Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena I lira
DRUŽINSKI TEDN
Leto XV.
V Ljub’jani, 9. septembra 1943. štev. 36 (721)
Ako je na malo mašo (8. septembra) lepo, potem bo dva meseca suho.
Slovenski rek
»BHUiiMSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345. Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani 6t. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefranklranib dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v mamkah.
NAROČNINA
1/4 leta 10 Ur, */i leta 20 Ur, vse leto 40 lir. — V tujini
64	Ur na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vr?ta ali njen prostor (v Sina 3 mm iu širina
65	mm) 7 ir; v oglasnem delu 4 5(- lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru — Notice: vrstica 7 lir Mal: o p 1 a -sl: beseda 0.50 lire Oplakni davek pnvscd še posebej. Prt večkratnem naročilu popust.
Danes:
Po®r<atiek s počitnic
LJUBEZENSKA NOVELA
(Gl. str. 2. in 3.
SRDITI BOJI V KALABRIJI
Potopljeni anglo-ameriški izkrcevalni čolni. — Bombardiranje sovražnikovega zaledja
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo Štev. 1194:
Sovražna letala so včeraj bombardirala Piso. Pescaro. Salerno. Cosenzo in Catanzaro. Med civilnim prebivalstvom vseh teh mest je precej žrtev. Italijanski in nemški lovci so sestrelili štiri napadajoča letala, tri ie pa uničilo naše protiletalsko topništvo.
Sovražnik ie bombardiral okolico otoka San Maura (Grčija). Pri tem je strel topništva Kr. mornarice zadel eno izmed napadajočih letal, da se ie potopilo.
General Ambrosio Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo štev. 1195:
Sovražnikova letala so bombardirala okolico Napoliia in naredila nekaj neznatne škode.
Sovražne ladje so obstreljevale Capo Pellare (Kalabrija): naše obalne baterije so takoj odgovorile.
General Ambrosio
Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo
štev. 119(>:
Nocoj je sovražnik, ki se ie že v preteklih dneh skušal izkrcati na so naše čete takoj zavrnile, začel v sušeni obsegu operacije vzdolž kala-brijske obale v Messinski ožini.
Nemška letala so uspešno napadla sovražne ladje, zasidrane v pristaniščih Kataniie in Angliste.
Oddelki sovražnih letal so bombardirali Trento. Bologno. Bolzano in okolico Napoliia. Posebno v Bologni je škoda precej velika.
. Včeraj ie anglo-ameriško letalstvo izgubilo vsega skunai 35 letal. 7 izmed teh so iita zbili italijanski lovci, .19 nemški. 6 protiletalsko topništvo.
.3 na protiletalski topovi z motornih “splavov. V zadnjih dneh se (i naših letal ni vrnilo v svoie oporišče.
General Ambrosio Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo štev. 1197:
Angleško-ameriške oborožene sile so s pomočjo premočnega letalstva in silovitega topniškega ognia v skrajnem južnem področju Kalabrije zasedle nekaj oporišč.
Po srditih bojih, v katerih ie sovražnik utrpel hude izgube, smo izpraznili Vi 11 o San Giovanni. Reggio Calabrio in Melito-di-Porto-Salvo.
Sovražna letala so bombardirala Napoli. Catanzaro. Salerno iu Sul-mone.
Italijanska in nemška letala so v spopadih s sovražnikom sestrelila 16 njegovih letal, naše protiletalsko topništvo pa 5.
Ogenj naših topov je zadel neko angleško letalo, da ie strmoglavilo v morje pri otoku Cou (Egejsko morie).
General Ambrosio Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo štev. 1198:
Sovražnik ie na kalabrijskem področju s pomočjo velike množine letal ojačil dotok čet na celino, prišel v neposredno zaledje iu zasedel nekaj krajev. Naše obrambne čete so se morale med Palmijem in Bagnaro umakniti mečnemu sovražnemu pritisku.
Vzhodno od Bagnare in na pobočjih gorovja Aspromonte se vrše hudi boji.
Italijanska in nemška letala so napadala sovražne izkrcevalne ladie in jih mnogo izmed niih zadela iu potopila.
Sovražnik ie bombardiral pokrajino Napoli. Brindizi. Tarante in Terracine. Povsod ie povzročil ogromno škodo iu precei žrtev med prebivalci.
V	operacijah tega dne smo sestrelili 5 sovražnih letal.
General Ambrosio
Dar kraljevske dvojice za prizadete prebivalce v Pisi
Rim. 3. sept. Ni. Vel. Kralj in Cesar ter Kraljica in Cesarica sta poslala prefektu v Pisi 200.000 lir za prebivalstvo. ki ie bilo prizadeto ob letalskem napadu.
Princesa Piemontska je obiskala Asti
Asti. 3. sept. Davi ie semkai prir spela brez napovedi princesa Piemontska. inšpektorica prostovoljnih bolničark Rdečega križa, in ie v spremstvu prefekta obiskala bolnike in ranjene z raznih bojišč v bolnišnici in se z njimi dolgo razgovariala Vzvišena princesa ie nato odšla v civilno bolnišnico, kjer ie inspicirala prostovoljne bolničarke Italijanskega Rdečega križa ter šolo bolničarskih go-lenk. Vzvišeni gospe so povsod izkazali vdanost in ljubezen. Množica, ki se ie med tem zbrala pred bolnišnico,
li	ie vzklikala. Princesa Piemontska se ie nato sestala s škofom Eksc. Rossijem.
Zadnja pot bolgarskega kralja Borisa
Sofija. 6. septembra. Italijansko kraljevo zastopstvo pod vodstvom Ni. kr. Vis. bergamskega vojvode ie prispelo v soboto v Sofijo. Sprejeli so Ca na postan dvorni minister, šef protokola in velika skupina bolgarskih generalov in častnikov. Italijanski poslanik Mamelli je v spremstvu svojih vojaških odposlancev pričakal odposlanstvo na meji. kamor ie prišel k sprejemu tudi oddelek oboroženih sil. Na sofijski postaji ie visokega gosta sprejela častna četa z godbo. Bergamski vojvoda ie nato v spremstvu dvornega ministra odšel v kraljevo palačo.
Ob 8.30 so v baziliko prihajali oblastniki, posebna odposlanstva in načelniki diplomatskih zastopstev v spremstvu vojaških, pomorskih in letalskih odposlancev.
Nato so prišli ministri. Najprej predsednik Filov. predsednik in podpredsednik Sobranja, sofiiski župan, generali in člani civilne ter voiaške kraljeve hiše. Hkrati so vstopili v stclu.co bivši predsedniki Sobranja ter bivši ministrski predsedniki.
Izredni poslaniki. . tuia zastopstva ter diplomatski zbor so se razvrstili n a levj od krste. Ni. kr. Vis. ber-Kamski vojvoda se ie postavil na sredino, na njegovi desnici pa so stali general Ranatescu. načelnik romunskega odposlanstva, dr. Ciejza Fritz, načelnik slovaškega odposlanstva, dr. l)e Reutersward. načelnik švedskega odposlanstva, in Hasan Saka. načelnik turškega odposlanstva. Na njegovi levi P<i sc stali general Aloizii Czatav načelnik madžarskega odposlanstva, markiz de Kergariou. načelnik francoskega odposlanstva. Vilko Begič na-1'f'inik hrvatskega odposlanstva, in ve-*'ki admiral Riider. načelnik nemške-Ca odposlanstva. Na desni od krste so se postavili člani kraljeve hiše. l)in!o-"Mtski zbor. med niimi tudi italiian-r1'! poslanik Mamelli. se ie razvrstil pvo od krste, zraven njega pa ie stopil Predsednik Filov z vsemi ministri, v„°j! 9.1.) ie kraljica Ivana zapustila »;7n, '2 |ialafo in se odpravila v ba-* in; 0'^'V'tVVliIi„so io kllez Ciril, kne-*'tna Mafalda d Assia.
Ko so krsto prinesli na trg pred
baziliko, le vojaška divizija mrtvemu vladarju izkazala časti, voiaške godbe pa so počasi igrale bolgarsko narodno himno.
Potem se ie nenadoma prikazala kraljica Ivana, vsa odeta v črno ki
io	ie spremljal knez Ciril.
Na trgu Aleksandra I. se ie sprevod ustavil pred spomenikom caria osvoboditelja. duhovščina pa ie opravila kratko molitev, nakar se je sprevod pomikal dalie.
Kraljica Ivana, knez Ciril in drugi elani kraljevske rodbine, predsednik ministrskega sveta in drugi visoki odličniki so stopili na vlak. ki. ie kraljevo truplo odpeljal v samostan Rilo. Ko so duhovniki opravili zadnie molitve, so se oglasili bolmi in med zvoki narodne himne ter glasovi mestnih siren se ie vlak počasi začel pomikati dalje. Mnogi so se začeli jokati in prišlo ie do ganljivih prizorov.
Vladarjevo truplo so položili na desni od oltarja sv. Ivana Rilskega.
Čim ie pogrebni vlak odpeljal iz Sofije, ie začel padati dež. Poleg kraljice in kraljevske družine ie bij v vlaku tudi vojvoda Bergamski. Na vseh postajali, kjer se ie vlak ustavil, se io zbralo veliko ljudstva iu izkazalo pokojnemu vladarju zadnjo čast. Ko ie vlak vozil mimo. ie liudstvo poklekalo in molilo. Okrog 18.30 ie vlak prispel v Koskarinovo. kier so truplo naložili na avtomobil Avtomobil ie odpeljal proti samostanu Rila. za njim pa ie vozilo več avtomobilov s kraljico, princem Cirilom, vojvodom Bergatnskjin. drugimi knezi in raznimi političnim in vojaškimi osebami. Ob 19.30 [e sprevod dospel do samostana. Dež pada še naprej. Vse naokrog je težko in žalostno vzdušje. Škofje, svečeniki in menihi tvori io špalir, skozi katerega ministri in višii častniki nesejo krsto. Ko ie krsta dospela do samostanskega praga, pristopijo menihi in odnesejo truplo v cerkev, Kraljica Ivana in ostali knezi se razvrstijo ob oltarju sv. Ivana Rilskega. Ob 20. uri so po zaključnih molitvah in po škofovem blagoslovu položili krsto na desno zraven drugih v «r«i>aico.
Bafferia costiera delln Renia Marina iialiana pronta al-1’azione. — Obrežna baterija italijanske Kraljeve Mornarice v pripravljenosti.
šilili!!:
Poslanica papeža Pija KIL
Radijski govor Sv. očeta ob četrti obletnici pričetka vojne
.Vatikan. 1. sept. Njegova Svetost Pii XII. je danes ob 4. obletnici pričetka svetovne voine po radiu govoril vsemu svetu. Pii XII. ie govoril v italijanščini v svoii delovni sobi pred mikrofonom, ki je bil zvezan z vatikansko radiisko postaio.
Štiri leta potekajo od groznega dne. ko se ie pričela najmogočnejša uničevalna in opustoševalna vojna vseh časov. katere vizija potre vsakogar, ki ima v prsih dušo in človečanski čut.
V	sl ti t n ii tako splošne nesreče, ki ie grozila veliki človeški družini, smo naslovili nekaj dni pred izbruhom sovražnosti. dne 24. avgusta 1939. vladam in narodom topel poziv in proseče svarilo. Ničesar ni izgubljenega z mirom, smo rekli, vse se pa lahko izgubi z voiuo. Naš glas ie prišel do ušes. toda ni razsvetlil možganov in ni segel v srca. Duh sile ie zmagal nad duhom sloge in sporazuma. Bila je to zmaga, ki je bila poraz.
Danes, na pragu petega leta voine, občuti io tudi tisti, ki so računali z naglimi vojnimi operacijami in hitrim zmagovitim mirom, ko gledajo, kar jih obkroža v domovini in izven nie, samo bolečine in vidi io samo ruševine. Mnogim, ki so imeli gluha ušesa za naše besede, kaže nadvse žalostno izkustvo današnjosti, kako ie naše svarilo in naša napoved ustrezala bodoči stvarnosti. Naše besede so bile navdahnjene z nepristransko ljubeznijo za vse narode brez izjeme in z budno skrbjo za niih blagor.
Ista ljubezen in ista skrb nas ob tei resni in strašni uri nagibata in nam polagata v usta besede, ki hočejo biti v prid vsem in nikomur v škodo, ko prosimo vsemogočnega Boga, da bi jim odprl srca in pomagal pri odločitvah možem ki imaio v rokah usodo trpečega človeštva. Po gigantskih borbah se zunanji dogodki voine približujejo vrhunski točki. Še nikoli ni bilo svarilo sv. pisma >Učite se. o sodniki svetak tako nujno kakor v tei uri ko vsem govori tragična stvarnost. Povsod gredo narodi vase. ko gledaio ruševine. Resnično ie modro. da se i ih vzpodbuja k prenašanju teh preizkušeni, jemati iim pogum, bi bila usodna zaslepljenost. V vseh državah se duša narodov odtujuje kultu sile in vidi v strašni žetvi smrti in uničevanja zasluženo obsodbo. Med vsemi narodi narašča sovražnost proti brutalnosti načinov totalne voine. ki dovede do prekoračenja sleherne meje in slehernega zakona božie in človeške pravice. Boli ko kdai prodira v misli in srca narodov dvom. ali se nadalievanie take voine lahko še imenuje v skladu s pametnimi in opravičljivimi narodnimi interesi spričo krščanske j'n človeške vesti. Po tolikih prekršenih pogodbah, po tolikih neizvršenih povračilih, po tolikih neizpolnjenih obljubah, po tolikih protislovnih spremembah v čustvovanju in delu, ie zaupljivost narodov splahnela in tako globoko padla, da odvzema dušo in polet sleherni velikodušni rešitvi. Zato se obračamo na vse tiste, ki iim prit i če. da daio pobudo za sporazum za mir. z molitvijo, prihaiaiočo iz najglobljega našega užaloščenega srca in jim pravimo:
Resnična sila sp ne bojj velikodušnosti; vedno razpolaga s sredstvi, s katerimi se lahko zaščiti pred lažnim tolmačenjem pripravljenosti in volje do pomirjenia in pred drugimi možnimi posledicami. Ne motite in ne prikrivajte hrepenenje narodov po miru z 'dejanji. Iu namesto, da bi vzpodbudili zaupljivost, spet razvnamejo sovraštvo ter ojačijo namero po odporu. Dajte vsem narodom utemeljeno upanje v dostojanstven mir. ki ne žali niti niih pravic do življenja, niti niih občutja časti. Pokažite v jjaivišii meri
dejansko soglasnost med vašimi načeli in vašimi odločitvami, med zatrditvami o pravičnem miru in dejan ji. Le tako bo mogoče ustvariti vedro ozračje, v katerem lahko v danem trenutku narodi verujejo v preporod in v nastanek novega čustva pravice in skupnosti med narodi, ter iz te vere črpajo večje zaupanje v bodočnost, ne da bi se jim bilo bati za ohranitev integritete in časti svoie države.
Blagoslovljeni tisti, ki s premočrtno voljo pomagajo pripravljati podlago, na kateri k li je in cvete, se ojačuie in dozoreva čut pravičnosti in mednarodne pravice! Blagoslovljeni tisti, pa nai pripadajo kateri koli voiujoči se skupini. ki z nič manj pošteno voljo in pogledom na stvarnost sodelujejo, da se premaga mrtva točka, na kateri se ie zdaj ustavila usodna tehtnica med vojno in mirom! Blagoslovljeni tisti, ki varujejo sebe in svoie narode tesnih prepričani s predsodki, vpliva neukročenih strasti, brezmejne sebičnosti in neupravičene žeie po oblasti! Blagoslovljeni tisti, ki poslušajo proseče glasove mater, ki so dale svojim otrokom življenje, da bi doraščali v veri in plemenitih delih iu ne da bi ubijali in se pustili ubijati. Tisti ki poslušajo prošnje družin, ki so bile smrtno ranjene z nasilnimi ločitvami in ki poslušaio čedalie boli proseči krik naroda, ki po tolikem trplieniu, pomanjkanju in žalosti zahteva samo miru. kruha in dela za svoie življenje!
Blagoslovljeni končno tisti, ki razumejo. da veliko delo nove in resnične ureditve narodov ni mogoče brez dvi-
ga in stalnega gledanja k Beni. ki ie voditelj in urejevalec vseh človeških dogodkov ter najvišji vir in čuvar sleherne pravičnosti in sleherne pravice! Toda gorje tistim, ki v tem strašnem trenutku ne poslušaio ob polni zavesti glasu odgovornosti za usodo svoiih narodov ter podpirajo sovraštvo iu spore med ljudmi, ki postaviiaio svoio silo na osnovo nepravičnosti, ki zatirajo iu trpinčijo neoborožene in nedolžne. Jeza Boga bo prišla nad vse te. Nai bi bož.ii Odrešenik razsvetlil voditelje narodov in vodil niih misli in njih čustva ter niih sklepe, i i h notranje in zunanje napravil močne in pogumne pred nevarnostmi in ovirami na poti do priprave in izpolnitve pravičnega in t ra njega miru! Njih modrost in niih zmernost niih sila voli e in živo čustvo človečnosti nai bodo žarek tolažbe ob pričetku petega leta vojne. Dajo nai preostalim žrtvam ogromne vojne, sklonjenim pod pritiskom bolečine veselo upanje, da se to leto ne bo končalo v znamenju teme. pokolov in uničenja, temveč da Ik> začetek in zarja novega živlienia bratske sprave, složne in marljive obnove. S tem upanjem podeliuiemo vsem našim ljubljenim sinovom in hčeram, katoličanom, kakor tudi vsem tistim, ki se čutijo z nami združeni v ljubezni in delu za mir. naš očetovski apostolski blagoslov.
