Gospodarske stvari. Trsoznaustvo. (Dalje.) Izvirna plemena trt so samo tri, ktera se po listju, sadu dobro razločijo. Ta so 1. rodna indiška trta (vitis vinifera), 2. atnerikanska ali lesičja trta (Fuchstraube), 3. trta brez sada (vitis labrusca). Trtoslovci še več plemen razločijo, vender se ne more trditi, da je cno ali drugo lzvirno, ali da bi vsa od enega izvirala in lahko je trte popisati, ker bstane vsako pleme stalno in se nikdar ne spreminja. Kratko rečeno: Trta je čudo božje. Posamni deli trte ali terminologija. Vinska trta ali trs je po svoji rasti: I. deblasta (stammartig) ali drevnata, če se na visoko in široko razprostira, kakor post: kozjenog, II. velika, če močno raste in se lebko na visoko, t. j. na brajde, šotore speljava, kakor žlahnine (Gutedelarten). III. mala ali pritlična, če nizka ostane, kakor rizlec (Riesling). Dalje je: trpeča, če ne zmrzne in ostari (50—100 let) ali netrpeča, če je slaba, mehkužna. Reja vinske trte se iiuenuje: a) pritlična ali grška, kakor večidel po slovensko-štajerskih vinogradib, v Avstriji, na Renu i. t. d. b) srednja, če se do štiri črevljev visoko izreja, post: v Hr- vaških, nemško-štajerskib vinogradib i. t. d. c) visoka ali rimska, če se visoko čez 4 do 20 črevljev in više speljava na brajde, drevje, kakor na Dalmatinskem, Laškem, Grškern. Ni je rastline, da bi bila pod roko umnega in neumnega rednika bolj voljna in gibčna kakor Irta. Od zemlje čez vrbe najvišjega drevja se vzdigne, cele široke stene ali zide pokriva in na dolge brajde se razpenja. Vinska trta (vitis vinifera), spada po Lineju med tiste rastline, kterih obojni cvet ima 5 prašnih nitek in 1 pestič, tedaj v V. vrsto, I. red. Plodni deli ali cvetlica obstoji iz čašice, venčeca, mednika in pestiča. Venčec s petimi listeki, zgolj kakor prezračne cevkice, redi prašne nitke z svojim nježnitn sokom in je naredi plodivne. V mokrem vremeau in mrazu prezračne cevkice, ali venčni listeki oslabe, sok se skazi, cvet odpada, kar navadno imenujevno smod; če pa po vgodnih okolščinah kavernik ali celi ščopek cvetlic (pozneji grojzd) srečno ocvete, sc plodnica spreraeni v jagodo, v kteri je 5 trdih sernen, razvije se jib vender komaj ena do 3. Semena so prav za prav naruenjena zapomncženje trte, ali umcn človek si je drugih pomočkov iznašel, da spešneje želje doseže. Trs se namreč razun iz semena ali pešek izreja ali pomnožuje: a) iz semena ali pešek, kakor divje trte, b) iz očes ali popkov, že v stareni času znano, c) po vlačencah (Ableger), d) po grobanju (Gruben), e) s kluči, kolči, mladikami, sajenicami, to so deli novih ro- zeg brez starega lesa, ali s koscem starega lesa, vsajeni v trsovnici ali naravnost v vinogradu, f) s cepljenjem ali popkanjem, g) po poganjkib iz korenja i. t. d. . . . Po širokem svetu še na več načinov. (Dalje prihodnjič.)