ. —Velik požar na Dolenjskem. Pred kratkim je nastal požar na domačiji posestnika Jožeta Ru-parja v Goriški vasi. Plameni so zajeli kmalu tudi domačijo posestnice Jožefe Cvetove. Hkra-ta z zgradbami je zgorelo tudi mnogo pridelkov. Pri Ruparju je ogenj napravil za 200,000 din škode, medtem ko je bil pogore-lec zavarovan samo za 50,000 dni. Jožefa Cvetova pa ima za 25,000 din škode, a zavarovana sploh ni, bila. Na pomoč so prihiteli gasilci iz škocijana, Gr-movlja in Dobrove. —S staro puško se je po nesreči ustrelil. V Brezovici pri Mirni je dobil 181etni kleparski vajenec Stanko Grčar nekje staro puško. Ravnal pa je s puško, ki je bila nabita s kosci železa in z žeblji, tako nesrečno, da se mu je sprožila in mu je udaril ves naboj v glavo. Ko so ljudje ranjenca našli, so ga spravili v na^ glici v kandijsko bolnišnico a mu ni bilo rešitve. —Roparski umor pri Zreoah, Nedavno je bil na Planini pri Zrečah blizu Konjic izvršen roparski umor. Ko so se Gosako-vi vrnili opoldne z dela v gozdu domov, so s strahom ugotovili, da je bilo v stanovanju vse razmetano, a v kleti so našli 521et-no preužitkarico Julijano Gosa-kovo vso v krvi mrtvo. Poleg nje je ležala široka sekira, s katero je morilec udaril svojo žrtev trikrat po glavi, pobral iz predalov 1580 din gotovine, obleko in nekaj drugih predmetov ter izginil. Orožništvo je uvedlo obširno preiskavo. —Tako sta ga vrgla, da se je ubil. Pred kratkim je na nedeljo zvečer v Mencingerjevi gostilni v Mariboru popivala večja družba. Zaradi alkohola je postala družba glasna, nastal je pretep. Dva možaka sta zgrabila kletnega Rudolfa Mikšo, ki je bil Članek 47 DOBER NASVET Slepilo za bodočnost V tem članku vam hočem navesti nekaj pogreškov, katere lahko zakrivijo starši v svojem prevelikem veselju nad dobrimi uspehi svojega sina. Vzemimo na primer, da je 15 letni sinko, ki pohaja na višjo šolo, prinesel domov prav dobro izpričevalo. Oče je bil kar ginjen od veselja nad tako lepim sinovim uspehom. Svoje zadovoljstvo je izrazil s tem, da je šihu podaril bankovec za pet dolarjev. Sin, iznenaden nad Očetovo dobrotljivostjo, začudeno ogleduje toliko denarja v svoji roki. Oče mu pojasni, da naj bo denar njemu v razvedrilo. Razume se, da sam se ni mogel sin zabavati, zato si je poiskal družbo svojih tovarišev in seveda, da je zabava popolna, morajo biti v družbi tudi dekleta. Odšli so zvečer na zabavo z denarjem, ki ga je sinu podaril oče. Vsled velikega veselja nad sinovimi uspehi, oče ni mogel zatisniti očesa. V tem pa je opazil, da sina ni domov. Ura za uro je potekala, a sina od nikjer. Končno pa je pozvonil hišni zvonec krog štirih zjutraj. Oče hiti odpirat in kaj vidi? V hišo je prikolovratil njegov nadebudni sin, ki pa ni bil v stanu kontrolirati svojih nog. Nerodno se je slačil obleko' in pri tem rabil precej jie-izbrane besede. >■ Zjutraj je bil Čas' zajtrka — Sin ni imel teka, ker mu jed ni dišala vsled prekorakane hoči. V glavi se mu je vrtelo in razbijalo, da je bil nezmožen za kakšno učenje, ali da bi sploh mogel trezno misliti. Izostal je tisti dan od šolskega pouka. Šele proti večeru se je toliko pozdravil, da je imel vsaj tek za večerjo. Izogibal se je očetovemu pogledu, ker se je zavedal, da ni ravnal pravilno. Naslednega dne je učitelj v šoli zahteval pismeno opravičilo. Učenec ga ni imel. Poslan je bil domov, da ga prinese in ker se ni ravnal po navodilu učitelja, ga je isti tudi pošteno okregal. Sedaj pa je prišlo do preloma prijateljskih odnoša-jev med učiteljem in učencem. To prijateljstvo pa je neobhodno potrebno za dobro napredovanje v šoli. Posledica vsega tega je, da je sin začel zanemarjati učenje ter si na ta način izpodkopal temelj svoje bodočnosti. Sedaj pa je vprašanje, kdo je tega kriv? Odgovor je kaj enostaven: očetova dobrotljivost. Tu je zakrivil oče, ker je bil pre-velikodušen, preveč1 radodaren napram svojemu sinu. Oče bi bil mOral tedaj, ko jte izročil sinu darilo, tudi sina poučiti kako naj porabi podarjeni mu denar, a ker tega ni storil, je sin po svoji pameti zapravil denar in obenem pa tudi zapravil svojo bodočnost. To {na^j bi bil torej ;dober vzgled staršem, ki pošiljajo svoje otroke