Mnogoštevilna množica je prišla v vatikansko baziliko in poslušala posla-, nico Piia XII. Ko ie papež zapustil' svetišče, so ie množica zbrala pred apostolsko palačo ter ie dolgo vzklikala papežu Pii XII. se ie prikazal na oknu svojega stanovanja in ’> blagoslovil množico, ki mu je ponovno vzklikala.
Slovesna žatea sela bolgarskega parlamenta
Kr. minister Italije je položil venec cvetlic na vladarjev sarkofag
Sofija. 3. sept. Danes ob 10. se ie pričelo 6. izredno zasedanje narodnega sobrania. Velika dvorana ie, nudila mogočno sliko. Vsi poslanci so bili navzočni in vsi oblečeni v črno. Ministrski predsednik prof. Filov ie prečital proglasa vlade bolgarskemu narodu ob smrti kralja Borisa IH.
Kr. minister Italije v Sofiii ie položil v imenu italijanske vlade venec cvetlic na sarkofag kralja Borisa. Obenem ie Kr. vojaški ataše polkovnik Montesemolo položil venec cvetlic v imenu Oboroženih sil. Tudi v Sofiji bivajoči inozemski novinarji so se v baziliki sv. Aleksandra Nevskega poklonili ob truplu pokojnega vladarja.
Sofija. 3. sept. Na današnji izredni se j i sobrania ie imel predsednik govor. v katerem ie naglasil, da ie bil pokojni kralj že kot mladenič vedno v prvi črti borbe bolgarske vojske za zedinjen ie in osvoboditev vseh Bolgarov. Tedai je bil mladi prestolonaslednik zgled junakom in mučenikom in zaradi tega ie stopil globoko v srca vseh Bolgarov na vsem narodnem ozemlju, ko ie prevzel vodslvo države. Njegova osebnost jp postala živa na rodna zastava okrog katere se ie postopno zedinil ves bolgarski narod. Njegov veliki osebni čar in njegov veliki vpliv sta prevzela vse duhove in bila branik, ob katerem so se razbili vsi notranji in zunanji udarci, zadani z namenom da bi povzročili narodni zlom. Opravil ie. vse napore, da bi vodil bolgarski narod na poti napredka in največiega blagostanja. To bo naša tisočletna zgodovina zabeležila z zlatimi besedami ter bo uvrstila pokojnega vladana med njegove naivečie prednike, med katerimi sloji kakor velikan, ker mu ie uspelo uresničiti narodno zedinjenje, katerega si ie toliko generacij tako želelo, ter u-tva riti sedanjo moč naše države. Naš kialj Boris III. nam je zapustil po-(
membno opozorilo: Branili z vsem požrtvovanjem zedinjeno domovino ter služili z enako predanostjo in lojalnostjo njegovemu nadvse ljubljenemu' sinu. ki ie utelešeu duh in srce velikega očeta.
Govoru predsednika sobranja ie sledil kratek molk. s katerim ie bil počaščen spomin pokojnega kralja. Predsednik sobrania ie nato nadaljeval: Velika bol. ki io občutimo ob smrti kralja Borisa lil., ima tolažbo v proglasu. ki naznanja prihod Ni. Vel. kralja Simeona H. na slavni prestol bolgarskih kraliev. To ie napolnilo z globoko vero in velikim upanjem srca vseh Bolgarov, kajti mladi k ral i io utelešenje duha svojega vzvišenega očeta in nosilec slavnega imena svo-lega istoimenskega velikega prednika. Obkrožen z ljubeznijo vseh Bolgarov bo dovršil veliko delo očeta in poglobil dokončno konsolidacijo velike zedinjene domovine. Pridružimo se vsi prestolu našega mladega kralia in podpirajmo ga v težkem in trdem delu. ki ga čaka. Živel Ni. Vel. kralj Simeon II. 1 Živela naša junaška vojska! Živela Bolgarija!-:
Govor predsednika sobrania so vsi navzočni pazljivo poslušali in ga ob koncu pozdravili z mogočnim vzklikanjem kralju Simeonu II.
Škoda v Bolzanu, Bologni in Trentu
Bolzano. 4. sept. Sovražnikova napadalnost se ie lotila tudi Bolzana. Predvčerajšnjim popoldne ie velika skupina štjrimotornikov. ki ie letela v višini 3000 metrov in io je pri delu' oviralo točno strekmje protiletalske? ga topništvu, vrgla na vzhodni del mesbt številne bombe vseh mer. Posebno občutno škodo ie povzročila na
cesti Trento. kier ie zadetih nekai občinskih stanovantekih hiš. na polv na ie porušeno tudi zavetišče za starčke, ki spada ned okrilie javne bolnišnice. Več eksplozivnih bomb ie padlo na cesto in tre Mereato, na tre Garibaldi, lia cesto Vittorio Emanuele in na cesto Verdi, kier so bile hudo poškodovane nekatere stanovanjske hiše. Zadeto ie tudi edino mestno gledališče, ker ga ie zadela ena bomba in podrla zadnji del poslopja. Pri reševanju ranjencev in poškodovancev so se močno odlikovali člani "" il■ ’' ' " zaščite skupaj z vojaškimi oddelki, ki so takoj začeli odkopavati ruševine in dajati ponesrečencem pomoč.
Bologna. 4. sept. Med kratkim, a silovitim letalskim napadom, katerega žrtev ie bilo predvčerajšnjim mesto Bologna, so sovražne bombe porušile cerkev sv. Filipa in Jakoba, zraven več hiš v raznih mestnih delih. Ogros cerkve sv. Andriana ie padlo dvanajst bomb. ki se pa na srečo niso razpočile. Druge bombe so padle v bližino cerkve Kristusa Kralja. Iludo so bili zadeti tudi stanovanjski predeli v središču mesta. Povsod, kamor se ie sovražnik z besom vrgel, se vidiio popolnoma porušene hiše. po cestah polno lijakov in lukenj, ki so jih izkopale bombe. Pomožna organizacija ie bila takoj na mestu skupaj s predstavniki oblasti in vseh pristojnih organov.
Trento. 4. sept. Sovražnikov letalski oddelek je vrgel predvčerajšnjim na mesto okrog 30 bomb. Hudo ie poškodovana bolniška blagajna zraven 'cerkve S. Maria Maggiore. industrijska šola in stanovanjske hiše. Dve bombi sta padli za spomenikom Danteja, dve drugi pa na bližnje vrtove.
Junaštvo italijanskih letalcev
Rim. 4. sept. Nad premočnimi pomorskimi silami, ki so včeraj nastopile ob ‘skrajni konici Kalabrije, so se naši letalski oddelki odlikovali v neprestanih napadih in povzročili nasprotniku občutne izgube. Kljub letalski zaščiti velikega števila težkih in lahkih angleškoameriških lovcev, ki so varovali konvoje za izkrcavanje in (tudi majhne ladje, so se naši napadalci v spremstvu lovskih oddelkov pogumno spuščali v srmoglavnih poletih ter metali bombe in obstreljevali s strojnicami nasprotnikove enote na morju, izmed katerih so bile mnoge zadete v polno. Tudi lovci v spremstvu so se ob koncu zelo smelih napadov spuščali nizko nad cilje in s strojnicami obstreljevali čolne za iz-kreevanje. Sovražni konvoji, ki so jih letalske izvidnice nad Messinsko ožino in sicilskimi kraii pravočasno opazile. so bili tako napadeni od naših hrabrih posadk, ki so se kljub protiletalskemu obstreljevanju in navzočnosti sovražnih lovcev vsi vrnili na svoja izhodišča. Po drugih ugotovitvah o sestreljenih sovražnih letalih, ki so dva dni napadala kraje v Emiliji in Toskani, ie sovražnik razen letal. ki so bila že omenjena v uradnem poročilu, izgubil še 3 velike štiri-molornike. ki »o iih zrušili izstrelki naših hrabrih lovcev. Eno izmed teh letal je padlo v okolici O.uerceta. drugo v Apuanskih planinah, tretje pa nekje drugod v Toscani.
Angleški bombniki nad Berlinom
Berlin. 4. sept. Preteklo noč so skupine angleških bombnikov spet napadle Berlin in okolico. Ko so bile še več sto kilometrov daleč od glavnega mesta, so eskadre nemških nočnih lovcev. kakor poroča nemška poluradna agencija, učinkovito napadle sovražne skupine. Veliko število sovražnih letal se ie zrušilo že v tej prvi lazi napada. Okrog vsega berlinskega ozemlja so najtežje protiletalske baterije napravile gosto zaporo. Mnogo sovražnih štirimotornikov se ie zrušilo v plamenih pri poizkusu, da bi prodrli zaporo. Lahko se računa z uničenjem znatnega števila sovražnih letal. Angleški piloti so odvrgli ponekod bombe na mestne okraje, zlasti na periferne. Teroristični značaj tega novega napada je očiten kakor vseh prejšnjih napadov. Spet so bili zadeti stanovanjski okraji, bolnišnice, cerkve in druga poslopja umetniške vrednosti. Berlinsko prebivalstvo se ie zadržalo nad vsako pohvalo in se ie izkazalo zlasti z naglico pri gašenju požarov, ki so jih povzročile bombe napadalcev.
Okoliški nadzorniki protiletalske zaščite
5Službeni list« za Ljubljansko pokrajino objavlja v številki 70 z dne
1.	septembra t 1. naredbo Visokega komisarja Eksc. Riccardo Moiza, ki
smatrajoč za nujno potrebno, da se dajo Pokrajinskemu odboru za protiletalsko zaščito na razpolago nadzorni organi, ki naj nadzirajo izpolnjevanje veljajočih predpisov zakonov in pravilnikov o protiletalski zaščiti in zlasti predpisov o organ i ariji hišne proti-letalske zaščite odreja:
Clen 1. Uvajajo se okolišu; nadzorniki protiletalske zaščite, ki so neposredno podrejeni pokrajinskem inšpektorju protiletalske zaščite.
Člen 2. Okoliške nadzornike imenuje na predlog pokrajinskega inšpektorja predsednik Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito, Ti nadzornik: imajo značaj javnega uradnika za vse, kar si ki d a k neposrednemu izvrševanju njim poverjenih nalog.
G len 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem Metu za Ljubija neko pok ra j i no. c
Rimski uradni list priobčuje odlok, s katerim se veljavnost oblačilne izkaznice podaljšuje do 39. junija 1944. Kot razlog za ta ukrep navajajo, da je treba zmanjšati na najmanjšo mero potrošnjo tekstilnih in oblačilnih predmetov civilnega prebivalstva glede na postopno zmanjšanje razpoložljivih sredstev.
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino poroča, da bodo v mesecu septembru nekatere trgovine z živili prodajale za poskušnio ukuto proti živilski nakaznici, in sicer največ 250 gramov na osebo. V dokaz, da je stranka skuto prejela, bodo morale tvrdke pritisniti svoj žig na prostoru. določenem za to na hrbtni strani prejemnikove živilske nakaznice. Skuto bodo prodajali: Štefan Mencinger. Šmairtinska c. 10: Marinko Jože, Ljubljana; Buzzolini. Lingarjeva ulica; S Jurčič, palača Slavi je: Marija Zorc, Bleiweisova 36; Janež A. V.. Ulica 3. maja: S. Avsec. Bežigrad 13; Anton Legat. Miklošičeva 28: F. Slamič. Ljubljana; F. Kovačič. Miklošičeva c. 32; L Pezdir, Gradišče; Anton Verbič. Stritarjeva: Železničarska nabavljalna zadruga. Ulica Soške divizije.
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sporoča. da potrošniki, ki so dgbili navadno živilsko nakaznico modre barve, ki jo ie izdal Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani, lahko nabavijo proti oddaji odrezkov za ma ščobe pri svojem stalnem trgvocu za mesec september 1,4 del olja. 90 gramov masti in 200 gramov masla na osebo. Potrošniki, ki so klali prašiča, si morejo nabaviti samo 1 del olia, kolikor znaša količina maščob, ki jim pritiče za mesec september.
Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča vse rejce prašičev na področju mestne občine Ljubljana, da bodo dobili močna krmila za prašiče. Nakaznice za krmila bodo dobili pri Prevodu,-oddelek za krmila. Gosposka 12, dvorišče levo. in sicer, rejci z začetnico A do J 9. t. m., z začetnico K do	P 10. t. m.	in rejci z	začetnico K
do	Ž 11. t. m.
Najvišje cene zelenjavi in sadju za ta teden je določil Visoki komisariat za	Ljubljansko	pokrajino.	1 kila	zeljnate glave na debelo (nad	20 kil)	sme
stati 1 liro. zetnale glavne na drobno (pod 20 kil) 1.50 tire; kislega zelja 4 Mre. klale repe 2.50 lire. ohrovta
3 lire. domače cvetače 3.35 lire. kolerabi« 2 liri, nove repe brez listov 2 liri. rdeče pese 3 lire. radiča 3.70 lire. glavnate solate 3.20 lire. endivije 3 lire, špinače 3.30. stročjega fižola 6.15 lire. bučk 3.70 lire. buč 2 liri, kumar 2.90 lire. kumaric za vlaganje (30 kosov na kilogram) 6 lir, kumaric za vlaganje (125 kosov na kilogram) 9 lir, novega krompirja 2.40 lire, peteršilja
4 lire. čebule 2 liri. šalote 4 lire. česna 6. lir. paradižnikov 2.60 lire. zelene paprike 3.60 lire. rdečega korenja 3 lire. oenaženegn hrena 4 lire. jurčkov
12	lir. robidnic 6 lir. malin 10 lir. namiznih jabolk 4.75 lire. jabolk za kuho 3 lire, hrušk I. vrste 4.20 lire. II. vrste 3 lire. domačih breskev 4.60 lire; sliv in češpelj 4 lire; 1 liter lisičk sme etati 4 lire jajca so po 2.50 lire kos. Vse te naj višje dopustne cene veljajo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini.
/a vstopanje in izstopanje iz tramvajskih vozov veljajo posebna pravila. Vstopanje ie dovoljeno samo zadaj, izstopanje pa samo spredaj. Kdor koli se proti teinu predpisu pregreši, ga 'mora sprevodnik legitimirati in naznaniti upravi cestne železnice, ki ga prijavi. Kr. kvestura tak prestonek kaznuje z najmanj 50 lirami, poleg tega pa mora kaznovani plačati za 16 lir kolkov in pristojbin. Razen tega pa mora vsakdo že v vozu plačati sprevodniku 5 lir globe za napačno vstopanje in izstopanje.
Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča učence, da bodo izpiiti v jesenskem roku od 13. do 30. septembra. Točen razpored ie objavljen na razglasni deski v pritlični avli. Vpisovanje za- šolsko leto 1943/44 bo 2. oktobra od 8. do 11. ure za učence II. do VIII. razreda. 4. oktobra od 8. do 11. ure za učence I. raz-redav 5. oktobra od 8. do 11- ure pa za učence tujih zavodov in za zamudnike.
Izpiti v jesenskem roku na prednjih. učiteljskih in meščanskih šolah
«e bodo pričeli 10. septembra in ee bodo končali 30. septembra. Izpiti ee bodo vršili po razporedu, ki ga bodo določila posamezna ravnateljstva. Diplomski izpiti na učiteljišču bodo šele v začetku meseca novembra. Vpisovanje učencev v novo šolsko leto bo od
I. do 5. oktobra, začetek pouka pa
II. oktobra 1943.
Obiski v javnih bolnišnicah. Po nalogu nadzorne oblasti so obiski pri bolnikih dovoljeni samo med pol 1. in 3. pop., in to oh sredah, sobotah in nedeljah (kakor na klinikah). Sicer pa se samo k težko bolnim puste osebe, ki se izkažejo z dovolilnico, podpisano no šefu oddelka in nadzorniku javnih bolnišnic.
Usnjene izdelke barvajte Ie s specialno barvo ki usniu ne škoduje. Efaks — Napoleonov trg.
.'"T,-'
Pravila za vedenje prebivalstva v pri-
 ____________________  _	A™__I*
nseru „letalskega alarm
'■Zid
1.	»Letalski alarm«
»Letalski alarm« se označi z daljšim tuljenjem alarmnih sirep; zveni brez prekinjenja in se menjava v visokih in nizkih tonih ter obratno. Ponoči sledi »letalskemu alarmu« še takojšnja prekinitev javne razsvetljave.
2.	Splošni predpisi
Ohraniti je treba mir in pomiriti one, ki so ga morda izgubili.
Pomnite, da:
—- je panika bolj nevarna kakor letalska nevarnost;
— se mora proti onim, ki bi jo povzročili, nastopiti tudi s silo;
— je treba popolnoma spustiti ruloje trgovin in javnih lokalov: v njih notranjosti ne sme nihče biti pri vratih in izložbah;
— morajo biti poklicani organi takoj na mestu, da odpro dohode do javnih, skupinskih in zasebnih zaklonišč;
— se morajo: osebje javne varnosti in hitre pomoči, hišni starešine, delovodje In vsi ostali, ki imajo posebne naloge, takoj podati na odrejena jim mesta;
— morajo ostati 10 minut vežna vrata poslopij priprta, tako da se lahko tja zatečejo mimoidoče osebe, ki jih je presenetil alarm na cesti in daleč od javnih zaklonišč.
Kretanje — Dovoljenje za kretanje
Med nočnim in dnevnim »letalskim alarmom« se meščani ne smejo prosto gibati, če nimajo posebne legitimacije, ki jo je izstavil Odbor za P. L. Z.; kršitelji bodo takoj aretirani.
Brez take legitimacije smejo krožiti avtomobili in osebje Armade (po tozadevnih navodilih vojaških oblastev), agenti javne varnosti, gasilci, osebje Rdečega križa in ustanov protiletalske zaščite. Prevozna sredstva te poslednje ustanove bodo imela na motornem krovu belo-črno okroglo ploščo.
Za vsa druga vozila, ki smejo krožiti samo ob potrebi, zadostuje legitimacija, ki jo izstavi vsakemu avtomobilistu Odbor za P. L. Z.; ta legitimacija mora biti odobrena od poveljstva Kr. Karabinjerjev Armadnega zbora. Vsak avtomobilist mora na morebitni poziv vojaškega osebja ali osebja javne varnosti pokazati legitimacijo obenem z oqsebno izkaznico.
Hišni starešine, ki ob alarmnem znaku ne bi bili v poslopju, v katerem morajo opravljati svojo službo, se lahko kretajo prvih deset minut po danem signalu, da bi mogli dospeti čimprej v svoja poslopja; morajo pa na ukaz kontrolnih organov pokazati svojo izkaznico kot hišni starešine, izdano od tukajšnjega odbora za P. L. Z.
Motorna vozila, ki nimajo odobrenja za kretanje, morajo ob letalskem alarmu ugasiti luči ter se ustaviti na desni strani na takšnih prostorih, kjer ne ovirajo prometa.
Vozila z živalsko vprego
Vozniki morajo izpreči živali in privezati jih k zadnji osi vozila, če to ni možno, pa h kaki močni železni mreži ali k brzojavnim drogom ali kan-delabrom, tako, da se živali ne morejo odtrgati, oni pa se morajo zateči v hišo ali najbližje zaklonišče.
Potniki ob prihodu na železniško postajo
Med »letalskim alarmom« potniki ne smejo iz postaje, temveč se morajo podati v postajno zaklonišče ter se ravnati po navodilih železniškega osebja. Železnice bodo nadaljevale svojo normalno službo, razen ob letalskih napadih.
Za osebje državnih železnic, ki mora iti na svoje službeno mesto, je veljavna osebna izkaznica,, katero izstavi pristojno železniško oblastvo, ki je zanjo odgovorno. Ta izkaznica nadomestuje legitimacijo, katero izstavi tukajšnji Odbor za P. L. Z., in sicer v smislu ministrske okrožnice št. 260 z dne 12. novembra 1942.
Potniki v tramvajskih vozovih. Tramvaji
Šele dve minuti po znaku »letalskega alarma« se prekine tok na tramvajskih progah, tako da tramvaji lahko dospejo do širokih uličnih prostorov, vendar onstran križišč, da ne ovirajo kretanja službenih motornih vozil. Potniki lahko izstopijo iz tramvajskega voza šele, ko ta pride na določeno mesto, dobro znano vsem sprevodnikom.
Predsednik odbora za protiletalsko zaščito dr. Pietro David.
MATEMATIČNA VREMERSKA NAPOVED
za mesec september 1943. Sestavil dr. Vital Manohin
Osebne vesii
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: g. Daniel Čuk. državni tehnik, in gdč. Anu&ka Krulejeva. Čestitamo!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Peter Horvat, upokojenec drž. železnic; Nikolaj Dejak, orožnlSkl narednik v pok.; Ivana Klopčaverjcva.
V Novem mestu: 75letni Josip Obed, sodni uradnik v pok.
V Maribcru: 63letiii Franc Podgoršek, sodni oficial v pok., in 71letna Ivanka ‘Turinova.
V Villi del Nevoso: Josip Brinšek, trgovec in posestnik.
Nafie sožalje!
VREMENSKA NAPOVED
9. septembra, četrtek: zjutraj megla ali oblačno, nato jasno.
10. septembra, petek: v toku dneva vpad deževnega vremena, hladno, po Kamniških planinah sneg.
11.septembra, sobota: izboljšanje, hladno, podnevi vetrovno.
12. septembra, nedelja: spet dež, po gorah sneg. hladno.
13. septembra:	ponedeljek:	še	v
glavnem deževno.
14. septembra, torek: izboljšanje.
15. septembra, sreda: zvečine jasno čez dan toplejše, ziutra.j megla ali oblačno in zelo hladno.
IG. septembra, četrtek: spet deževno in hladno (po gorah sneg).
Točnost naših napovedi le v splošnem naslednja: v 80°/o rapovedano vreme se dobro ujema * dejanskim; v 10 °/o se dejansko vreme zakasni za 1 dan nasproti napovedanemu: v 6 °/o nastopi za 1 dau prezgodaj; v 6°/o se napoved ne obnese
Filatelija
Od drugod...
Več ko 8 milijonov švicarskih frankov bodo vredne znamke, ki bodo razstavljene na doslej naivečii švicarski razstavi znamk v Ženevi, Razstava bo odprta od 17. do 26. septembra. Razstavilo bo 330 filatelistov. Tako pomembno prireditev bodo proslavili tudi s tem. da bodo izdali poseben spominski blok. na katerem bo prikazana prva znamka ženevskega kantona.
*
Naklada letošnje znamke »Pro aero«
znala po poročilu revije »Journal Phi-latelique de Berne« (J. P. B.) v celoti 270.000 kosov. Od teh ie bilo žigosanih približno 90.000. Zanimivo ie tudi vedeti, koliko pošiljk so odpremili ob priliki tega posebnega poleta. Iz Berna ie šlo 27.950 navadnih in 9935 priporočenih pošiljk, iz Ziiricha pa 23.639 navadnih in 8260 priporočenih: skupno torej 69.784 pisem in dopisnic odu. kart.
#
Liechtensteinske znamke za 2. 3. 5
in 10 fr. (Zumstein 147—150) bodo s prvim decembrom letos izgubilo ve-
ljavo. Poštna uorava že pripravlja nove znamke teh vrednot.
Izve? znamk iz Francije je prepovedan, kakor poroča revija »L'Union Postale«. Prav tako ie prepovedano lepiti na pisma več znamk, kakor to zahteva pristojbina. Vse pošiljke, ki bi bile prekomerno frankb-ane. bo pošta vrnila odnošiliateliu ali pa iih bodo zaplenili na carini.
*■
Uvoz in izvoz znamk na Hrvatskem. Državni zakladni minister dr. Anttin Filipančič ie izdal naredbo, po kateri
se uvoz in izvoz vseh vrst znamk, domačih (hrvatskih) in tujih, bodisi onih. ki so še v prometu, kakor tudi onih. ki so že izven prometa, tako rabljenih, kakor tudi nerabljenih, lahko vrši le na osnovi posebnega dovoljenja ministrstva državnega zaklada.
Izvoznik (pošiljatelj), kateremu ministrstvo državnega zaklada dovoli izvoz znamk, se mora pri enem pooblaščenih denarnih zavodov obvezati, da bo v 90 dneh uvozil v tuji valuti v državo protivrednost izvoženih znamk, odnosno da bo. če mu bedo dovolili zameno (kompenzacijo) za tuje znamke, v istem roku poravnal svoje obveznosti z uvozom znamk.
Ob izdaji dovoljenja za izvoz znamk lahko ministrstvo državnega zaklada odredi, da se mora vrednost izvoženih znamk plačati v svobodnih devizah.
Vsak izvoz in uvoz znamk ie mogoč le preko carinsko-poštnega oddelka ali preko redne earinarne. Na pošiljki mora biti točno označena vsebina: znamke. Pri izvozu ie pošiljatelj dolžan predložiti carinsko-poštnemu oddelku odn. redni carinami dovoljenje ministrstva državnega zaklada ter potrdilo o zavarovanju valute, ti na so dolžni na teh listinah zapisati količino in vrednost izvoženih znamk. Poštno, carinsko in ostalo osebie. ki ie po obstoječih predpisih dolžno pregledati vsebino pošilik za tujino, in carinsko osebie. ki^ vrši pregled potnikov pri prehodu čez meio. bo poklicano na zagovor ob vsakem neupoštevanju predpisov te naredbe.
Razstava H. F. S. v Zagrebu je preložena ter io bodo odprli šele 12. t. m. Tudi naklado posebne razstavne znamke in blokov so precej zvišali.
Češko-moravska: Obenem s spominsko znamko Reinharda Hevdricha so sp pojavili tudi posebni bloki, na katerih ie tiskana po ena spominska znamka.
Teh blokov ni izdala poštna uprava in se tudi niso smele z njimi fran-kirati poši]ike.v Prav tako teh blokov na pošti niso žigosali. Vse skrbi fila-telstov. kako priti do teh blokov, so torej odveč, ker ti bloki zaradi svojega izvora ne spadajo v zbirko poštnih znamk.
J. P. B. piše. da so na neki dražbi znamk v Mnnakovem dosegli tele cene: Bavarska. 1 kr. črna — 3000 RM; Saška št. i. narezana. 8350 RM; Nemčija. Reichspost za 5 mk.. nerabljena. 800 RM: Zeppelin, vožnja v Južno Ameriko. 820 RM; isto. polarna vožnja. 1600 RM; lOletnica »Nothilfe« 1000 RM: blok Vaduz 1600 RM; blok Wipa 4000 RM; Doilfuss 10 seli. 1600 RM: Danzig. »Innendienst« (natiski na nemških znamkah), 12.050 RM; Zii-rich. 6 rp.. lep kos. 2300 RM. Vse znamke nemških kolonij in vso bolišp ■ ' v šerlie -O prr Rili j , d" ' 'h
do dva in polkrainih cenah Michlo-vega kataloga.
Podobne so cene z neke dražbe na Dunaju: Avstrija, mbileina znamka za 10 kron iz leta 1910 rabljena, 1100 RM: FIS I. 670 RM: »vojskovodje« 400 RM:	»dan katoličanov«
660 RM; Rotacijski kongres 660 RM: Doilfuss 10 šilingov 2400 RM: blok Wioa 3700 RM; sivozelena znamka za 2 šilinga 330 RM: Dr. Seipel 110 RM.
Leufov katalog za 1. 1943/44 ie izšel. Na 1900 straneh so vzoru- obdelane in pregledno razvrščene izdaje znamk vsega sveta, vse do letošnjega maja. Cene. ki iih katalog navaja, so brutto in nai bi služile kot podlaga za zamenjavo znamk. Poviškov, ki so jih dosegle posamezne znamke in serije. izdajatelj kataloga ni upošteval, ker smatra današnje cPne" za norcem d in špekulantske.
Katalog Je zaradi sedanjih voinih razmer izšel v preeei skromni nakladi. O priliki se bom pri niein malo dalje pomudil.	1>.	Gruden
IzilMITEV S POŽITNIC
ŠVICARSKI NAPISALA VERENA GRAFOVA
Walteriev obraz ie bil poslal ožii in zagorel. Tudi niegov pogled se ie bil izpremenil. Bil ie iasen in prijazen kakor zmerom, toda uprt v daljavo, ki ni imela nikakršne skupnosti z družinskim omizjem. »Še zmerom gleda vrhove!« ie mislila Marija. Tako dobro je to razumela. Planine človeka ne izpuste tako hitro. Mnogi ljudje še več dni tavajo po mestu kakor izgubljeni. ko se vrnejo s počitnic v pla: ninah. Bore se z vetrovi, sonce pali njih polt. oko ie vajeno močnih, čistih barv. liho zaznava zvoke iz naitišje tišine. Le počasi se vrnejo v vsakdanjost.
Otroka sta smela ostati pokonci do osmih. Tako čudovito ie bilo. poslušati očeta, ki ie pripovedoval o svojih izletih. o svizcih in jima naposled pokazal planiko, ki io ie bil sam utrgal.
»Drugo leto naiu boš pa res vzel s seboj, kajne?« sta prosjačila.
»Prav gotovo! Takrat bosta pač oba dovoli velika, da bosta lahko z menoj hodila«
»Ali bomo šli tudi v Graubiinden?«
»Ne!« ie sunkovito odgovoril Wal-ter. Ko ga ie Mariia presenečeno pogledala, ie popravil: »Morda v Grau-biinden. mogoče pa tudi v kakšen drug kanton. Pri nas ie pač toliko lepih kraiev. Zdai pa haid v posteljo! Prišel bom za vama, da vama voščim lahko noč.«
Ko ’» pozneje sedel s svoio ženo v jedilnici, je predvsem želel vedeti, kaj ie bila počela ta dva tedna.
»Vse to ni dovoli zanimivo za človeka. ki se ie vrnil s planin.« ie smehljale se odgovorila. Naposled se je pa vdala in mu ie le povedala, kako ie bila kos tem vročim rozno-poletnim tedjiom v mestu. Kajpak so vsi hrepeneli po svežem planinskem zraku, toda v tem težkem času si more privoščiti počitnice samo eden v družini, in nedvomno ie bil počitka najpotrebnejši on. Warter.
»Kar vidim, kako dobro ti ie delo. Zdi se mi. kakor bi bil ves prerojen.«
»Vsekako ie bilo lepo.« ie izbega-vajoče odvrnil. Imel sem srečo z vsem. česar sem se lotil.«
»Tudi z ljudmi? V začetku si mi pisal, da se proti večeru kljub hrupu in zabavi počutiš kaj samotnega.«
»To ie bilo samo v začetku. Kmalu se ie pa vse izpremenilo. Ljudje se v gorskih kočah hitro meniavaio. tako hitro, da jih s svojimi sporočili ne moremo dohitevati.«
še preden ie utegnila Mariia kai več vprašati, ie rekel Walter. da ie utrujen in da bi rad legel. Ko sta pa ležala v temni sobi. vendar nista mogla tako hitro privabiti spanca, Mariia ie po moževem neenakomernem dihanju čutila, da ne spi in da ga nekaj muči. V enajstih letih njunega zakona ie bilo vselei tako. da ie VVal-ter najprej molčal in skušal biti sam kos svojim problemom Vendar se ni mogel nikoli upreti ljubeznivemu to; variškemu vprašanju svoie žene in ii je naposled kakor otrok materi vse potožil in si tako olajšal srce.
Mariia ie čutila, da ie zdai snet tako daleč in da mora vprašati, obzirno in nežno toda dovoli jasno, da mu pokaže svoio dobro volio. Iztegnila ie roko v temo in ga lahno pobožala po obrazu.
»Zdi se mi da bi mi rad še nekai povedal. Walter. Ali se pa morda motim?«
Listek Družinskega tednika“
Kako stanujejo švedske družine
Mlada Švicarska arhitektka Berta Rahmova je napisala ljubko in zanimivo potopisno knj go o svojem potovanju po severnih deželah. V njej popisuje med drugim, kako smotrno so si Švedi uredili svoje domove in kako spretno rešili problem stanovanjskih kolonij. Evo vam nekaj zanbnivih rozin iz te poučne knjige, same stvari, ki fmdo gotovo tudi naše bralke živo zanimale.
Ali ste že kdai iskali stanovanje pri nas? Po stopnicah gor. spet dol. utrujeni. izmučeni, obupani? In tedaj vam le domišljija risala čudovito sliko modernega stanovanja, ne prevelikega in ne pretirano modernega, toda takšne-2a, da ga na prvi pogled vzljubite. In razen tega ste imeli še nekaj želja in zoljic: da ne bi bilo treba stanovanja večno snažiti. da bi bil v hiši prostor, kjer bi brez skrbi kdai pa kdai lahko Pustili otroke, če bi imeli nujen opravek v mestu, da bi vam ne bilo treba nositi zaboja za smeti v tretje nadstropje. in da bi bilo s to presneto ,žehto‘ vendar malo manj dela.
Da. to so bile samo sanje, toda danes vam bom pripovedovala o mestu.
k.ier so modri ljudje te sanie uresničili. Stockholm, vedra prestolnica Švedske, prepletena z neštetimi prekopi. je po vojni zrasla kakor kakšna tropska rastlina. Niso je zasenčile suhoparne donebnice in ni se razširila
v	grda predmestja, kjer stoje hiše križem kražem. brez kakršne koli Skladnosti. Ne. Stockholm je mesto, kjer so se vaše sanie o stanovanjski kulturi uresničile in približale popolnosti.
Med valovitim sočnim zelenjem stoje veliki bloki visokih, beliti hiš Spet drugje pa vidimo preproste, lične lesene hišice sredi prijetnih vrtov. Večji bloki so bolj zunaj mesta na prostranih tratah, kjer raste drevje še zmerom tako. kakor ie raslo, preden so Pričeli graditi te stavbe. Tu in tam vidiš skalo, skrbno ohranjeno, kakor le bila poprej, ko se tega konca še ni lotila človeška roka. Vse ie velikopotezno. prostrano1, med tratami je tu
pa tam igrišče, kjer se pode roii svetlolasih švedskih otrok.
Vsa stanovanja v teh hišah so raz-merno majhna, toda zato so vsa dovolj poceni, da si jih lahko privošči tudi povprečen zaslužkar. Gotovo se boste začudili, če vam povem, da ie pol stanovanj enosobnih in da ima samo 7 °/o vseh stanovanj več ko tri sobe.