v višje šole in naj bi jim bil dober nauk s kakšnimi darili obdarite svoje otroke, kadar jim hočete pokazati svoje zadovoljstvo nad dobrimi uspehi v šoli. Obdarite svoje otroke z darili, ki jim bodo koristili in za katere vam bodo nekoč tudi hvaležni. (Dalje prihodnjič.) uslužben pri mestnih podjetjih, in ga vrgla iz gostilne. Mikša je tako nesrečno padel, da je obležal z zlomljenim, tilnikom. Bil je pri priči mrtev. Možaka, ki sta zakrivila Mikšovo smrt sta aretirana. I BESEDA IZ NARODA Nemški kazenski ^ proti Holandcei" j Nemške oblasti so ge ukrepe zaradi ravnanj8 flj nemškim državljanom v . ski Indiji. Vlada Nem&IJJ večkrat, deloma po dip10^ poti, deloma pa po zasetjl srednih potih pozvala ob ^ Holandski Indiji, naj P1*", z nedostojnim ravnanje1®. Nemcem. Pred štirimi ^ glavni tajniki holandsk'^ strstev poslali brzojav Žu ju Holandske Indije in ^ ročili, možnost represaW^ ravnanja z Nemci, da J , Hoiandcev interniranih J* čiji in da ti Holandci jJJ* izpuščeni na svobodo, jft prispe poročilo, da se Je P lo stanje Nemcev, ki J landski Indiji. Razen . I glavni tajniki ministry stili guVernerja HoWjJfc dije, da se utegne zgo«1 ^ nemška vlada odredilase j ^ ne represalije. Koiičn" ^ ^ tej brzojavki guvern^ i šen, da upostavi fj ske zveze med Holan<>s ^ ij jo in Holandijo. Gla^n , t: ner Holandske Indije r \ ni odgovoril na to brz°J ^ j i; vsem tem ugotavljaj0' j \ nadaljnji ukrepi, ki | | gla storiti nemška vi« ^ fa zaradi krivde glavn^ .H, nerja Holandske I"dl] H govih uradnikov. eTmorsJ^ —Drevo ga je ub^ Jože Lapa j ne iz Mrz |e $ 4j Idriji se je pri sv0Je ^ y poslu v gozdu smrt"0 čil. Odšel je na delo j is,, še. Podrl je debelo \ je pa tako nesrečno "jj rtiu je zlomila tilnik 1 >y žal na mestu mrteV. ft — Prve tri zlate > # JK hrabrost so V plj^ trem letalcem, ki Jf' pri letalskih spPP^i^ junaštvo in so Pri te. idijj81 di našli smrt. CrfM bil to najvišje *ta ško odlikovanje, Pa.J e A e ter z italijanske JHP je s tem rešil svoj«* X;6 ka. JJ? iMiiiiimiiiiiiiii vJ/Iit Ce š^ukl Hi; verjamete v^TT X al'pa ne ^Jt \ iiimmiiiiiiiiiin „ (», Zastrupi^, (Nadalje«"'I ji Prinesli so udarci sekire s0 ^ ■[, O1 kljubovala. Nenad^, znotraj zopet čuti u ; in zaslišal se je ^ A "Sedaj je P* Ž%V ^ Potem je bilo vse |i je zatulila: • ji "Jaka, Jaka, J,, , ^ Kaj si res mrtev? ^ Slednjič so se vr V udarci težke sek^® ii17 i prLa. Doktor, kapl /\;k so planili hkrati v J W nepričakovan Prl . sr, sf nudil! Jaka je f in je držal klobuk P ^ Bilo je prepozno- ^ 1 lja, da bi dalje Za sklep še to- / kar je postal d^^ v samomorilnih ^ | stani strah pred £> A , dno ozdravil, P». j/J do žganih pij»č j V go časa namreč ^ ta strehe. Kolikor*1"' jO, ^ prikazal v ja^ji^N. vsi na glas smej je vprašal, če 9 PJ ^ in, če ima "strup ^ kaj prijeten ok^ ^ moti je ostal Jak%vi j V ta med štirimi * ^ H j ^ stanovanja; tam P \ kapljice žganja- / f V imel, ga je PoMoltlp0#' % ka žeja. Jaka J* /> % noma trezen m°ž vztrajno šiva z* i i A|j (Ko^' , % s>83 Za pouk in izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK i zdi, da ponujate tako sijajno službo tujcu, ki ga še nikdar vi deli niste, in pa človeku, ki je tak revež, da komaj skriva goloto." "Je tudi tako rekoč čudež. In zato vam svetujem, nič se ne obotavljate, kar udarite!" Spet mi je ponudil roko. "Hm —!" sem se še obotavljal. "Bi že, saj si sami lahko mislite, da bi —. Ampak prej bi vendarle rad zvedel za podrobnosti o svoji bodoči službi. Kje pa je tista hacienda, kamor me mislite poslati?" "Ne bom vas poslal. Sam pojdem z vami." "Silno ste ljubeznivi! Seveda mi je zelo ljubo, da bi z. vami potoval. Ampak — s čim pa bom plačal potovanje?". "Niti centava vam ne,bo treba plačati. Sam vam vse plačam. Koj ko podpišete pogodbo, ste rešeni vseh skrbi, celo zadatek vam izplačam, predujem na plačo, če želite." "Zelo dobrotljivi ste. Ampak — kako pa mi morete izplačati predujem na moje dohodke, če pa še ne veva, ali me bo hacien-člero vzel v službo. Saj pravim, da ničesar —." "S hacienderom sva si najboljša prijatelja. Vzel vas bo. Vem, da bo potreboval knjigovodjo. In čisto zadovoljen bo z vami." "Kako pa mu je ime?" "Timoteo Pruchillo, lastnik je haciende del Arroyo." "Kje pa leži tista hacienda?" "Onstran Uresa. Peljala se bova do Lobosa z ladjo, iz Lo-bosa pa gre udobna podeželska jesta vse do Pruchillovega posestva. Ni daleč in pokrajina je lepa, slikovita. Prijetno bova potovala in mnogokaj zanimivega in poučnega bodete videli in zvedeli spotoma. Posebej še, ker boste potovali v številni družbi rojakov." Topot sem ga resnično izne-naden pogledal. "Rojaki — ? Moji rojaki — ? Nemci — ?" "Da. In sicer iz Prusije, ki vendar leži v Nemčiji." "Kam pa potujejo tisti moji rojaki?" "Tudi na haciendo. Senor Timoteo Pruchillo si jih je naročil naravnost iz Nemčije." "Ah —! Delavcev potrebuje?" Kako prideš v slabo ime (Nadaljevanje) To jutro se je bil zakasnil, in teta je bila že med grmiči španskega bezga, da bi vzela mleko. Ker je še videla brhkega mlekarja in ker je bila tako dobre volje, je odlomila vejico cvetja in mu jo dala. Nato je odšla v hišo in je popevala: "Da te ljubim — nihče naj ne sluti . . ." A kako je bila presenečena, ko je srečala brata na stopnicah, češ da gre v mesto in ni hotel niti kave počakati! Resnično, Peter Vrtnar ni mogel preboleti štacunarjeve dobrohotnosti in neumestne mesarjeve opazke. Vrtnarjevi so bili pač preveč občutljivi. Brez dvoma je bilo bolje, če je bil človek dolžan ljudem svoje vrste. Na vse tešče je potrkal pri zdravniku, kateremu je urejal vrt. Povedal je svojo željo in je tudi koj prejel tistih nekaj srebrnikov. Ah, kako velika se je zdaj temu revežu zazdela ta vsotica za tisto malo jedače! Odhitel je k mesarju in trgovcu in je poravnal svoj včerajšnji dolg. Kako je bil vesel, ko ni bil v mesnici mesar, marveč njegova žena! Brezbrižnost, ki je z njo porinila denar v predal, ni bila v nobeni primeri z olajšavo, ki jo je občutil Vrtnar spotoma domov. V nesrečo pa je stal zdaj pred magistratom mlekarski voz, in brhki mlekar je slonel na njem in je nekaj bral hčeri in služkinji mestnega poglavarja. Ali se nista zahihitala, ko sta ga zagledala?, Ubogega Vrtnarja je kar vroče oblilo. Brez dvoma se je že razneslo, da so Vrtnarjevi živeli na upanje in da nima jo denarja za mleko in presno maslo. Zares, vsi trije so se mu smejali! A Vrtnar ni bil tako daleč od sumničenja. Le da je bilo to pot zaradi njegove sestre. A on si je očital, da je ves zasmeh le zaradi tega, ker si je izposodil denar. Le kako da je naprosil na posodo — zdravnika, tega tujca? Resnično, denar bo že kmalu .dobil, vendar bi bilo bolje, da bi bil dolžan bratrancu, tako bi ostala vsa zadeva v družini. In koj se je ta zmedeni človek obrnil in stekel k bratrancu, ki je bil učitelj. Da je zdravniku dolžan, pa bi bil vendar rajši dolžan bratrancu . . . da bo jutri — ali najkasneje pojutrišnjem . . . Bratranec ni nikoli zvedel, da je bil Peter šele pol ure dolžan zdjravniku. Ponorčeval se je malo o Marjetici in o Mari, ki bi jo bil pred leti rad imel za ženo —, a potem mu je dal denar. Peter je planil k zdravnikovim in je dal denar v roke zdravnikovi ženi, ki mu je odprla vrata. Šele nato je slednjič odšel domov. A za njim se je dvignilo pri-šepetanje in smeh, ki se je večalo kakor plaz. Jedro tega klepetuljaskega plazu je tvoril listič, ki so bili vanj zaviti nov-čiči tete Daisy za brhkega mlekarja. Na listku je bilo zapisano: "Da te ljubim — nihče naj ne sluti . .." Nobenega dvoma ni bilo, da je zvesta Marjetica podarila svoje srce nevrednemu človeku. Mlekar, ki je imel tetino vejico cvetja za ušesom, se je nesramno muzal in brezdelno mestece se je v svojem poletnem nastrojenju hihitalo. ^ "Oh, tile Vrtnarjevi! Kako so ošabni in prismuknjeni, pa nimajo niti kaj, da bi v usta dali," je dejal štacunar. "Pri meni so vzeli na upanje," je dodal. "In pri meni tudi," je hinavsko pripomnil mesar, "pa kar koj po prvem!" "In tudi pri meni," se je začudil zdravnik, Čigar^ žena mu je bila pozabila povedati, da je ves prenos denarja trajal samo pol ure. Odtlej ni bilo nikomer od Vr-tnarjevih dobro, če se je pokazal na cesti; koj je bil zasmeh tu, in roganju ni bilo ne konca ne kraja. Vojno stanje, čigar malenkostni vzrok je bil že zdavnaj pozabljen, je tako na-rastlo med mestecem in Vrtnar-jevimi, da so svojci