Ta tesni prostor znajo na Švedi presenetljivo izkoristiti. Kuhinje so sicer majhne, zato ima pa vsaka hladilnik, vdelan lijak za pomivanje in v steno vdelano kuhinjsko omaro. Da. celo za kuhinjski predpasnik, za kuhinjske krpe in pomivalke ie vgrajen v steno poseben prostor. Odpadki romajo v vrečo, ta pa skozi poseben jašek za odpadke naravnost v kurilnico. Tamkaj jih sežgo in uporabijo za gretje centralne kurjave. V predsob ju so skoraj nevidno vzidani v stene prostori. kjer lahko spraviš nahrbtnik, kovčege. smuči, šivaini stroj, čevlje in podobno šaro.
Zdaj na k pohištvu! Da. dokler ne bomo same tako izvrstne gospodinje, kakor so Švedinie. si ne moremo upravičeno želeti tako imenitnega pohištva. Če obiščete mlado stockholmsko družino z dvema otrokoma, vas bodo sprejeli v zračnem, prijetnem salonu, kjer kajpak ne morejo stati postelje. Nehote se vprašate, ali vsi štirie družinski člani spijo v sosednjem prostoru. Kako se na začudite, ko vidite, da ie sosednji prostor nekakšna delovna soba in da prav n'č ne diši po družinski spalnici. Ko se ojunačite in vprašate, kie spijo, se nasmehnejo in odgovore v en glas; »Tukaj!«
In zdaj se začne čarovnija. Udoben fotelj se izpremeni v posteljo, stene v delovni sobi se oduro in že imaš vrsto otroških posteljic, širok kauč se pa z nekaj potegljaji prelevi v pravo zakonsko posteljo. (Glej sliko!)
Že od nekdaj so se Švedi navduševali za pohištvo, ki se da z nekaj potegi iaji izpremeniti. V švedskih muzejih vidiš ljubke stoke, ki prav tako lahko služijo tudi kot mizice, skrinje, ki se (iado preleviti v udobne kloni, in podobne čarovnije. Od teh starinskih kosov pohištva do današnjega švedskega modernega pohištva ni daleč.
»In kje so palčki, ki bodo opravili zame žehto in mi varovali otroke?« boste vprašale. Le počasi. Vsaka velika stanovanjska niša ima imenitno urejeno pralnico, kjer ie voda podne-
vi	in ponoči vroča, takoj poleg nje ie pa prostor, napolnjen z vročim zrakom. kjer perilo v četrt ure p osušite. Da ie čarovnija popolna, ne smemo pozabiti omeniti sobe za likanje, kjer perilo takoi nato mimogrede na pripravnih. velikih mizah zlikate.
Vsaka hiša. pa tudi več hiš skupaj imaio posebno veliko, zračno sobo, .otroško _sobo‘. Semkaj pripelje mati otroka, če mora v pralnico, če mora po opravkih, v mesto ali na delo. Ne smemo pozabiti, da sta samo dve tretjini Svedini matere in gospodinje, vse druge delajo v mestu kot uradnice, v samostojnih poklicih, skratka, zdoma so skoraj ves dan.
Otroške sobe so zvezane z vrtom na strehi, ali so na v pritličju in imajo izhod na_ igrišče pod milim nebom. '1 udi zvečer niso prazne: v njih se zbiralo stanovalci k predavanjem k raznim sestankom ali pa k telovadbi. In tako goie Švedi novo skupnost, ki ie pri nas še ne poznamo: stanovanjsko skupnost.
Kajpak to ni za samotnjake ali ljubitelje vrtov. Zanje so modri stockholmski mestni očetje iznašli drugo Kolumbovo jajce: vrtne hišice zunaj mesta. Omisli si jo lahko vsakdo, ker daje mesto zanje posojila z zelo nizkimi obrestmi. Mlad človek potrebuje za tak dom samo poguma, veselja do dela in plačo povprečno plačanega delavca. Mesto mu daie možnost da si sam s krampom in lopato zgradi svoj dom. Večkrat pomaga pri gradnji vsa družina, od matere do naiinlajšega. Mestni inženirji vodiio in nadzorujejo delo. in danes stanuje že tisoč in ti-
soč mladih Švedov v .vilah*, ki so iih sami zgradili. Poudarjamo .mladih', zakaj, kie druge na svetu žive mladi ljudje, ki si lahko v mladosti omislijo svoj dom?
(Po švicarski Annabellil
J^Ljubosinntiošt
NAPISAL L E N D R E S
V smrekah in brezah ie šelestel nočni veter, v kotanji z vodo so se zrcalile svetle zvezde. Iz temnega vrta se ie izvila senca in zavila po poti proti vili.
V razsvetljeno okno vile ie priletel kamenček. Takoj nato ie skozenj pogledala ženska in zašepetala:
»Počakaj! Takoj pridem!«
Cez nekaj časa ie zapah na vratih zaškripal in na prag je stopila mlada, nežna ženska, ogrnjena v plašč. Zaklenila ie zjj seboi vrata, se obrnila k senci, ki ie stala nekaj korakov od nje. in dejala:
»Ti tukaj! Gotovo se ti ie zmešalo!«
»Zakaj?« ie mrzlo odgovoril nočni obiskovalec. »Cesa se bojiš? Odpri vrata!«
»Ne! Pojdi z menoj!« mu ie odločno dejala Lili. Obrnila se ie. a še preden le napravila korak, io ie nočni gost potegnil nazaj in ji z enim samim prijemom iztrgal ključ.
»Prosim!« Mož ii ie zapovedujoče pokazal na vežna vrata in rekel:
»Sama si doma. Pri tebi bova bolj nemotena.«
Lili ie stopila v hišo. prižgala luč in slekla plašč.
Iz sence, ki jo ie na obiskovalčev obraz metala čepica, ie v Lili strmelo dvoje globoko vdrtih oči. Med stisnjenimi. tankimi ustnicami ie možu lepe! cigaretni ogorek. Vrgel ga ie proč. si prižgal novo cigareto in brez besedice odšel za mlado ženo po stopnicah. Naposled se ie Lili v gornjem nadstropju ustavila in zastrmela v obiskovalca.
»Kaj hočeš? Govori že vendar!«
»Vidim, da se ti tu prav dobro godi!«	_
;»In ti si poskroel za to. da se ie od včeraj moj dom spremenil v pekel.«
»Zakaj?«
»Če bi Ivan našel tvoie pismo; na posledice niti misliti ne smem.«
»Ali nisi dobila obeh pisem?«
»Obeh? Torej si mi poslal dvoje pisem!« Lili ga ie zgrabila za ovratnik. kakor da bi ga hotela prisiliti, tla bi govoril resnico,
»Res je. Dvoie pisem sem ti poslal.
Zdaj si pa ne delaj toliko skrbi zaradi lega. Se boš že kako izgovorila.« je vnemamo deial mož. z roko gladeč rob naslanjača, v katerega se ie udobno pogreznil.
»Ivan me obožuje in mi popolnoma zaupa. Vzel me ie k sebi. čeprav sem mu povedala da imam brata, ki ni mc kaj prida. Seveda sem mu pa zamolčala. da ie ta brat poklicen tat. za katerim je policija izdala tiralico.«
»Na žalost! Imaš pač smolo v rodbini.«
»Ne rogaj se! Zelo neprijetno mi je ob misli, da se že dva dni plaziš okrog
OKVIRU
Ul
SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE
KLEIN
LJUBLJANA, VVolfova 4
moje hiše in mi pisariš blazna pisma ! — zdaj mi naposled povej, kai prav za prav hočeš?«
»i»...ar.<
»Nimam ga.«
»Ne pretvarjaj se! Ali misliš, da sem tako	in	ti	verjamem, da te bo
mož p’>=til brez denarja, kauar g. zdoma?«
Lili je zmignila z rameni. »Do neke mere imaš prav. Ivan mi ie pustil tri tisoč frankov, a prav danes popoldne mi je tovarna za klavirje pripeljala pianino, ki sem ga takoi plačala. Osta-
lo	mi je samo nekaj drobiža. Ali ti to zadostuje?«
»V pisalni mizi imaš denar.«
»Tu imaš ključe. Išči sam. če meni ne verjameš.« Lili mu ie pri teh besedah vrgla cel šop ključev v naročje.
Nočni gost ie pričel iskati. Ko ie pretaknil že nekaj predalov, so se nenadno zunaj s treskom zaprla vrtna vrata. Potem ie bilo slišati hitre korake. takoi nato ie nekdo odločno zaloputnil vhodna vrata.
»Za božjo voljo, to ie Ivan. Poznam njegove korake.« ie pridušeno kriknila Lili.
Nočni gost je planil pokonci. Segel ie v žep in Lili ie slišala, kako ie odprl varovalni poklopec pri revolverju.
Mlada žena ie urno odprla eno izmed omar. v kateri so viselo njene obleke. Ne <dede na to. da bi se obleke lahko raztrgale, je hlastno porinila vanjo nočnega obiskovalca in zaprla vrata za njim z besedami? »Ne gani se!«
Lili ie čutila, kako ii kri razbija v sencih in io žge po živozardelih licih. Stisnila ie zobe. trudeč se. da bi ostala mirna.
Že je zaslišala korake na stopnicah, trenutek nato so se pa že odprla vrata in na pragu ie stal Ivan.
»Pripravil sem ti presenečenje, kajne?«
Lili je zabolelo, ko ie zaslišala, kako porogljivo ie Ivan izgovoril te besede. Zdajci so ji pa oči obstale na papirju, ki ga ie mož držal v roki. Prestrašeno ie zajecljala: »Pismo. oh. pismo.«
»To pismo si kar tako pustila ležati.« Lili se ie zdelo, da ie hote] še nekaj pripomniti. Iz vsega njegovega bitja je vela neprikrita sovražnost. V sobi je zavladala gluha tišina. Ne vedoč. kai naj stori, je Ivan pismo čez nekaj trenutkov vtaknil v žep.
Nenadno se ie pa zdrznil. Spomnil se je. da je bil prei v veži videl na tleh ležati cigaretni ogorek. Tudi tu je dišalo po cigaretah. Njegov sum je ob tem spoznanju še narasel.
»O nepravem času prihajam. Oprosti!«
»Kai? Kako to misliš?«
Ivan ie začel vohati okrog sebe kakor lovski pes in naposled dejal: Doslej nisem vedel, da kadiš.«
Vrnil se ie bil predčasno samo zato, da bi bil čim prei spet v Lili ni bližini. In zdai to pismo in cigaretni dim. Zasovražil je Lili.
»Kje je ničvrednež?«
»Koga misliš? Ne razumem te.«
. »Tisti, ki v mojem stauovauiu kadi m ti pisari pisma.«
Zdajci mu ie šinila v glavo misel, kako prestrašeno ie. Lili strmela v papir, ki ii ga ie bil malo prej pomolil pod nos. Zdaj ga je spet vzel iz žepa in ii ga pokazal. Lili se ie ob pogledu nanj čisto zmedla.
»No le brž! Ne glej me tako debelo! Že dva dni si tako čudna. Zato sem se tudi prej vrnil domov. Sum se mi ie zbudil že prej. a zdai imam dokaze. Povej, kam si ga skrila.«
Lilina zbeganost po teh besedah ga ie še boli prepričala o njeni krivdi. A kljub vsemu je še zmerom upal. da se moti. Lagal se ie. ko ie trdil, da io že dolgo sumi. Samo da bi dognal resnico, ie tako ravnal.
Lili ni odgovorila. Misli so se ii z mrzlično naglico podile po glavi in
se zmerom znova ustavljale ob poslednjem pogledu na brata, ki ie držal roao ua revolverju in gledal ko divja zver.	,
0 čem je Ivan pravkar govoril.' Kakšna strašna usoda se ie odgrinjala pred njo. Skušala ie obvladati svoje živce, a ni mogla preprečiti, da ne bi pogledala tja proti omari, v kateri je tičal njen brat. Tako je samo sebe izdal^
»V tej omari ie!«
Ivan ie besno skočil k omari io odprl vrata.
»Ivan!« ie kriknila Lili.
Potem se ie zgodilo vse tako nenadno in nepričakovano. Drug za drugim so počili trije streli. Ivan ie nagonski^ zgrabil neznanca za roko. ki je držala orožje in mu io dvignil. Trenutek nato ie iz omare padlo s krvjo oblito telo — zločinec ie po nesreči samega sebe ustrelil.
Prvi strel je oplazil Lili po rami m io ranit Ivan io ie odnesel v posteljo. Mlada žena ie zakopala glavo na njegove prsi in sproščeno zaihtela.
»Moj brat. moj ubogi brat!« ie tiho zajecljala, a vendar dovoli glasno, da ie Ivan mogel razumeti in doumet*. Trenutek nato ie Lili omedlela.
Naslednje jutro ie v Ivanovi vili pozvonilo. Pred vrati ie stal nameščenec tovarne za klavirje. Policijski uradnik mu ie odprl in rekel:
»Vstop v hišo ie prepovedan. Kdo ste?«
»Oprostite, rad bi oddal neko nismo. Včeraj smo v to hišo pripeljali klavir. potem pa s potrdili o plačilu po pomoti vzeli s seboi še tole pismo.«
Hišni gospodar ie stal ob postelji svoje žene. Lili je mirno spala Prebral je pismo, potem na ljubkujoče pogledal bolnico po čelu in io poljubil.
„ Papir, ki ga je Ivan usodnega večera prinesel domov in ki v» Lili navdal s takšno grozo, ie bila nedolžna pobotnica. Bratovo pismo so delavci. kj go prinesli klavir, no pomoti vzeli s seboi in ie zdai prišlo v Ivanove roke. Mož je pismo raztrgal na tisoč kosov, ga zažgal in strmel vanj vse dotlej, dokler ni ležal pred njim samo kup pepela.
Zdravnik v vreči
Leta 1773. se ie češkega kralja Ivana lotila bolezen, ki ie dotlej še niso poznali. Vsi zdravniki so se zbrali ob njegovi bolniški postelji, pa mu niso mogli pomagati. Tedaj se ie ponudil neki francoski zdravnik, da bo kralja ozdravil. Njegovo prizadevanje ie bilo zaman. Razkačeni suveren, razočaran nad zdravniško znanostjo, ie velel francoskega zdravnika zašiti v vrečo in ga ie dal vreči v Odro.
Edina sreča za zdravniški stan. da danes_ razočaranim pacientom niso dovoljene takšna zadoščenja, sicer menda ne bi bilo nobenega zdravnika več...
Večna igra
Ali se še spominjate črne cevi. ki je imela na dnu pisane črepiniioe in ki smo ji otroci rekli .kalejdoskop ? Ce si cevko stresel, so pisani kamenčki pokazali nov vzorec in vsak ie bil lepši od prejšnjega. Otroci se te igre zlepa niso naveličali in so navadno tako dolgo vrteli .kalejdoskop*. da so ga pokvarili, ali Pa razbili. Nekateri so morali tudi pogledati, .kai ie notri*, in tako ie bilo ljubke igračke konec.
Tedaj se pač nismo zavedali, da je .kaleidoskop* nekakšna večna igra. Če ie; namreč v Ječi* na dnu dvanajst pisanih kamenčkov, in če bi vsako minuto desekrat stresli cevko, bi potrebovali 91 let in 49 dni. da bi izčrpali vse možne vzorce. Če bi pa bilo na dnu dvajset pisanih črepiniic. bi , Pod istimi pogoji potrebovali 402.880.899.570 let in 300 dni. da bi izčrpali vse vzorce.
Upravičenov torej lahko trdimo, da ie ta igra večna in da ie prava sreča, da se cevka prej razbije...
Poljubil ji ie dlan desnice in io nato rahlo odrinil. Budno ie odgovoril:
»Nikoli se ne motiš. Marija, ker nie predobro poznaš. Dolžan sem ti Priznanje, čeprav te nisem bil več nameraval nocoj nadlegovati z njim. Mogoče bo pa boljše, če se ti izpovem. — Da mi ie to potovanje dalo veliko lepega, sem ti bil že povedal, toda nailepše. kar sem bil dobil, je bila naklonjenost neke ženske.«
Marija se ie zganila in Walter ie hitro in pomirljivo nadaljeval: »Ni se ti treba vznemirjati zaradi tega. kar ti bom zdajle povedal. Nič se zato med nama dvoma ni izpremenilo. Vračam se k tebi tak. kakor sem bil odšel. Vendar zahteva odkritost do mene. tebe in one tretje, da tega doživetja ne tajim in ne zmanjšujem.
Spoznal sem bil Ruto v neki koči. Skupaj sva odšla v dolino. Kaj sva Se bila med potjo razgovarjala. sem Ze pozabil. Oba sva bila utrujena in ®ya imela še dolgo pot pred seboj. Vendar mi je bila takoi všeč. Bila ie resna in razumna, toda znala se je
5	ra v tako od srca smejati kakor mlado dekletce.«
.»Ali je hila lepa?« ga ie prekinila Marija.
»Ne tako kakor ti,« ie odkrito odgovoril. »toda bila ie prikupna, visoka, vitka in drobna. Čedno bitje. Sestal sem se z nio še drugi večer in odtlej sva bila vsak dan skupaj.« »Do včeraj?«
»Da. do včeraj.«
..»Morda do davi?« ie pomislila Ma-Jta. čuteč v sebi vstajajočo bolečino. Nairaiši bi bila zakričala. Zdai tudi ažurnem, kai ie pomenil tisti njegov Ruf6 zapI*r Pogled. Še zmerom vidi
r,v;„Ra<1a ie romala okrog z odprtimi Se!!?1’ |e nadaljeval Walter. »01» njej n na novo doživel planine. Zvečer gPLP0,ni!va(li sedela drug kraj dru-PrirtJi lf0T'al'cV dobrega vina in si povedovala doživljale iz najinega
življenja. Nikoli ni padla med nama beseda o ljubezni. Takoj, ko sva se spoznala, sem ii povedal, da sem poročen. in ii pokazal tisto sliko z otroki in teboj, ki jo zmerom nosim pri sebi. Čutila ie. kaj sem hotel s tem povedati, iz njenega pripovedovanja sem uganil, da si je najbrže nabrala v svoiem zivlieniu marsikatero spozna-nie o moških. Kljub temu se ie zdela vsa čista, da io ie vsakdo moral spoštovati. Tedaj sem spoznal resnico, da ie čistost moč srca in da ni prav nič odvisna od boli ali mani slučajnih doživljajev. Ali ni res tako. Marija?«
»Ne vem,« je obotavljajoče se odgovorila. Prav nič ni marala več misliti o tem. To bi samo poglobilo bolečino, ki je pa Walter ne sme onaziti.