Vrtnarje-vih povsem prišli pod kolesa in je radostni cvetlični okras žalostno usahnil. (J.) SIovenija^deielaTzdravi-lišč, letovišč in turistike Slovenija ali Dravska banovina predstavlja prehodno ozemlje med vzhodnimi Alpami in med Panonskim nižavjem na eni ter med severnim predelom Jadranskega morja na drugi strani, je torej raznovrstno izoblikovana dežela, ki v svojih geomorfoloških sestavinah in svojem profilu združuje in oči-tuje vse mikavno pestre značilnosti cele Evrope. Dih ljubke miline objema sončne, vinorodne Slovenske gorice med Muro in Dravo, se dviga južno od Drave po strmih vinogradih Haloz in se potem ob Sotli v lepih vinogradih na Bi-zeljskem spušča do širne ravnine pri Brežicah ob Savi, sega pa tudi do trsonosnih hribčkov na sončni strani celjske kotline in izveneva onstran Save v smejočih se goricah na kraških tleh Dolenjskega in Bele Krajine. K mirnemu, zamišljenemu potovanju in uživanju vabijo te vinorodne pokrajine, domovina slovečega vina in vesele pesmi, kjer neštete bele cerkvice in tisoč in tisoč visokih topolov gleda v širni svet in klopo-tec ob dozorevanju sladkega grozdja in ob trgatvi noč in dan prepeva svojevrstne napeve. Skoro vsa znana slovenska zdravilišča ležijo, kakor v mehko zibelko položena, v teh ljub- "Da. Indijanec ni dober delavec, len je in nezanesljiv. Zato manjka tod ljudi, ki bi bili sposobni za poljsko delo na taki haciendi." "In številna družba da jih je, pravite?" "Krog štirideset delavcev je, večinoma so vzeli tudi žene in otroke s seboj. Podpisali so pogodbo, delovni in plačilni pogoji so zelo ugodni, v kratkem bodo preipožni." "Sedaj vas razumem! Z ladjo bodo prišli, ki jo pričakujete —?" "Da. Senor Timoteo me je poslal v Guaymas delavcem naproti, spremljal jih bom v Lo-bos in na haciendo." "Iz Prusije so, pravite? Iz katerega kraja pa?" "Ne vem točno, pa mislim, da iz Poljske, iz okolice mesta, ki se mu pravi nekako kakor Kobili." "Takega mesta ni na Pruskem. Hm —! Morebiti mislite Kobylin —?" "Da da! Tako bo, kakor ste rekli." "Od kod pa se pripeljejo izseljenci?" "Iz San Francisca. Naš zastopnik je šel po nje v Hamburg. Potovali so s parnikom krog južne Amerike v San Francisco, pa presedli na jadr-jnico, ki okrbuje obrežni promet ' med San Franciscom in meški-jmi prstarfišči. Ladja bo pristala le, da sprejme mene na krov, pa koj odplula." Slika .nam kaže republikanskega predsedniškega kandidata, Wendel L. Willkie-a, ko se je 'mudil v St. Pavlu na kampanjski turneji. Po ulicah ga je spremljala množica in pa "ccivboyji" na konjih. jkih vinorodnih predelih Slovenije, zlasti Rogaška Slatina, Dobrna in Slatina Radenci, pa tudi Čatežke, Šmarješke in Dolenjske Toplice; v bližini Laškega in Rimskih Toplic pa so še ohranjeni zadnji ostanki starih vinogradov. Kakor pa si niti mineralne vode niti toplice niso enake, temveč različne po temperaturi in svojih zdravilnih snoveh, tako de je le treba v vsakem primeru obrniti se zaradi zdravljenja za svet na zdravnika, ima tudi vsako izmed teh zdravilišč in kopališč svoje posebno pokrajinske lice s svojevrstnimi potezami. Če v okolici Rogaške Slatine in Slatine Radencev prevladujejo vinogradi, pri Laškem in Rimskih Toplicah pa lepo izoblikovane, pošumljene gore ob gorski sveži Savinji, združuje okolica Dobrne oboje v ubrani harmoniji. Dobrna in tudi Slatina Radenci so za tu- in inozemstvo najslovitejša zdravilišča in kopališča Jugoslavije ,in to enako po svojih zdravilnih uspehih, kakor tudi po svojih sodobnih napravah, pa naj se te nanašajo na notranjo ureditev ali pa na zunanje lice zdravilišča in okolice. Velika prednost za goste zdravilišč in kopališč med Muro in Savo, ki so seveda obenem tudi priljubljena letovišča, je ta, da so jim vedno na razpolago možnosti za izlete bodisi v bližnja slovenska mesta, kakor Maribor, Celje in Ljubljano, ali pa v sveži gorski svet, v Savinjske planine (v Logarsko dolino), na zeleno Pohorje ali na Gorenjsko. Rog, Slatina, Dobrna in Laško so odprte tudi.po zimi. Nizko gričevje in hribovje vinorodnih pokrajin prehaja proti zapadu in severozapadu polagoma v sredogorje, ki je povsod do znatne višine naseljeno, v višjih legah pa