»Prav gotovo ie tako!« ie živahno vzkliknil. »Spoznal sem to ob Ruti! Nikoli nisva govorila o ljubezni in tudi mislila nisva nanjo. Samo dobra sva si bila. Zmerom sva si oba isto želela. Nobenega mrtvega trenutka ni bilov med nama. čeprav sva pogosto molčala in se mudila vsak pri svojih mislih, Samo enkrat ie bilo drugače. Tudi to ti moram povedati. Vedeti moraš vse.
Ležala sva na nekem prisojnem pobočju v cvetočem resju. Rut je ležala na hrbtu in se zagledala v nebo. Nato ie obrnila glavo in me ncino pogledala s svojimi velikimi, sivimi očmi. Razumel sem govorico teh oči in izpolnitev. ki so mi jo obetale. Eno minuto sem bil ves zmeden. Rut ie bila tako lepa tisti dan in toliko sem ji dolgoval. Nato sem pomislil nate. na najina otroka in na neomadeževano sliko najinega zakona, ki mora takšna ostati. Sklonil sem se nad Ruto in ji zakril z roko oči.«
»In ona?« je zasoplo vprašala Marija.
»Razumela ie tudi lokrat. Njene ustnice so se zganile, ne vem. ali se ie nasmehnila, ali zaihtela. Nato sva se jela razgovariati o vsakdanjih
stvareh. Dva dni pozneje sem moral odriniti.«
' »Ali ie ostala sama?«
»Da. še teden dni. Nato se bo morala spet vrniti k svojemu delu v
11	a ,zPr>ški arhitektski pisarni.«
»Ali te ne bo pogrešala?«
Ni odgovoril. Čez čas ie rekel: »Ko sem io za slovo prvič in poslednjič poljubil. ie_ kakor mrtva obvisela v mcem objemu. Prestrašil sem se. Vendar ženska kakor Rut ne omaga. Z bogatimi darovi svojega uma in svojega srca bo najino srečanje oblikovala v nekaj dobrega. 0 tem sem prepričan.«
Molčala sta. V Mariji ie še zmerom drhtela bolestna proza, toda bolečina ie bila že vse šibkejša, preli-vaioca se z globoko hvaležnostjo do usode, ki je obvarovala nio in \Val-teria pred padcem v prepad.
»Kaj naj storiva?« ie vprašala z glasom, iz katerega ie še odmeval strah.
»Prav nič. ljubo moje. Ne bova preklinjala le moie epizode, temveč io bova dvignila v preizkušnjo najinega zakona, v preizkušnjo, ki se ie dobro obnesla. Sicer bom pa skušal pozabiti na Ruto. In zdai lahko noč!«
Vendar ni bilo tako lahko, pozabiti na Ruto, Postajalo je celo vse težje in težje. Kolikor boli so bledeli posamezni dogodki .s počitnic, toliko lasneie se ie oblikovala Rutina postava in stopala v ospredje. Zdai ie bil_ skorajda jezen nanjo, da ni bila več zahtevala od njega. Potlej bj bila med njima izgovorjena vsaj poslednja beseda, ki je tako zdaj obetajoča in vznemirljiva, obvisela v zraku. Iz daljave ie zbujala Ruta v njem vse sil-nejse hrepenenje kakor tedaj, ko ie ležala tik njega v cvetočem resju. Včasih se mu je celo zazdelo, da se je bil pregrešil proti nekemu globokemu. skrivnostnemu zakonu, ki ni dotlej ničesar vedel o njem. Pričel je žalovati in trpeti zaradi Rute.
Marija je videla, kako se muči.
Vedela ie pa tudi. da tokrat ne sme vpraševati. Živela ie z njim tudi zdaj prav tako tovariško in zaupno kakor v vseh teh letih njunega zakona in pri tem čutila, kako dan in noč koprni po oni tuii ženski. Hudo ii ie bilo. Od srca rada bi mu bila pomagala. če bi le mogla. Vendar ie bilo to nemogoče, ker ie še zmerom trdno verjela v neranljivost zakona, kakor ga priznavajo človeške in hožie postave.
Samo z ljubeznijo ni računala, z ljubeznijo do moža. ki ie z njim delila enajst let svojega življenja. Ta ljubezen ie rasla skozi solzno roso prve hude bolečine v njenem ljubosumno varovanem zakonu in se tako čudovito razraščala, da ie zasenčila vse drugo. Božje in človeške postave so -c naposled zamajale ob tej veliki preizkušnji srca. Marija ie potrpež-ljivo_ prisluškovala glasu, ki se je oglašal v njej. Nato ie izpregovorila.
»Cez nedeljo se bom odpeljala z otroki k babici,« ie rekla nekega večera Walteriu. »Samo za dva. tri dni. Kakor veš. nas že tako dolgo vabi. Bilo bi zelo pripravno, če bi lahko stanovanje za ta čas zaprla. Odpotui še ti v soboto do torka ali srede. Pelji se v Ziirich in obišČi Rut. Vem. kako rad bi io videl.«
. Bila ie Čisto mirna, zakaj velika ljubezen ji je dajala moči.
NValter ie skočil pokonci in io presenečeno pogledal. »Kai pa govoriš, Marija, ljuba, dobra Marija? Ne grem. Pa če o-i bi bile muke še večje. Tega ti ne bom storil!«
»Šel boš!« mu ie tiho. toda odločno zašepetala v uho. »Želim. da. prosim te. poidi!«
»Zakaj?« je šibko vprašal.
»Ker ie najin zakon bolan in ker ga morava pričeti zdraviti pri jedru. Vsi smo hoteli najboljše, ti. jaz in najbrže tudi ona tujka, kj ie ne morem sovražiti. Vseeno pa trpimo vsi trije tako zelo. kakor bi morali delati pokoro za hud greh. Cutiiu, 4a
tudi Rut ni srečna. Kdo nam bo pomagal in nas potolažil? Zaman iščemo napake, in tolažbe za takšne bolečine še ni. Trapila sem se in jokala in iskala opore v naukih, ki sem jih v mladosti dobila za na pot. Vendar nobeden izmed njih ni obvelčil. Ostala mi je samo še ljubezen. Postala ie edini zakon, ki bo odslej še veljal zame.
Ker te ljubim, bi rada videla, da bi bil srečen. Ce misliš, da te bo Rut osrečila, le pojdi k njej. Čakala bom nate in hudo mi bo ob misli, kai se utegne zgodilj v Zurichu. Vendar bom hkrati vesela, da ie poniževalnega stanja, ki ' njem zdai vsi trije životarimo, konec. Predvsem bi ti rada pokazala, da si te ne lastim, res ne. to bi se luj zdelo klavrno. Zakon, ki ni prostovoljna zveza dveh ljubečih se bitij, nima več svojega smisla. Dovoli dolgo si se ogibal izkušniavi. Uberi torej drimo not in nočakai. kam te bo zaneslo. Tudi pri tebi se bo iz zmedenosti in muke rodil nov zakon, ki se mu boš moral pokoriti.«
Ni razumel vsega, kar mu ie* pripovedovala. vendar se je hitro dal pregovoriti, ker je bila misel, da bo spet videl Rut. tako sladka in zapeljiva. Nekaj dni se ie upiral, toda naposled ie odnehal.
Rut ga ni čakala na postaji, temveč doma. kakor io ie bil brzojavno prosil Ko sta si pogledala v oči. sla začutila spel tisto osrečujoče sozvočje duš. samo da ie bilo polnejše in globlje, ker ie bilo med njima toliko tednov ločitve, hrepenenja in trpljenja. Rut ie molče stopila k njemu in mu ovila roke okrog vratu. Pritisnil je lice k njenim lasem zaprl oči in io tako trdno objel, kakor da ie nikoli več noče izpustiti. Dolgo sla Liko st«la in zdelo se jima ie. kakor da se ie zanju svet nehal vrtiti.
Nenadno se ie Rut zdrznila.
(Konec prihodnjič)
HUDIMANA! NA DREVESU 3E OSTAL ! ? f\
3A
-SA3A X>OfcR.lt4
visoka f domač p sko ime
plemiške rodovi rfah. 5. Hrasto srebrnik, lahko tinske besede
6. Izobraženi, k
7. Del telesa;
Nemško mesto Marknenkirchen slo-po lem, da vsi njegovi prebivalci ez izjeme izdelujejo qosli, violon-;la in kontrabase. Mesto ima pet-ijst tisoč prebivalcev, ki preskrbu-jo s temi tremi qlasbili ne samo emčijo temveč tudi velik del Ev-
Zgrešeni cilj
Pravilna diagnoza
Usodna življenjska zgodba me-dicinca, ki je iz radovednosti umoril svojega pacienta
Delavca Aleksandra Kurakina so pogrešali že teden dni. Zaman ie poljska polici ia preiskala vsa zakotna skrivališča zločincev v varšavskem predmestju. Aleksandra Kurakina ni našla.
Policija ie bila o Kurakinu preiela naslednje podatke: delavec ie dva meseca ležal v bolnišnici, ko ie ozdravel, so ga neki torek poslali domov. Istega dne opoldne so sa še videli z nekim neznancem v aostilni. potem ie vsaka sled za njim izginila.
Pogrešani Kurakin ni imel pri sebi ne zlatnine ne drugih dragocenosti. V tovarni, kier ie delal, ga niso nič kaj radi imeli. Tudi žene in prijateljev mož ni imel. Zato ni bilo čudno, da ie bilo sled za njim tako težko najti. Naposled ie Kurakinovo ime prišlo na listo tistih, katerih izginotje ie za zmerom ostalo nepojasnjeno.
Nekega iutra ie prišel na policijo neki mladenič in prosil za razgovor 8 komisarjem. Ko ga ie policijski komisar sprejel, ie nekai časa molčal, kakor da bi hotel bolje zbrati svoje misli, potem pa jasno in razločno dejal: >Že nekai časa iščete delavca Aleksandra Kurakina. kajne, gospod komisar? Če me hočete nekai minut poslušati, vam bom povedal, kai se ie z njim zgodilo. Prej vam moram pa že pojasniti nekai podrobnosti, ki so za razjasnitev zadeve nujno potrebne.
Pišem se Boris Panin in študiram medicino. Ne vem. ali ie moie sedanje bede kriva neumnost, predsodek ali zloba zavistnega profesorja. Ko sem pričel študirati, so moii starši še živeli. A kmalu sta mi mati in oče drug za drugim umrla. Podedoval sem prav toliko, da bi lahko dokončal študije. če ne bi pri nobenem^izmed izpitov padel. Srečno sem prišel do zadnjega. In prav pri tem zadnjem izpitu, ki ie tako rekoč samo formalen in mora biti medicinec. ki ie več let prakticiral v bolnišnicah, že zelo neroden. da pade. mi ie spodletelo. Profesor mi je deial. da sem naredil grobo napako pri ugotovitvi neke diagnoze. Čeprav sem svoje dognanje še tako utemeljeval in v dokaz navajal razne bolezenske znake, ni vse skupaj prav nič pomagalo. Ta padec, ki bi bil lani samo ranil mojo nečimrnost, me ie letos dovedel do velike nesreče. Boli ko sem zadevo proučeval iz medicinskih knjig in' iz svojih zapiskov, boli sem bil prepričan, da imam prav.
Naslednji dan sem odšel v bolnišnico in obiskal bolnika, pri katerem sem postavil napačno diagnozo. Mož ie vdrtih lic ležal v postelji, niegov obraz se ie odražal od belih blazin ko rumen madež. Na potnem čelu so mu lepili redki lasje, v na pol odprtih ustih sem videl blede dlesni in stisnjene čeljusti. Bolnik me ie takoi spoznal in se mi nasmehnil. Ponovno sem ga preiskal in ga povprašal o niegovi bolezni, Tedai sem v drugič našel iste bolezenske znake. Moia diagnoza je torej držalal Ali naj se pritožim? A kaiko nai ubog medicinec pobije sodbo kapacitet? Ne!
Bil sem trdno prepričan, da bo po-cient umrl. Zgoditi bi se bil moral čudež, če bi še nekai časa živel. Ozdravljenja pa zanj sploh ni bilo. Iri prav sem imel. Bolnikova bolezen se je z dneva v dan slabšala. Po mojem ie imel samo še nekai dni življenja. Nisem slab človek, gospod komisar. Globoko sem žaloval za svojimi starši in se zaradi njihove smrti še do danes nisem potolažil. A pri tem bolniku sem z naslado čakal na niegov smrtni boj. Zakaj? Ne morda zalo. da bi dokazal, da sem postavil pravo diagnozo. Saj padca pri izpitu nisem mogel več popraviti. Bil sem samo tako strašno radoveden. Samo otrok, morilec ali učenjak morejo biti tako radovedni. V meni ie tičalo nekai od vseh teh treh.
Nekega iutra se ie pa bolezen mojega pacienta vidno izboljšala. Nič več ni tako težko hropel, oči so zadobile prejšnji lesk. Ko me ie zagledal, se nvi ie nasmehnil. Tedai sem podvomil v svojo diagnozo. Ali je mogoče, da so imeli drugi zdravniki — prav? Mož ni imel več tako visoke vročine pa tudi tek je dobil. Zgodil se ie torej čudež. Z vsemi močmi sem se boril proti tem dejstvom. Čez teden dni ie bolnik že lahko vstal in se sprehajal po vrtu. Bil ie sicer še zelo suh in slaboten, a vendar ie živel. .Gospod doktor/ mi je nekega dne deial. .nikdar ne. bom pozabil, kai ste mi dobrega storili v teh zadnjih tednih.*
Vse naslednje dni me ie mučil dvom. Od mrtvih vstali mož me ie zasledoval v saniah in mi ni dal niti trenutka miru. Nisem ne jedel, ne pil. delal sem pa ko avtomat. Potem ie prišel dan. ko ie mož lahko odšel iz bolnišnice. Čakal sem ca pri vhodnih vratih in "a povabil k sebi na kozarec vina. Ko mu je lica.od použitega •ilkohola zalilo rdečica, sem mu rekel: .Pojdite z menoi — še enkrat bi vas rad preiskal.' Seveda mi ie rad ustregel. Legel je v moii sobi na posteljo in si odpel ovratni gumb.
Zastrmel sem v njegovo telo. Tu nod kožo. med kostmi in mišicami ie bil skrit ključ do skrivnosti. Ko sem nastavil uho na niegove >'rsi. sem slikat udarce njegovega srca. sunkovite, kratite dihliaie in prav zgoraj ob rami hripav glas. Takoi sem si ustvaril lasno sliko: sivomodra preluknjana pljuča, na nekaterih mestih poškropljena 7. belimi pikami. Bil sem trdno odločen, da moram oo vsaki ceni dokazati, da sem imel prav. na čeprav
' tem uničim samega sebe. Dobro
.in se zavedal, da me bo zmaga pogubila.
Zabodel sem moža z nožem in mu tJ.ztl pljuča. Moja diagnoza ie držalal
\9 UGANKE
: — ----------
Križanka
Aftraverso una macchina foloqrafica da riprende a distanza, un soldato tedesco osserva le posizioni nemiche sul fronle orienlale. — Nemški vojak opazuje skozi fotoqrafski aparat za slikanje na daljavo sovražne postojanke na vzhodnem bojišču.
Mož je imel neozdravljivo pljučno bolezen. Samo po naključju se mu ie bolezen za nekaj časa tako izboljšala, kakor da bi bil ozdravel.
Mož. ki sem ga iz radovednosti umoril, ni bil nihče drugi ko pogrešani Aleksander Kurakin. Poskrbel sem. da so njegovo truplo prenesli v sobo. kjer se medicinci uče anatomije. Obdržal sem si pa njegova pljuča.«
Trenutek nato ie medicinec vstal, pogoltnil neko tableto in dejal: »Prosim, gospod komisar, primite me. Dovršil sem svojo življenjsko nalogo. Moia diagnoza drži!«
Takoj nato se je zgrudil. Zastrupil se ie bil s ciankalijem.
Tako ie morilec samega sebe sodil, še preden ga ie dosegla roka pravice. A kakor koli bi se že bila posvetna sodba končala: Boris Panin ie moral umreti. Utvara ga ie privedla tako daleč, da je postal morilec. Čeprav so bili po vsej verjetnosti bolniku dnevi šteti, bi jih bil vendar moral preživeti do poslednjega diha!
Moč listnatih vlaken
Na N°vi Zelandiji uspeva rasllina Phorminium lenax, ki spada v družino lilij in imajo njeni listi obliko meča. Vlakna teh listov so tako močna, da jih niti odrasel mož ne more prelomiti.
Izredno moč leh vlaken so Novo-zelandčani prav dobro izkoristili. Iz njih izdelujejo ladijske vrvi in tkanine, ki morajo biti izredno močne.