okrašeno z lepimi gozdovi iglavcev in listovcev, pa naj spada to sredogorje k voljnim kristalin-skim Centralnim Alpam, kakor Pohorje, znano po svojih planinskih hotelih in domovih, znano po svoji avtomobilski cesti in kot idealno smučišče, ali pa k strmin južnoapneniškim Alpam in Dinaridom. Rodovitne in sončne zelene podolžne doline Save in Savinje. Drave in Dravinje s čednimi vasmi, trgi in mesti, s samimi priljubljenimi letovišči, kakor so zlasti Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčava ob gornji Savinji prepletajo to po-gozdeno sredogorje ter vabijo v njihova podeželska letovišča, rečna kopališča in na izlete v planine, kjer so povsod planinske koče in domovi urejeni tudi za daljša bivanja i pozimi i poleti. To sredgorje je proti vzhodu ponekod, kakor vznožje vzhodnega Pohorja, še okrašene z vinogradi, ki dajejo sve-tovnoznana vina, proti zapadu in severu pa se že dviga v visokogorje ter tvori tako prehod iz ljubke miline nižavja k orjaškim oblikam velegorja. Mesta in trgi, pa tudi vasi v tem zelenem predgorju in sredogorju imajo čedne gostinske obrate in svoja rečna kopališča. Srednjeveški gradovi, deloma še ohranjeni, kakor Bizeljsko, j Podčetrtek, Lemberg ob Dobr-nici ali Blejski na sivi skalni steni tik nad jezerom, deloma v razvalinah, kakor gornje Celje, Konjice, Dobrna, Laško, Vuze-nica, Fram in mnogo drugih, potem mlajše, čedne graščine in slavne božjepotne cerkve, če-sto na čudovito lepo razglednih vrhovih in gorah, ovijajo vedno menjajočo se pokrajinsko sliko v tem sredogorju z žarom srednjeveške romantike ter nudijo tudi s svoje strani letovi-ščarju marsikateri posebni užitek. Kakor manjši tujskopro-metni kraji ob Savi in Savinji, | na Gorenjskem, ob Dravi in. Dravinji, ob Pohorju bodo še prav posebno slikovita mesta Radovljica in Kranj ob Savi, Novo mesto ob Krki, Celje in Laško ob spodnji Savinji, Kamnik v predgorju Savinjskih Alp, Gornji grad ob Dreti, Slo-venjgradec ob Mislinji, Maribor in Ptuj ob Dravi, v prvi vrsti pa "bela Ljubljana" s svojim sivim, a ponosnim Gradom zadovoljila gosta in letoviščar-ja. Ce se Maribor ponaša s svojim sijajnim kopališčem na Mariborskem otoku, s svojimi Slovenskimi goricami in s svojim Pohorjem, če se Celje lahko sklicuje na osvežujoče rečne kopeli v bistri Savinji in skupno s Ptujem in Ljubljano na slavno preteklost, pa je Ljubljana z vsem, kar ima in nudi, prava in srečna sinteza vsega onega, s čemur se morajo ostala slovenska mesta prikupiti gostu. Duhovno, materialno in politično žarišče Slovenije je obenem tudi pravi pokrajinski biser Slovenije in središče njenega tujskega prometa. To mesto s prikupljivim srednjeevropskim obeležjem pa ima nekaj, česar nobeno drugo slovensko mesto nima, to je čaroben pogled z Grada na gorske velikane Julijskih Alp. Karavank in Savinjskih Alp spomladi, pogled, ki objema v svoji sliki ljubko milino cvetoče zelene pomladi z zasneženo, ledeno zimo še mrtvega velegorja. (Dalje prihodnjič) IZ DOMOVINE —Bivši subotiški inženjer kitajski mandarin. Bivši inženjer v Subotici Peter Vince je pisal te dni svojemu prijatelju, živečemu v Budimpešti, iz ču-kinga, prestolnice kitajske nacionalne vlade. Na Kitajskem je postal mandarin (uradnik). Subotico je zapustil leta 1915., ko je moral kot rezervni oficir na rusko bojišče, kjer je bil ujet. Leta 1917. je pobegnil iz ruskega ujetništva v Mandžurijo. Tam je kot inženjer hitro napredoval. Naučil se je tudi kitajščine in večkrat je na mednarodnih železniških konferencah zastopal Mandžurijo. Poročil se je z Japonsko iz ugledne rodbine. —Javni vodnjak na Belskem vrhu izročen svojemu namenu. Pred tedni je bil slovesno izročen svojemu namenu javni vodnjak z rezervoarjem in napaja-liščem na Belskem vrhu. Je to za haloške prilike, kjer je napeljava večjih vodovodnih naprav nemogoča, koristna zadeva. Vodnjak je zgradil Zdravstveni dom v Mariboru s podporo banske uprave. — Potres v Zagorju. Pišejo nam: V petek 16. avgusta zvečer okoli pol 10 ure smo za-čuli v Zagorju podzemsko bobnenje, ki so mu sledili trije kratki, a močni sunki. Drugi sunek, ki je bil slabši, je sledil čez. četrt ure, tretji pa ob 2. zjutraj. Škode ni. Sunka so čutili tudi drugod v Zasavju, vendar menda nikjer tako močno kakor pri nas. V Hrastniku so le nekateri čutili izredno rahle sunke. —Otvoritev pošte v Št. Danijelu nad Prevaljami. Dne 1. septembra se odpre državna pošta v Št. Danijelu nad Prevaljami. Okoliš nove pošte sestavljajo kraji: Belšak, Dolgo br-do, Jamnica, Suhi vrh, Strojna in št. Danijel, ki pripadajo zdaj okolišu prevaljske pošte. Pošta bo vzdrževala dnevno zvezo s pošto v Prevaljah. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Oddelek Angleških strojnih pušk je kaj hitro dobil via muhd nemško .letalo, fotnker izdelka, ko je priletelo nad London, Priredili so mu precej topel sprejem:, kajti letalo še v zraku,užgalo in goreče padlo ««• zemljo, kot nam kaže zgornja slika. MALI OGLASI Mesar dobi delo! Mlad, izurjen mesar, poštenega značaja, dobi takoj delo pri Križman Market 6030 St. Clair Ave. -(262) V najem se da hiša, obstoječa iz 6 sob, z vsemi ugodnostmi. Odda se mirni in pošteni družini. Naslov je 932 E. 209. St. Vprašajte na 928 E. 209. St. (263) SATAN INIŠKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya W j, -----mmmmmmmmm^mmmmm ji jr*0 nizko in poniževalno je ai!j I; '! o meni —. Da sem občut-ihl ^človek, bi se bil jezil. In v jsii bi se mu bil smejal. Po-$ iL"1'ponujal —. In še s ta-f s 1 visokodonečimi besedami Jfi Pro - jjj ePričan sem bil, da me res e(5; !a> ttaredil sem se neumnega 11 „2°mno odgovoril: b naj bil pameten in 4 ne zagrabil za pomoč, ki !> Ponujate? Saj nisem otrok, i ^ ' znal ceniti takih dole* X f ^ ' dobro! Sprejmite moj i Pa ne k°dete imeli nika-$ VeČ in še obilo denarja ■<> te zaslužili." —sem P0kimaval. j j. človek mogel verjeti —. jj y1®' ttli prav za prav mislite 4 Kar p°vejte sv°j ^ ^ Počasi! V La Libertad ''Vinjeni, pravite —. Po , itjf P^av za prav potujete v ^ la iskat. Službo bi si na-? IHsSein moral lagati. Nisem j C* Povedati, da sem na-\ k Winnetouu. "V tem-,i ILjv eni Guaymasu nisem na-^ c> Upam, da bom v La Li-;ia u bolj srečen." .>ejalseje_ i e se! La Libertad le- " isk^ °b morjU' pa ]e ®e # 4Gi] ^ dolgočasno gnezdo J) | Jria,ymas- Na stotine glad- $ ^ in •'anceV se klati po me- ^ dela iščejo, J najdejo. Povem vam, 8e bo za vas tam gori!" {i '/stllo sem ga gledal. Iv, Pa sem mislil, da C* Libertadu bolje — ." Prijatelj! Res prava m^l Za vas' da vas Je bo^a m meni pripeljala na ^orebiti ste že čuli, da 1 Ij^ke družbe, ki ji pravi*-' (iV(:r niki poslednjih dni. Mo-^ a 1)11 zapoveduje, da mo- e i L^Peljati na cvetoče pO-vsako ovco, ki jo r %r v Puščavi. Zato stem se h \ p°brigati za vas. f. Vte tudi angleški?" I i i8;10-" J ij. ^ožni angleščine v be-f \V Pismu?" kJ°: Ali obvladujete Hal! Jez*k v Pismu do" I X 0rv jeziku ?" t^ Sk ^ 2 sem še neko" > ^ *i?ijcr^an' ker stojijo špan-jt in vprašaji tudi pred } v" \ hCJTpa-da b0 dobra> f A n Kd- Izpod sto pesov go-V So In Povrh dobite še J \sftan°vanje, prehrano in % h i8?iva si v roke! In že foih , ko Piševa pogodbo." >'; mi je roko. lJ ..Sem se> kot da že tyC** v nJ°' Pa se še ob°-,'Aii ' ^aij ^^lite zares ali se sa-e —? Kar čudež se mi To navadno pojejo minoriti po kompletoriju. Brat Edvin jo je naučil tega slavospeva na Mater Gospodovo v nočeh, ki jih je prebedela pri njem, ko je na smrt bolan ležal pri njih doma na Jorundgaardu. Splazila se je na cerkveni dvor, stala je z otrokom v naročju ob steni in tiho govorila predse ta spev. "Stori, kar hočeš, Kristina, nič ne more spremeniti očetovega mnenja o tebi. Prav zato mu ne smeš prizadejati še več žalosti." "Kako so bile tvoje prebode-ne roke razprostrte na križu, o dragi gospodar sončnega gradu. — Kolikor zaide duša s pravega pota, tako daleč so bile prebodene roke hrepeneče razprostrte. Nič drugega ni treba kot to, da se grešna duša obrne k odprtim rokam, voljno, kakor gre otrok k očetu, ne pa kot suženj, ki ga ženejo pred njegovega strogega gospodarja. Zdaj je spoznala, kako ostuden je greh. Spet ji je ta bolečina presunila prsi, kakor da bi ji moralo srce . počiti od kesanja in sramu nad vso neza-služeno milostjo. Tik cerkvene stene je bilo nekaj zavetja pred dežjem. Sedla je na nagrobni kamen in se jela pripravljati, da bi utolaži-la