Najkrajša in najdaljša vojna
Izmed vseh vojn, kar jih ie bilo na svetu, se je najdalj vlekla »stoletna vojna« med Francijo in Anglijo. Za-
čela se ie leta 1337. ko je Edvard 111. zasedel francoski prestol in se praktično končala leta 1453. Pravno ie vojno končal šele mir v Picquiqnvu leta 1475., v katerem so Angleži dobili Normanske otoke.
Najkrajša vojna se ie bila- med An-gliio in Sansibariem, otokom ob vz-hodnoafriški obali. Sultan, ki je bil poglavar teqa otoka, je 27. avqusta leta 1896. zandi trenut ie jeze napovedal Angliji vojno. Nesrečnež ni vedel, da prav tedaj pluje v bližini njegovega otoka neko anqleško bro-aovje. Dve uri po vojni napovedi je brodovje izstrelilo prvi strel na San-sibar, 37 minut pozneje je pa na razvalinah Sultanove palače še zavihra-la bela zastava in ie bila voina končana.
Prašiči so pomagali na poljskem delu
V starem Egiptu so kmetje redili prašiče po večini samo zato, da so jim pomagali na pc^i. Medtem, ko so oni sejali, so praši<3^>omandrali seme in ga tako potlačili v zemljo. Kmalu so pa svečeniki prepovedali takšno uporabo prašičev.
Utrip žile pri raznih živalih
Izmed domačih sesalcev utriplje žila prašiču, kozi in ovci 60 do 80 krat na minuto: konju pa kvečjemu 40 krat in pol. Slonu so namerili 25 do 28 utripov na minuto, miši in podgani pa okrog 700.
Najhitreje utriplje žila pticam. Med njimi je v tem pogledu odnesel rekord kanarček, pri katerem so namerili kar tisoč utripov na minuto. Pri ribali je najmanjši puls 16 in nai-večji 68 na minuto. Ta največji puls so namerili pri iequlji.
Muzej od strele zadetih predmetov
Ena izmed bolj malo znanih dunajskih znamenitosti je muzej, v katerem so zbrani sami predmeti, ki jih je zadela strela. Tam obiskovalec lahko občuduje drevesa, ožqana od strele, raztrqane obleke, poškodovane telefonske aparate, cevi za peči, svetilke in drugo. Vsa zbirka je zelo zanimiva.
Koliko zraka vdihne človek
Kadar človek miruie, vdihne v minuti šest do osem litrov zraka. Tem naporneje pa telo dela, tem večje množine zraka potrebujemo. V splošnem lahko rečemo, da doseže človek maksimum, če v eni minuti vdihne 60 litrov zraka. Kljub temu pa lahko pri posebnem telesnem naporu vdihnemo tudi 150 litrov.
Kompas — hudičevo orodje
Še v 13. stoletju so ljudje mislili, da je kompas — pozneje tako nepogrešljiv pripomoček mornarjev — hudičevo orodje.
Latini. Dantejev učitelj, je nekoč dejal, da se kompasa mornarji tedanje aobe ne upajo uporabljati zato. ker se boje, da bi jih obtožili čarovništva.
Vse mesto izdeluje gosli
Vodoravno: 1. Ugankar. 2. Del stre; |he; pojav v ozračju. 3. Romanski P spolnik; brez obleke ali perja (obrat-jno); sovražnica železa (obratno). [4. žensko ime; mohamedansko moško {ime; nikalnica. 5. Rimljani so tako [imenovali Slovane ob Visli; poglavar [šiitov, za nas ie pa glagolska oblika. 6. Kratica za konjsko silo; japonska narodna igra. 7. Igra s kvartarni ali morska žival; Mencingerjev utopi-stični roman. 8. Predlog; nemško žensko ime (»Orlica«); druga oblika ženskega imena v 4. vod. vrsti. 9. Latinska beseda, ki je za pivca prijeten poziv; nemški ena, neka; latinski in. 10. Francoski glej ga, tam je, to je; zbogom! 11. Znan vrh v Julijskih Alpah.
: 1. Hvalnica, hvalospev, pesem. 2. Bruna, štori, čoki; ptič. 3. Italijanski kralj; žen-v domači obliki; glas kače* . vzdevek; ime stare italij* rodovine; kratica na listi^ plod; star španski je tudi glavni del laza stvaren, dejanski, kultivirani, prosvitljeni. ; del Vojvodine. 8. Dve podobni veliki črki; pristanišče in prestolnica ob Dvini; moško ime. 9. Majhno a znano alpsko mesto; kraljica žensk in tudi velik del moških; dve sosednji črki iz 11. vodor. vrste. 10. Umrla, že mrtva; del posteljnine, 11. krepko, čilo, bistro.
ČAROBEN KVADRAT
1	2	S	4	5
vi
brez čela najst ejo s emčijo rope.
je
N
1. neumnež, 2. francoska reka, 3. prvina, 4. bližnjik, 5. zver; pre-desno navzdol: glodalec; pre-kotnica desno navzgor: kulturna rastlina; prva navpična vrsta: drevo.
MIHEC JE ODLOŽIL LOK in tul, ,s
KOMAJ... -2«
...NI CVV OPAZIL xDO ŽE VES ČAS qLEDA Z BLIŽNJEGA DREVESA
*
ČRKA JE KONJ
Del le črke loči naju po pisavi; kakšna pa razlika
v predstavi in naravi! črte na papirju — človeku je zabava, železa strašni kupi — morje si pokorava.
*
{ PREZGODNJI ODPUST v
fr
> Gospodar je kot plačilo obljubil služabniku na leto 10 zlatnikov in plašč povrhu. Toda po 7 mesecih ga je že odpustil. Dal mu je plašč in 2 dukata, s čimer ga je po vrednosti i pravično poplačal. Koliko je bil plašč *vreden?
*
MENJAVE A K L 0 R
J Vsako izmed teh črk smete upo-* rabiti samo po enkrat v vsaki besedi. {Sestavite vse samostalnike in lastna »imena (v imenovalniku), ki^ so torej {možna iz gornjih črk, pri čemer la-{hko sestoje iz dveh, treh, štirih ali {petih črk. Kdo jih bo več odkril?
I Rešitev ugank iz prejšnje številke
J Križanka:	vodoravno:	1.	kolesarstvo. 2.
[overoviti. 3. kes, ata, ao. 4. on, aro, alk. 5. £ ukana -f- Job. G. avgur, strel. 7. ftpehovka.
> S. pas, 8SO. oj. 9. id, eta, iks. 10. trikotnik. l II. alkoholični. — navpično: 1. Kokova Spi* [••a 2. oven, vpad. 3. los, gos, tk. 4. er, nuli. i Kro. 5. so, akrostih. 6. Avara, v-ako. 7. ri-
* tonsko, ol. h. sta, ata. ti. 9. Ti, ajr, inc. (10. aloe, okm. 11. otok blejski.
£ Premikalnica: /.člena, čebula, solata.
£ Enačba: a = zelena (Lena), e = melona [(mena), d = negnoj (gnoj) f r-struga (tuga)» »h : pečat (pat), j ~ penica (Peca), I - - Koso*
► (kor), n " Milena (mina), p ~ trdota (trta)« {s brlog (log), t malina (mana), v rr J'1'
• dinje (inje), ž r- korenje (koren); x — Zel »nesrečni so le dobri ljudje.
t Crkcvnica: 1. okoličan, 2. pokrovka, 3. kr<>' I kodil, 4 tarokist, 6. PatroKel, ti. kr.vovka, 5 7. s)a\olok.
»Zdi se mi. da to ni bila ne posebno spodobna ne duhovita pripomba,« ja hladno odgovorila Dafna. Mrs. Darleyeva se ji je zdaj že smilila. Nekakšno tesno zvezanost je čutila z njo. Zdaj ie natanko vedela, da bi ti liudrn hoteli imeti z njo še manj opravka kakor z ubogo Mrs. Dar-leyevo. ee bi vedeli, kdo je v resnici. Sprejeli so .jo v svoj krosj samo zato./' ker so mislili, da je vojvodinja.
»Poznam Mr. DarVr-yevo iz Anglije,« je čez čas rekla. »Preživeli je teden dni ali dva tedna na našem gradu pri ^vojvodi in ori meni. Zelo prikupna ženska je. Princ ji je bil .zelo naklonjen.«
»Ali ga pozna?« je hlastno vprašala miss Spencerjeva.
»Kakopak. Gospa Darleyeva ne govori o tem, ker ie skromna in hkrati svojevrstna ženska in se nerada hvali s stvarmi, ki so same po sebi razumljive. Jaz jo imam zelo rada.«
»Morje je zelo romantično, ali se vam ne zdi?« je vprašala miss Spencerjeva.
Dafna se je zasmejala.
»Da,« je odvrnila. »Morali se bova ozreti okrog sebe, da bova dobili koga, ki bi z njim lahko občudovali to romantiko. Menda sva medve _ edini na krovu, ki še nisva poročeni.«
»Vi ste vdova,« je nekoliko začudeno odgovorila miss Spencerjeva. »In mislim, da se vam ni treba kaj prida ozirati. ,0n‘ vas prav zdaj že išče. Videla sem ga. preden Sem prišla k vam. in vprašal me je. ali vem, kje ste.«
»Koga pa mislite?« je vprašala Dafna nedolžno.
»I, Mr. Ilovvarda.«
»O, Mr. Ilovvarda. Zelo pozoren gospod ie, ali ne?«
Miss Spencerjeva je vzdihnila.
»Zdi se mi, da ste že vajeni, da se moški zaljubljajo v vas,« je zamišljeno rekla. »Tako lepi in mladi ste in povrhu vsega še vojvodinja. Tako je vse le še boli romantično.«
.»No, miss Spencerjeva.« je vzkliknila Dafna nagajivo, »menda nisem napak videla, kako sta si po južini z gospodom Applebviem prišenetava-la. Pred menoj ne boste mogli ničesar skriti, to vam pa kar povem.«
Miss Spencerjeva je zardela do ušes in se je v zadregi nasmehnila.
»Mr. Applebv!« je vzkliknila. »Tako zabaven je! Oh!« Skočila je pokonci. »Tu prihaja Mr. Ho\vard. Išče vas in bi bil gotovo rad sam z vami!« Odhitela je tik mimo Howarda iz sobe.
»Torej tukaj ste,« je vzkliknil. »Vi del sem, da ne igrate bridgea, in sem se čudil, kje neki ste ostali.«
»Lepo v miru sem brala, dokler me ni izvohala ta stara, šemasta Spencerjeva, ki ima komaj toliko pameti kakor petleten otrok.«
»Miss Spencerjeva?« Howard je nasršil obrvi. »Spencerjevi so dobra,
stara družina.«
»Nekoliko prestara,« je skoraj razdraženo odvrnila Dafna. »Prav nič jim ne bi škodilo, če bi dobili vbrizg-ljaj dobre navadne, toda mlade krvi.«
Mr. Howard jo je začudeno pogledal.
»Ali res mislite, da je tako važno, iz kakšne družine si?« ga je vprašala Dafna.
»Kakopak. Vzemimo na primer vas. Lepi ste, to ie res, toda nešteto deklet je prav tako lepih, kakor ste vi. Samo vaš rodovnik vas loči od vseh drugih.«
»Bo menda že tako,« je odvrnila Dafna. Pomislila je na šest letečih vragov in bila vesela, da je njih potomka in da se tako razlikuje od vseh drugih. Mislim, da se vi nikoli ne bi poročili žensko, ki bi bila iz drugega družabnega. sloja kakor vi sami,« je zamišljeno dejala.
»Prav. imate. Tega res nikoli ne bi storil,« je odvrnil Hovard.
* LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA *
»Tudi ne, če bi jo ljubili?«
»Nikoli mi ne bi na misel prišlo, da bi jo vzel,« je rekel Ho\vard. »Kajpak ne rečem, da ne bi bil ljubezniv in dober do nje, saj razumete, toda vse do neke mere in pod pogojem, da nihče od naju ne bi trpel.« Videl je, kako se je Dafnin obraz zmračil, in hitro je pristavil: »Oprostite, nisem hotel...«
»Razumem.« je kratko odgovorila Dafna; vstala je in se pošteno pretegnila.
»Kam pa greste?« je vprašal Hovard.
»Poiskala bom Mrs. Darleyevo. Zdi se mi, da ljudje niso posebno ljubeznivi z njo.«
»Upal sem, da bova nekoliko poklepetala,« je nekam razočarano vzdihnil Mr. Hovard. »Tako redkokdaj ste sami.«
»Bova že še našla kakšno priložnost za to. Kar ostanite tukaj in malo posedite, pa kaj lepega premišljujte, to je najboljše, kar človek lahko po kosilu stori.«
»Mislim, da me potrebujejo pri bridgeu. Obljubil sem jim, da se bom vrnil. Vsekako se morate naučiti bridgea. Rad vas bom poučeval. Prepričan sem, da boste kmalu znali bolje od mene.«
»Pozneje se bova pogovorila o vsem tem,« ga je prekinila Dafna.
Kolikor hitro je mogla, se je poslovila. Imela je občutek, da bo morala zakričati, če bo samo še nekaj sekund dalje v Hovardovi družbi. Res čudno, kako ti takle človek živce zdrasti. In vendar je ljubezniv in dobro misleč.
Pozneje je razumela, kaj jo je tako odbijalo. Najbolj jo ie bodla tista njegova domišljava in snobistična miselnost, da si smeš izbirati znance in diužbo samo med ljudmi, ki se do njih žilah pretaka modra kri. Kako da ni opazil, da je večina njegovih prijateljev tako na smrt dolgočasna? Dafna je začutila nekakšno zlobno veselje ob misli, kako bi ga zadelo, če bi mu po poroki razodela, kakšnega rodu in stanu je. Menda bi lep cas trajalo, preden bi se sprijaznil s to mislijo, toda Dafna je zaupala vase in je bila prepričana, da bo njegova ljubezen do nje kmalu premagala njegove predsodke. Celo tako daleč je šla. da je upala, da ga bo že še poboljšala. Sai ga ima vendar čisto rada. Bil je dober človek, pogosto "rav velikodušen, gotovo bi ji lajšal življenje. Bilo bi škoda, če bi ji natezal živce s takšnimi dolgočasnimi nazori.
Pokukala je v kadilnico. Pri mizah so vneto igrali bridge. Noben glas ni pretrgal pobožne tišine, ki je vladala v tem prostoru. O Mrs. Darleyevi ni bilo ne duha ne sluha. Dafna je hitro odšla dalje.
Na enem izmed hodnikov je srečala Mary. Očitno je imela dela čez glavo, ker je pravkar hitela po hodniku s kozarcem vročega mleka v rokah.
»Mary, ali ste kaj videli Mrs. Dar-leyevor« je vprašala Dafna.
»Ta nesrečna Mrs. van Bouldnova bliuva.« je namesto odgovora vzkipela Mary. »Človek ne bi verjel, da utegne kdo zboleti za morsko boleznijo danes, ko je morje tako mirno kakor zrcalo. Ves čas me preganja, zahteva mleko, konjak in grelce. Že vidim, da na tem potovanju ne bom imela kaj prida počitka.«
»Saj ste sami hoteli iti z menoj,« je hladno odvrnila Dafna. »Nisem vas silila ali prosila. Ali ste torej kaj videli Mrs. Darleyevo?«
»V svoji kabini je in zaradi mene tudi lahko v njej ostane. Stiskaška je, da je kaj. Po ovinkih sem ji povedala, kako in kaj, vendar se zdi, da ne ve, kje ima denarnico. Upa jmo, da bo Mrs. van Bouldnova boljša.«
Odhitela je dalje. Dafna se je napotila h kabini Mrs. Darleyeve. Pred vrati je postala in potrkala. Ker se nihče ni oglasil, je vstopila.
Mrs. Darleyeva je ležala na postelji. z obrazom zakopanim v blazine. Ko je . Dafna vstopila ie dvignila
Slavo in pogledala proti vratom; 'afna je opazila, da ima od joka rdeče in nabrekle oči.
»Kaj pa hočete?« je vprašala Mrs. Darleyeva.
»Prišla sem pogledat, kje tičite. Ali vam lahko kaj pomagam... mislila sem reči, ali lahko kaj storim za vas?«
»Prišli ste samo. da bi se norčevali iz mene kakor vsi drugi,« je trpko odvrnila gospa Darleyeva.
»Motite se!« je vzkliknila Dafna. Potegnila je stol k postelji gospe Dar-leyeve in sedla. »Rada bi se enkrat pošteno pogovorila z vami, Mrs. Dar-leyeva,« je rekla.
»Prosim... čeprav ne vem, kaj bi mi mogli povedati.«
»Zakaj se prav za prav ves čas hočete boriti z menoj?« Vi veste, kdo sem. Midve sva edini na ladji, ki nama ni treba druga drugi komedije igrati, do vas sem lahko takšna, kakršna sem v resnici. Zakaj me ne morete videti v takšni luči. namesto
V 24 URAH
barva, plieira in kemično čisti obleke, klobuke itd Škrob) in svetlolika srajce. ovratnike, zapestnice iti Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
da ste ves čas do mene surovi in na-srjeni?«
. »Če bi oni vedeli, kdo ste v resnici...« je vzkliknila Mrs. Darleyeva.