otrokovo lakoto. Pri tem se je sklonila in poljubila puhasto glavico. Gotovo je bila zaspala. Nekdo jo je prijel za ramo. Pred njo sta stala menih in star samostanski brat z motiko v roki Bosopetec jo je vprašal, če išče prenočišča. Spreletela jo je misel — koliko rajši bi prebila noč tukaj pri minoritih, s obrati h brata Edvina. In tja v Bakke je bilo tako daleč — in bila je trudna, da bi kar omahnila. Tedaj je velel menih samostanskemu bratu, naj odvede ženo v žensko prenočišče — "in daj ji malo kolmeževega luga za noge, ranjene so, kakor vidim—" rem je stala skrinjica. Pred očmi ji je zasijala neka močna, kot kreda bela luč, ko so se njene ustne približale zlati skrinjici. Duhovnik se je ozrl nanjo— zbal se je, da ne bi omedlela. Vendar se je držala pokonci. Nato se je z otrokovim čelom dotaknil svetinje. Gospod Paal ji je sledil do cerkvenih vrat in vprašal, če bo brez skrbi mogla najti pot do broda. Nato ji je voščil lahko noč — ves čas je govoril enakomerno in suho kakor kakšen dvorljiv mladenič. Pričelo je bilo po malem deževati in slasten vonj je živo puhtel iz vrtov in s cest, ki so bile poleg kolovozov sveže in zelene kakor ledina. Kristina je zavarovala dečka pred dežjem, kar je le mogla — bil je zdaj tako težak,tako težak, da še rok ni več čutila od nošnje. Venomer je ječal in jokal — prejkone je bil spet lačen. Mati je bila na smrt utrujena — od dolge poti, od tolikega joka in od strašnega ganotja v cerkvi. Začelo jo je zebsti — deževalo je vedno bolj, kaplje so tleskale po drevju, da se je listje svetlikalo in trepetalo. Kristina je stopala skozi ozke prehode med hišami in prišla do trga, odkoder je bilo videti na reko, ki se je široka in siva valila v'daljavo, na površini od padajočih kapelj preluknjana kakor sito. Nikjer ni bilo videti broda. Nagovorila je dva moža, ki sta bila zlezla pod čolnarno, stoječo na koleh ob vodi. Rekla sta ji, naj gre dalje tja k izlivu reke — tam imajo nune hišo in tam je tudi brodnik. Kristina se je znova vlekla k trgu navkreber, s krvavimi nogami, premočena in trudna. Prišla je do sive kamenite cerkvice — za njo je stalo nekaj s plotom ograjenih hiš. Naak-kve je tako grozno vekal, da ni mogla stopiti v cerkev. Toda slišala je petje skozi qjcno, ki so bila brez šip, in prepoznala antifono Laetare, Regina Coeli — včseli se, Kraljica nebes — kajti on, ki si ga nosila, je vstal, kakor je bil rekel. Ale-luja! Cor mundum crea in me, De-us, et Spiritum rectum innova in visceribus meis. Ne projicias me a facie tua Libera me de sanguinibus, Deus, Deus salutis meae—. Opravilo je bilo končano, ljudje so zapuščali cerkev. Tisti dve kmetici, ki sta doslej klečali poleg Kristine, sta vstali. Deček med njima pa ni vstal: pričel se je pomikati po tleh, tako da se je s členki upiral v škrli in skakucal dalje kot negoden vranič. Imel je majčkene no-žice, ki so mu zvite ležale pod trupom. Ženi sta tako hodili, da' sta ga kolikor le mogoče zakrivali s, svojimi krili. Ko so ji izginili izpred oči, se je Kristina vrgla na zemljo in poljubila tla na tistem mestu, koder so vsi trije malo prej šli mimo nje. Kakor so nekoč vitezi imeli v bojnih igrah zagrnjene obraze s posebno kuvinasto mrežo, jrrav tako v sedanji vojni nosijo angleški vojaki j,pokrivala, ki so opremljena s posebno pripravno mrežo, da se jo potegne na oči in se iste tako zavaruje pred drobci letečega kamenja in železa. Prvi egiptovski potniški parnik, ki je dospel v'M York, El Nil, je pripeljal tudi malega Mosesa Levitt, # sedaj živel v Woodside, newyorskem predmestju. ^ ^ je nahajal v varstvu Ahmeda A d lan a, ki je prišel stine. Morali vas bomo peljati pred samega nadškofa, ali ni bilo tako rečeno? Ali pred peniten-cijarija Hauka Tomassona — ne vem, če je Gunnulf kaj govoril z gospodom Eilivom—. Vsekakor morate jutri priti semkaj k zornicam, potem lahko po hvalnicah vprašate po meni, pišem se Paal Alaksson. Tegale" — pokazal je na otroka — "morate pustiti v prenočišču. Spali boste pri sestrah v Bakke, ako se prav spominjam, je vaš svak tako odločil." Vstopil je še neki drugi duhovnik in obadva sta se nekaj časa pomenkovala. Prvi je odklenil omarico v steni, vzel iz nje tehnico s skodelicami in stehtal venec, dočim je drugi nekaj zapisal v knjigo. Nato sta položila venec v stensko omarico in zaklenila. Gospod Paal jo j^ hotel spustiti ven — pa jo je še vprašal, če naj dvigne, njenega sina. k skrinjici svetega Olafa. Vzel je dečka z varno, malce ravnodušno kretnjo duhovnika, ki je navajen jemati v roke kr-ščence. Kristina je šla za njim v cerkev — tedaj je vprašal, če bi tudi or\a ne želela poljubiti skrinjico. Ne upam se, si je mislila Kristina, pa je le stopila za svečenikom po stopnicah navzgor k vzvišenemu prostoru, na kate- Nekoliko zmedena in ne da bi si vedela pomagati, je stala ob vhodu v prezbiterij, ko je mlad svečenik. Obstal je pred objokano mlado ženo in Kristina mu je razodela svojo željo, kar najbolje je mogla. Iz-početka ni razumel. Poiskala je zlati venec in mu ga ponudila. "Ah, morda ste Kristina Lav-ransova, žena Erlenda s Husa-byja—?" Pogledal jo je malce začudeno; imela je od joka ves zabre-kel obraz. "Da, da, vaš svak, hm Iz pordčil, ki prihajajo iz starega kraja razvi-dimo, da tamkaj draginja cd tedna do tedna hujše pritiska. Z draginjo narašča pa tudi pomanjkanje denarja. Gotovo boste v teh težkih časih priskočili Svojcem v domovini na pomoč in njih razveselili za praznike z darom v obliki denarne pošiljatve. Nikar ne pošiljajte denarja v pismih, mnogo ameriških pisem namreč nikdar ne pride v roke naslovnikov. Ako želite, da bo vaša poSiljatev GARANTIRANA, hitro in točno izplačana v starem kraju onim, katerim je namenjena, tedaj se čim prej obrnite na: • • w i« »ž Rush D. Holt, U. S. senator iz West Virginie * ^ F j moral registrirati za obvezno vojaško službo. ^ t«1 J predlog glede tega v senatu, je bil on med prvimi, «" /J sprotoval temu predlogu. -^(H Slika nam kaže predsednika, Roosevelta, ko je nagovoril ameriške fante in može, katere je sedaj zadela registracija za obvezno vojaško službo. Povedal je, da je temu vzrok — ohranitev demokracije. Vrhovno poveljstvo nad četami osišča v Afriki je prevzel nemški vrhovni poveljnik maršal Wilhelm Kei-tel, ki je nadomestil italijanskega poveljnika-marša-la Graziani, s katerega počasnostjo so bili Nemci nezadovoljni. John Roosevelt, ki je stwr 2A let m Je sin predsednika Roosevelta se je registriral v NaM je ''S ■ Učiteljice, ki so bile zaposljene v tem uradu so v mico" in tako odločile, katero bo doletela tat čast ^ (\> njegovo karto. Žreb je določil Miss 'Manj Shea, ;J te na sliki. AugustKolIander 6419 St. Clair Ave., v Slov. Narod. Domu, Cleveland, Ohio Zglasite se pri Hollander ju tudi: KADAR želite napraviti prošnje za državljanske papirje, KADAR rabite krstne ali rojstne liste iz starega kraja in, ; KADAR potrebujete notarske listine ali notarski pečat. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-S10VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ O in stane samo: 9 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland u' Sloveči pisatelj, Franz Werfel, je tudi pribežal v Ameriko iz Evrope, kjer je bil večkrat aretiran po nemški tajni policiji. Prišel je iz Čeho-slovaške in upa postati ameriški državljan. Ernest Bevin, socialistični minister dela in nov odločen mož v angleškem kabinetu je na poti na važno konferenco v Londonu. Kapitan in Mrs. L. C. Ten Brummeler in trije njegovi otroci so dospeli v New York potem, ko so bili rešeni gotove smrti, ko je bil avgusta torpediran potniški parnik Vo-lenden. Družina je na poti v Zapadno Indijo. Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI II.—ŽENA mojster Gunnulf, je pravil, da Odpeljal jo je ven v zakristijo, ji vzel venec, ga izmotal iz platna in ga ogledoval, nato se je tiho nasmehnil: "Da — saj boste razumeli — pri takih stvareh morajo biti priče zraven — takih dragocenosti ne morete kar tako dati iz rok kot z maslom namazan kos kruha—. Vendar pa ga za sedaj lahko shranim, gotovo ga ne bi radi nosili s seboj ,po mestu. Ah, prosim, naj se gospod Arne potrudi vendar sem," se je okrenil k nekemu terkovne-mu služabniku. "Vaš mož bi prav za prav tudi moral biti tukaj, mislim, če naj bi vse bilo, kot je treba. Morda pa ima Gunnulf kakšno pismo od njega—. ¥> V* V Božična darila