»Kajpak! Saj to. vam'ves čas govorim. Če bi vedeli, kdo sem v resnici. ne bi hoteli imeti prav nobenega opravka z menoj. Bili bi z menoj samo še bolj nesramni, kakor so z vami, ker sem i;h za nos potegnila. Tega mi svoj živ 'dan he bi mogli odpustiti. Vi pa od prvega dne veste, kako je z menoj. Zakaj ne igrate iste igre kakor jaz? Zakaj se ne smejete njihovi domišljavi zapetosti in zaverovanosti v njihov družabni sloj? Ti Hudje niso drugega ko slabo vzgojeni in dolgočasni snobi, na si domišljajo, da je svet njihov, ker so imeli njihovi predniki tri ali štiri rodove nazaj denar. To je vse.«
»Sai sploh ne govore z menoj,« je rekla Mrs. Darleveva in oči so ji spet zaplavale v solzah.
»Ne razumem, zakaj si tako zelo želite, da bi govorili z vami. Saj ne novedo niti enega stavka, ki )i ga bilo vredno poslušati.«
»Zakaj ste prav za prav igrali svojo vlogo dalje?« je radovedno vprašala Mrs. Darleyeva. »Mislila sem, da se boste zadovoljili z enim večerom.«
»Spoznala sem, da mi ves svet ra-devolje verjame, in bila sem sita,
vbadati se dan na dan za nekaj bore denarja,« je odgovorila Dafna. »Zdaj se bom poročila z denarjem in bom gmotno čisto neodvisna.«
Mrs. Darleyeva je pogledala Dafno — očitno z novimi očmi. Če se bo poročila z enim od teh, potem bo kajpak postala njihova. In dovolj spretna je, da bo to dosegla. Počasi se je Mrs. Darleyevi zasvitalo. da je presneto neumno, če tako zviška ravna z Dafno.
»Kajpak se bom do smrti dolgočasila ob možu, ki se bom z njim poročila,« je nadaljevala Dafna. »Mnogo ssm o tem premišljevala in sem prišla do zaključka, da je boljše imeti denar in se dolgočasiti, kakor biti siromašen ko cerkvena miš in se povrhu vsega še dolgočasiti.«
»Vendar ne vem, kaj se to mene tiče,« je vzdihnila Mrs. Darleyeva. »Saj mi niti ne odgovore, če jih kaj vprašam.«
»Vidite, zato bi vam pa rada pomagala. Tega pa ne morem, če se vedete do mene tako neprijazno.«
»In kaj bi bilo, če bi jim le povedala, kdo ste v resnici,« je spet bojevito vzkliknila Mrs. Darleyeva. »Kaj bo potrm iz vaše bogate možitve?«
»Kako bi jim pa sploh povedali? Sai vas še poslušajo ne. Kratko in malo vam hrbet obrnejo, če jih nagovorite. mar ne?«
Mrs. Darleyeva je spet zaihtela,
»Saj to je. tisto,« je tožila. »In vi se vedete tako, da vsakdo verjame, da ste dama iz visoke družbe.«
»Ne bodite vendar tako klavrni,« je nepotrpežljivo vzkliknila Dafna. | »Pokličite na pomoč fantazijo, če je i sploh kaj imate! Preoblecite se, umijte se, pošteno počešite, nekoliko napudrajte in nridite potrm za sc-1 noj v bar. Popili bova v družbi vele-1 spoštovanih in častivrednih dam kozarček sladkega. Vendar se za božjo voljo ne pokrijte s tisto strašno mornarsko čepico!«
»Saj sem samo mislila...«
»Ne, h krznu se ne poda! Samo k športnemu pulovru in belim hlačam. Toj-ej. čez pol ure v baru. Ne po-znsje!«
Dafna je, odšla in Mrs. Darleyeva si je nekam olajšano res jela hladit: razgreti obraz z mrzlo vodo.
Dafna je zbrala okrog sebe Miss Spencerjevo in še štiri druge dame, ki so se tedaj pravkar mudile v sobi za pisanje.
»Stopite z nuno j v bar. preden bo večji naval,« je rekla. »Mrs. Darleveva bo tudi v nekaj minutah tu.«
»Mrs. Darleyeva,« je ponovila ena izmed dam. »Miss Spencerjeva nam je pravkar o n jej govorila. Ali je res. da jo v Buckinghamski palači radi vidijo?«
»Da, tam sem jo tudi spoznala,« je odgovorila Dafna. »Če jo pobliže spoznaš, je izvrstna žsnska. Tam ie zelo priljubljena.«
»Čudno,« ie vzkliknila Miss Spencerjeva. »Pri Anglež h pa človek res nikoli ne ve. kako in kaj.«
»Nerada govori o svojih uspehih,« je nadaljevala Dafna. »Ve, da je državljanka demokratske Amerike in da prav za prav ne bi smela občevati na dvoru.«
Zvečer je Mrs, Darleyeva vsa sijoča od veselja prihitela v Dafnirio kabino.
»Rada bi se opravičila pri vas,« je vzkliknila. »Napak sem vas sodila, zdaj mi je pa tudi vseeno, ali ste vojvodinja ali ne. Vsekako bi bilo prav, če bi bili. Vsi gostje so bili ljubeznivi z menoj, vsi, razen Mrs. van Bouldnove, toda ta je bila menda nekaj bolna. Ves večer sem igrala bridge in z Miss Spencerjevo sva jih obrali za 25 dolarjev. Mr. Appleby je zelo zabaven. Ves večer naju je dražil. Zdaj se prav res zabavam in bi se vam rada lepo zahvalila in se vam opravičila, da sem se prej tako grdo vedla do vas.«	.. <
»Veseli me. da je zdaj vse v redu,« je odvrnila Dafna. »Lahko noč, Mrs. Darleyeva.«
Prav, ko se je že pogrezala v prijetno dremavico, vsa srečna, da je naposled vendarle sama, so se odprla vrata in Mary je pokukala v sobo.
»Čudne reči se gode,« je zašepetala hripavo. »Pravkar sem videla, kake je Mrs. Chuck Tovvnsendova stopila v kabino Mr. Martina in zaklenila vrata za seboj.«
»Pojdite. Mary, in dajte mi že mir s svojimi umazanimi izsil ievalnimi zgodbami!« je vzkliknila Dafna in si potegnila odejo čez glavo.
»Townsend je zgoraj v baru in Pije,« je rekla Mary. »Počakala bom in ostala na preži.«
XII
,Mayflower Castlet je po štirih dneh mirne vožnje priplula v »<assau.
»Nič posebnega nisem pripravila za naše bivanje v Nassauu,« je izjavila Dafna, »mislila sem namreč, da boste najbrže prenočevali kar na jahti. Komur je pa v hotelu bolj všeč. si kajpak lahko prebere. Rada bi, da bi vsakdo storil tisto, kar mu je naj bolj pri srcu, zame vam ni treba skrbeti. Šla bom na peščino in se sončila.«
»Kaj ne boste igrali golfa?« je presenečeno vprašala Mrs. Dumas-Readova.
»O, ljuba moja. sai vendar nisem prišla sem. da bi igrala golf. To lahko do sitega počnem v Newyorku!«
Mrs. Dumas-Readova je dvignila obrvi, toda ni odgovorila. Vendar je pozneje omenila svojemu možu. da se ji zde Angleži kaj plebejski ljudje. Na peščino bo šla in se sončila!
Hovvard je hotel Dafni družbo de lati. toda posrečilo se ji je. da ga jt prelisičila in preživela prvi dan cisto sama zase. Poiskala si je na peščini samoten in zatišen kotiček, se sončila in bila srečna.
Drugo jutro ji ie Hovvard povedal, da namerava neki njegov prijatelj, lastnik lepe vile na otoku, zvečer ni.ej na čast prirediti slavnostno večerjo. Prosil je torej Dafno, naj ga spremi.
Te dni na jahti je Hovvard Dafno natanko opazoval in ugotovil, da se je zmotil, ko jo je bil osumil, da se morda na skrivaj vdaja alkoholu. Vse je bilo v redu z njo — ljubka in imenitna ženka in gospodinja bo. se drevi jo bo prosil za roko. Ko je Dafno vabil na večerjo, je bil v njegovih očeh ljubeče prevejan izraz, tako.da je Dafna imela zanesljiv občutek, da veliki trenutek odločitve ni več daleč. Za večer se je izredno skrbno oblekla in ie bila tako čudovito lopa, da je Hovvard skoraj onemel, ko jo je zagledal.
Osem in štirideset let je bil žive! mirno in zadovoljno kot samec, toda v tem trenutku je h l zavre i vse svoie ukoreninjene in za star el? nazore o svobodi in. prostosti Čutil je. da je tega vredna, in si že ni zi al več predstavi M ti žV' ' brez nje.
Dafna je imela na prireditvi velik uspeh in šele proti večeru se je IIo vvardu posrečilo, da jo je ujel samo.
Dalje vrihodniii
H* U*M*0
Prisebnosf
Gospod Plankar lovi v nekem po-ioku ribe. Mimo pride neznan qospod in pa naqovori:
»Ali ste že veliko nalovili?«
»Pa še koliko.« se pohvali Plankar. »V dveh urah že najmanj dvajsel rib.«
»Nekaj vam moram povedali,« nadaljuje neznanec. »Tale potok je moj in ribolov v njem ie prepovedan.«
»Tudi jaz bi vam rad nekaj zaupal,« je pomežiknil Plankar. »]az sem največii lažnivec v tem kraju «
Profesorska
Gospod Pozabljivec in gospod Suhec sedita pri poliču vina in se pogovarjata o tem in onem. Pa nanese pogovor na ženske.
»Kaj napraviš, kadar tvoja žena le preveč klepeče?« vpraša qospod Pozabljivec svojega tovariša.
»Mene ženino klepetanje prav nič ne moti. Se celo vesel sem. kadar
ii	jezik posebno teče.«
»Kako to?«
»Brž ko začne klepetati. sedem„ Pogledam na uro in pričnem steno-grafirati vsako njeno besedo. Zal. zena potem kmalu utihne.«
Ne zanima qa
. Katehet razlago učencem o listvar-leniu človeka, tedaj pa dvigne Nergačev lože roko in pravi:
»Gospod katehet, moj oče trdi. da Sfno nastali iz opice.«
»Poreklo vaše rodbine me prav nič ne zanima,« ga zavrne katehet.
Zloba
»Zdaj vidite, gospa, kako hudobne-«a, zeta imam. Mojo sliko ie samo
° .obesil na tole vlažno steno, ker vt-. da imam revmo.«
Okroglo
Gpspod Pijavka ..pijan kolovrati proti domu. Na križišču ga ustavi stražnik in ga vpraša:
»Kje stanujete?«
»Pri bratu,« odgovori Pijavka.
»In kje stanuje brat?«
»Pri meni.«
»Zdaj mi pa naposled že povejte, kje stanujeta oba z bratom?« se razjezi mož postave.
»Doma,« se odreže pijanec.
Še hujše
»Ali si moreš misliti kaj huišeqa. kakor da žirafo vrat boli?«
»Meni se zdi, da je še hujše, če ima stonoga kurja očesa.«
Domišljavost
»Ali mislite, da se genialnost podeduje?«
»Ne vem, saj nimam otrok.«
čas hiti
»Ali ie gospa Korenova še tako lepa, kakor ie bila pred leti?«
»Še, samo da potrebuje zdaj za to nekoliko več časa.«
Pameten pacient
»Ali ti je zdravnik dovolil piti?«
»Da, po dva vrčka pivo na dan.«
»A ti jih vendar popiješ šest!«
»Pozabil si. da me zdravijo trije zdravniki.«
Njeno pismo
Nacetu ie pisala žena. ‘ Pismo ie dolgo nič mani ko šest strani. To se enemu izmed njegovih prijateljev čudno zdi, zato ga vpraša:
»Nace kaj ti pa piše žena?«
»Samo to,« pravi Nace, »da mi ima še mnogo povedati, ko se vrne.«
Na letovišču
»Koliko ie stara ta krava?« vpraša meščanski sinček kmeta.
»Dve leti,« mu pojasni kmet.
„ ?Po čem se pa to spozna?« vprašuje dalie otrok.
»Po roqovih,« mu odqovori kmet
»Sai res, dva rogova ima,« vzklikne modro mladi mož
Radovednost
»Glei, glej. vneto oko maš,« ie rekla Petračeva služkinja sosedovi Ančki.
»Da, da,« ie zastokala Ančka, »temu je kriv samo prepih skozi ključavnico.«
Razlog
»Metka, zdai bo prišla tvoia klavirska učiteljico. Ali si si umila roke?«
»Da«
»Pokaži prste!«
»Kaj, to noj bodo umite roke? Sai imaš dva prsta čisto črna.«
»Mamica, s tema dvema prstoma bom vendar igrala po črnih tipkah.«
Pameten otrok
»Zakaj pa tako rad piieš ribie olje iz dedkovih rok, lanezek?«
»Ker se njemu že tako roka trese, da ga pol polije, preden mi prinese žlico do ust.«
Točnost na nepravem mestu
Sprevodnik: »Ali ste vi potegnili
zasilno zavoro?«
Potnik: »Da. Rad bi doplačal vozovnico za svojega vnuka, ki ie prav v tej minuti dopolnil svoie sedemnajsto leto,«
Modema umetnost
»Kadar gledam vaše slike, se zmerom čudim.«
»Ali bi radi videli, kako jih naredim?«
»O, ne, rod bi vedel, zakaj jih delate.«
Vrlina
Ko se ie hotel Zaplotnikov lože poročiti, so bili vsi njegovi sorodniki proti nevesti. Nekateri so deiali, da ic presuha, druqi, da ima pobarvane lase. tretji, da ie preveč elcqantna. lože jih je nekaj časa potrpežljivo poslušal, potem ie pa dejal:
»In vendar ima moia nevesta veliko vrlino.«
»Kakšno?« so vprašali vsi hkrati.
»Sorodnikov nima.« se ie odrezal ženin.
Narobe svet
»Ljudje so res čudni. Če si moški domišlja, da ie umetnik, si pusti rasli dolge lase, če se pu to primeri ženski. si jih na kratko ostriže.«
Po telefonu
Gospod Dreta se ie vrnil z dolgega potovanja. Takoi na postaii telefonira domov. Ker njegove žene ni bilo doma. naroči služkinii:
»Povejte qospe, da pridem drevi k večerji in da nai pripravi posteljo.«
»Prav, a prosim, sporočiti moram šc vaše ime,« odgovori prijazno služkinja.
Ni se zmotil
Neki mladenič ie prišel h bogatemu bankirju in ga prosil za razgovor.
»Si že mislim, zakai ste prišli,« ga ie nagovoril bankir, »denar bi radi «
»Nikakor ne, prišel sem vas prosit za roko vaše hčere.«
»No. potem sem vendarle uganil.«
Živčnost
»Kadar mislim kam odpolovati, sem že prejšnji dan vsa živčna.«
»Pa odpotujte dan prej.«
Razvojna doba
Sosedov Tine pripoveduje svojemu priiateliu:
»Veš, Prepihava Anica mi ie nai-prej zmešala glavo, potem se ie vselila v moie srce. zdai mi pa že v želodcu leži.«
Ravnatelj kanadskega narodnega muzeia dr. Diamond Jcnnes ie pred kratkim napisal in izdal zelo zanimivo študijo o Eskimih v Severni Ameriki. Po njegovih raziskovanjih so prišli Eskimi prav za prav iz Sibirije, od ondod so se pa v časovnih presledkih nekai stoletij širili in selil' na več strani.
Prednike današnjih ameriških Eskimov lahko delimo v tri kulturne kroge: v Eskime okrog Beringovega morja. ti so se omejili na Aljasko. Sibirijo in otočje lega inoria. v one okrog Tule. ki so s<; najprej raztezali po Aljaski in Sibiriji in se pozneje premaknili proti zahodu, in Eskime z rtiča Dorseta. Ti so še naiboli podobni onim. ki žive okrog Beringovega moria.
Značilno ie — piše profesor Jonnes
—	da niso niti ob Beringovem morju niti na Dorsetu našli kakšnih ostan-kov velikih vprežnih psov. sani ali orožja, pač pa sledove manjših psov. ki so bili Eskimom naibrže vsakdanja hrana. Pri tuleških Eskimih so pa našli ostanke kosti velikih vprežnih psov. dele sani in njih vprege, tako da lahko sklepamo, da so ti Eskimi že tedaj vozili s pasio vprego Pri Eskimih z Dorseta niso našli nobenih ostankov posode, pač pa pri tuleških Eskimih. Tuleški INkinii so lovili kite. zato so med njihovimi ostanki našli tudi loke. puščice in smuči, vsega tega pa Eskimi z Dorseta očitno niso niti poznali,
Zdi se. da so predniki Eskimo okrog Beringovega morja in tuleški) Eskimov prišli v Aljasko 2.000 le' pr Kr. Nekako tisoč let pozneje S' jeli zastopniki tuleškega kulturneg; kroga prodirati proti vzhodu in so za sedli obale Arktičnega oceana. N i i ho vo znanje o pasji vpregi in o lovu na kite ie prodrlo vse do arfinlandske obale Tamkaj so ti Eskimi naletel na svoie prednike, na Eskime z Dorseta. Jo,nul do Comcrcio, Lizbona
od
fiat
ALI
k at a do magnata *
GROTESKA
Odkar sem zadnjič pozabila v sinčkovi ropotuljici klinček otroškega vozička in ga tri dni iskala po vseh predalih, sem se odločila.v da bom poslej pri iskanju sistematična. Tisto s ključkom se zdi čisto nedolžna zadeva. pa ni. Če ie kdo kakor jaz v službi, doma pa dekle namerava peljati otroka na zrak in ne more odkleniti vozička, če so zasebni telefonski razgovori v pisarni prepovedani, dekle ti pa pet in dvajsetkrat telefonira in te pet in dvajsetkrat vpraša, ali sem se že spomnila, kie ie ključek, zadeva ni več tako preprosta.
:> Drugič išči sistematično.« me ie poučil mož.
In danes se namerava prav zato. ker sem njegov nauk ubogala, ločili.
Bilo ie takole. Ne vem. ali ie to v zvezi z današnjim časom, ali kali. vsak drugi dan kai založim. In čez teden dni najdem, pa ne tisto, kar sem iska; la. temveč tisto, kar ie pred tremi tedni mož založil.
To še gre. če gre samo za vezalke, fantičkovo dudko ali moževo samo-veznico. Pri denarju se pa vse neha. ali ne?
Včeraj sem založila sto lir. Bilo ie prvega in smo dobili plačo. Nekoč sem brala, da ie prav in lepo. če razdeliš plačo v kuverte in da imaš tako kar na lepem več denaria. Ker se rada česa novega naučim, delam poslej tudi sama tako. čeprav tisto, da imaš potem več denaria. ne drži. Vselei mi ostane točno za en golaž, bodisi, da je denar v kuverti ali na ne. Vendar ga vseeno rajši razdelim v kuverte: imenitno ie videti in diši po umnem gospodarstvu.
V pisarni sem imela še devet kuvert po sto lir. ko sem pa doma po kosilu pogledala v denarnico, iih ie bilo samo še osem. Upoštevajte, da ves čas nisem odprla ročne torbice. Ali ne diši že kar po uganki ali oo kriminalnem romanu? Sveta ieza me ie grabila. Imela sem občutek kakor tisti, ki ie iskal svinčnik, pa ga ie imel za ušesom. Tedai sem se domislila moževega nauka.
Poslala sem dekle z otrokom na zrak. sai gledalci bi te utegnili pri sistematičnem iskan iu samo motiti. Nato sem se lotila dela.
Začela sem z osebno preiskavo. Obrnila sem vse žepe. odparala podlogo pri plašču, si sezula čevlje, naposled sem stala sredi sobe. kakor me ie Bog ustvaril. Zdai mi ni kazalo drugega, kakor da grem pod prho. Sai pravijo, da se denar včasih človeka .drži4. No. mene se ni držal.
Ne sinete pozabiti, da sem se od-očila za sistematično preiskavo
Ko selil se oblekla, sem vzela kredo in razdelila sobo v šahovska oolia. Prvo ie bilo okrog peči. Dvignila sem .se parketne deščice — ne smete pozabili. da sem zadniič našla kliuček otroškega vozička v fantičkovi ropo-tuliici — odstranila robnike, razdrla neč — dobro da ie bila že od nekdaj tako na hopsasa — preiskala pepel. Stotaka nikjer. Shranila sem torei pepel. da ga pošljem v kemično preiskavo. ko se dekle vrne. Bogve. po kakšnem čarovnem naključju ie bil stotak morda poromal v peč in zgorel?...
Drugo polie: obsegalo ie zakoiisse nostelje. kaue in otrokovo omaro. Razstavila sem postelje, odparala žimnice. žimo razstrla na soncu — sonce privabi na dan! — razparala blazine, prebodla kauč s kuhiniškim nožem in
plenico za plenico stepla_ skozi okno. Dvignila vse parketne deščice. Uspeh: nič.
Tretje polie: vzela sem vse slike iz okvirjev, prav tako zrcalo, obrnila vse predale, stepla preproge, pogledala v senčnik pod stropom in v žarnico, raz- i parala moževo zimsko suknjo in svo' 1 zimski plašč. dvignPa vse parketni j deščice. Nič.
Ko se ie dekle vrnilo sem bila v kuhinji. Postopek ie bil isti. toda dela je bilo dokaj več. Treba ie bilo pogledati v vsak makaron — proti svetlobi, prosim! — presejati moko in riž. odpreti tri konzerve — prosim, ne mislite. da imam kai zaloge, bile so pa radižnikove konzerve — odtrgati pod plate čevljem in copatom, pretrkat' vse lonce in skodelice preliti mezge in vloženo sadie, pretopiti maščobo, pogledati v mlinček za kavo — boiim se. da ne bo več mlel — in v budil; ko — boiim se. da nas ne bo nikoli več budila.
/O. gospa.« ie reklo dekle in nič drugega. Poslala sem io s pepelom h kemiku in io prosila,, nai mi kuni magnet. Vrnila se ie čez pol ure. Da sem lahko brez skrbi ie rekla, da ie čisto navaden pepel od .Družinskega tednika* in starih škatlic za vžigalice. In pomolila mi ie magnet.
Rekli boste, da stotak ni železen, toda kdo ve. ali .vodni tisk* ne nri: vlačuie magneta. Ali sploh veste, kai je vodni tisk? No. vidite! Skrivnostna zadeva, ki ie prav lahko magnetska! Preiskala sem z magnetom vse stene in tudi strop, toda stotak se ni oglasil.
Dekle ie spet vzkliknilo:	0.	gosnah:
Prestrašeno me ie gledala in mi ni dovolila, da bi vzela otroka v naročje. Kar hitro sta io oba popihaV Na zrak.
Ko se ie zvečer vsa družina z možem na čelu vrnila, sem ležaja na tistem, kar ie nekoč bila postelia. na glavi sem na imela tisto, kar ie nekoč bilo brisača, namočeno v mrzlo vodo. Hoditi, govoriti, misliti -nisem mogla več. Nemo sem pokazala na ročno torbico. Tam ie bil denar, lepo shranjen v kuvertah. Moralo bi iih biti .devet, pa iih ie bilo samo osem. V službi jih ie bilo Se devet. In no poti ves eas nisem bila odprla ročne torbice.
Mož se ie vedel nevzgojeno. Ugotovil ie. da ie stanovanje takšno kakor bi vani udarila štiritonska bomba, preklel ie moie umno gospodarstvo in svoi nauk o sistematičnem iskanju in mi zagrozil, da se bo dal ločiti
In na koncu koncev se ie spravil nad kuverte.
»Sai iih ie devet,« ie deial. ko iili je preštel.
.-Nemogoče!« še sama nisem opazila, da spet znam govoriti »Preštei pa boš videla!«
Da. res. bilo iih ie devet. Očitno sem se bila uštela. Sai. še v gimnaziji sem bila slaba racunarka
sNo. glavno ie da smo denar našli.« sem vzdihnila.
Pozabila sem. da ie mož sistematik. Ugotovil ie. da sem iskala čisto brez sistema in da ie teoretsko vseeno. ali stno denar našli ali ne. ko ga pa vendar nismo sistematski našli. In vztrajal ie pri svojem da se bo dal ločiti.
Mogoče se bo pa vseeno premislil, če mu bom danes za nesistematsko najdeni stotak na trgu kupila in za kosilo zlatorumeno opekla tolstega piščanca?
Kai pravite?	Saška
mn-!
'Ji
□
« e a
Biiil
B B La 13 BI H G SJ
m a e s 'SLM .a JU
Urejuje A. Preinfalk
(Ti trje modeli bo risani izrečno za »Družinski tednik« in niso bili Se objavljeni.) Obnošeno obleko lepo popravimo z raznimi pletenimi deli. Tako lahko popravimo svettorjavo obleko s pleleniin hrbtom in spredaj s podaljški do žepov z ostanki nežne vijoličaste barve. K iemnejšemu krilu spletemo svetlejšo bluzo. Pletemo jo v proqah. Sedelce in konci rokavov so iz istega blaqa kakor krilo. K temnordečemu krilu napletemo temnomoder životek. Ruta okoli vratu ie svetlordeča. Svetlosivo obleko popravimo s pletenim hrbtom v primerni rožnati barvi. Krilo je precej naaubano.
NAŠ NAGRADNI NATEČAJ
Konček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Nadomestek kvasa
Zadnji čas nam zelo primanjkuje kvasa. Roda bi pomaqnla. če žc nc starejšim, pa vsai mlajšim gospodinjam. kalio si ohranijo kvas za dali časa.
Kadar zamesiš kruh. odreži košček testa, izoblikuj hlebček in qa spravi v moko. Ko spet mesiš 'kruh. vzemi tretjino hlebčka, namoči qa v mlačno vodo in qa vnresi med testo. Če dobiš kvas. vzemi manjši košček testa in pa nekoliko kvasa. Od tega testa spet lahko shraniš testo. Tako ti ne bo nikoli zmanjkalo potrebneqa kvasa za kruh.
Ta recept ie res preizkušen, sai so po njem deiale že naše babice in prababice.
Kadar pa dobiš večio količino kvasa, ga na zraku posuši in shrani. Tudi tako pripravljenega boš lahko dolqo časa uporabljala.
I. š.. Ljubljana
Klobasice iz jabolk
Za izredne priložnosti pripravi za pravcato poslastico klobasice iz jabolk.
Skuhaj tri olupljena jabolka s skorjico cimeta in malo sladkorja. Mrzlim primešaj 10 dek drobtin, 1 rumenjak in sneg enega betiaka. Iz te zmesi izoblikuj neprevelike klobasice, iih povaljaj, če lahko utrpiš, v raztepenem jajcu in drobtinah in iih speci na vroči masti ali maslu. Klobasice so zelo dobre tople, še boljše pa mrzle. Kar ie pa naiboli važno, porabijo zelo malo maščobe.
M. |., Ljubljana
Kašnata močnata ied
Zn 5 oseb skuhaj */s litra kaše. Ko je kaša kuhana, jo zvrni na desko, da se ohladi. Nato dodaj 1 jaice, to-
liko moke, da dobiš kakor krompirjevo trdo testo in osoli, testo stresi v namazano pekačo za tli prste visoko in peci v precej vroči pečici. Toplo zreži na kocke. Te kocke serviraš lahko same ali pa kot dodatek k solati ali kislemu zeliu Iz iste zmesi pa lahko izoblikuješ tudi cmoke, ki jih kuhaš 20 minut v slanem kropu.
K. L, Ljubliana
Za vsak prispevek, obiavhc.n v »Kotičku za praktične gospodinie«, plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoj po obiavi v naši uoravi. Po pošli pošiljamo šele takrat, ko Se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredn:šfvo »Družinskega tednika«, Kot'ček za praktične aospodinje, Ljubljana, Posini predal 253.
• ŽENSKI RAZGOVORI
Ga. M. H.. Lavrica. Izprašujete nas. kako hi si mogli odstraniti neprijetno oteklino z lica. Svetujemo vam, da se obrnete do zdravnika, ki vam bo edini lahko uspešno pomagal.
»Vdova«. Ljubljana. Vprašujete nas. koliko časa žalujemo za sorodniki. Človek žaluje lahko za svoiim sorodnikom. kolikor časa pač hoče, vendar so postavljene nekakšne zunanje meie tudi za žalovanje. vZa možem, ženo, očetom in materjo žalujemo leto dni. Pol leta nosimo tenčico. sicer pa samo črn klobuk. Tri mesece nosimo po navadi tenčico čez obraz. Za bratom in sestro, dedom in babico žaluiemovšest mesecev. Za stricem in teto. taščo in tastom, bratranci iu sestričnami pa tri mesece. Moški lahko nosiio tudi svetlejšo obleko, le da imajo okoli klobuka iu na reveriu suknjiča, žalni trak. Če si med dobo žalovania povabljen na ooroko ali krst katerega izmed svojih sorodnikov, ne smeš obleči črne obleke. Za tiste dni ie dovoljena svetla obleka.
Gdč. F. R.. Ljubljana. Prosite nas. da bi vam svetovali res učinkovit pripomoček. ki bj uspešno uničil rast dlačic. Mažite dlačice vsak dan z vodikovim n reki som. če uspeha takoj ne bo. nikar ne obupajte. Dlačice, se bodo naiprei pobelile potem pa odpadle.
Gdč. Z. P.. Novo mesto. Stari ste 17 let. Ob bokih in okoli želodca se vam nabira toliko masti, da ste. kadar oblečete tesno opeto obleko, takšni. kakor da bi bili oblazinjeni. Mama vam svetuje, da bi nosili steznik vi sami bi pa radi prenehali z iužinami. vendar tega ne morete, ker se vam prične od lakote kar vrteti.
Steznik za vas ko se, telo se raz-vi ja ni priporočljiv. Prei bi vam sve-to vali da bi nosili navaden gumijast pas lii se vleže po obliki telesa. Prav na "uho vas oa vprašamo, kai počnete zjutraj. ko vstanete in zvečer, ko ležete. Velikokrat smo pisali, da ie telovadba zelo koristen pripomoček za odstranjevanje neprijetne tolšee. Nai-brže bi bilo tudi za vas zelo koristno, če bi redno dvakrat na dan telovadili. Torei na delo!
Zaslužen remis
263. DAMSKI GAMBIT Dr. Aljehin—P. Keres
Praga, april 1943.
1. d4, Sf6. 2. c4, e6. 3. Sf3, d5. 4. Sc3.
c6. 5. e3 INa 5. Lq5 lahko črni z dc4 in b5 uspešno brani kmeta! Sbd7. 6. Ld3, dc4 (To ie pot v Meransko obranrlbo, ki io Keres poživi z neko izboljšano novostjo. Druaače igrajo še 6.... Le/ ah 6.... Ld61 7. LXc4. b5. 8. Ld3, a6. 9. e4 [Ostreiše kakor 9. 0—01 c5 [Dosledno in nujno, če se ie črni že odločil za hiter razvoj damskega krila, kar Meranka ravno zasleduje; na drugačne poteze beli takoj zapre lovcu prečnico z 10. e5. Sd5. 11. SXd51.
10. e5, cd4. [Sq4. 11. Sg5!l 11. SXb5 IVse že neštetokrat preizkušeno; na 11. Se4 bi zdai črni skakač dobro skočil na d51 ab5 [To je za Aljehina
♦ gotovo majhno presenečenje; doslej Iso običajno nadaljevali s SXe5. J 12._SXe5, ab5. 13. Df3! Lb4+ 14. Ke2 ♦in črni se ie moral boriti še z marsi-
♦ kakšno težavo; — Sq4 ni zadovoiiivo J zaradi 12. Da4, Db6. 13. h3. Tb8.
    —J14. Sd6 + ,LXd6. 15. ed6 ali 12. SbXd4,
Ze samo bledica in slabo razpolo-lic4 z m°čmm pritiskom ! ženie nam povesta, da nekaj z namijlz- el°'
m v redu. Ce imamo dobro prebavo, IVažno Keresovo izboljšanje; do imamo tudi zdravo in cisto polt. 1 u- * zdaj ni ugajalo niti e5. 13. fq7, LXq/. di te dolžnosti bi se morala vsakal14. De2l. De7 15. 0-0, Lb7. 16. Tel. zena zavedati. Koliko boli nam tekne}Dd6. 17 Sh4! itd. niti Lb4-K 13. Lc
ied, ki jo pripravi žena s čistim in zdravim obrazom, in kako se nam nehote obrača želodec, če moramo jesti jedi, ki iih pripravi, gospodinja s preveč mozoljastim obrazom Nehote ti blisne po možganih, da boš še sam nalezel te mozolje. Če takšni ženi ne pomagajo razni čaii. nai se posvetuje z zdravnikom. Vseh izdatkov za razne kreme in maže ie škoda, če ie napaka v organizmu. To napako nam pa pomaga odpraviti le zdravnik.
Če imamo mastno polt, jo umivajmo z milom. Odpovejmo se vsai za nekaj časa kremi in pudru in se rajši trikrat na dan umijmo z mlačno vodo in milom. Za suho polt pa ne smemo uporabljati milo, ampak si obraz na-tnmo z dobro in hranljivo mastno kremo
Temno obleko lepo poživijo posili žepi, kakršne vidimo na naši zgornji sliki.
Kakšne dolžnosti ima ženska do sebe?
Od ženske zahtevajo toliko dolžnosti, da pri tem pogosto pozabi sama nase. In vendar nas (iudie tako radi sodijo no zunanjosti,	po	vtisku,
ki ga narediš	na	človeka	ob	prvem
srečanju. Zato bi se morala vsaka ženska zavedati, da mora izpolnjevati tudi dolžnost do same sebe, in sicer, da se nequie,	da	ie čista	in tudi čisto oblečena	.
Prava gospodinja tudi pri delu pazi na snago. Oblekla bo sicer staro, vendar čisto obleko, predpasala predpasnik, privezala na glavo ruto ah mrežo, obula primerno obutev in bo šele tako oblečena in pripravljena šla na delo. Za qrše delo si bo čez predpasnik privezala star predpasnik, če e pa zaposlena še zunaj doma, si bo zavarovala roke pred praskami s starimi rokavicami. Gospodinji, ki bo tako izpolnjevala dolžnost do same sebe, ne bo nikdar nerodno, če io bo med delom zmolil nepričakovan gost. Slekla bo rokavice, odvezala predpasnik m ruto, si pogladila z roko po laseh in že ie vsa čedna. Prav toliko dela ima opoldne, ko sede z družinico h kosilu. Obraz, ves prepoten od vročine, od sopare in utrujenosti. si umiie z vodo, narahlo namaže s kremo, vendar ne toliko, da bi se svetil, si počeše lase. očisti nohte in že je qotova. Zamudila se pa ni več kakor pet minut. Bel ovratnik na sicer stari in že zakrpani obleki in bel predpasnik, ki zakrije marsikaj za tuje oko nezaželenega, dasta nekakšno prazničnost in svežost in poživita tek vsem, posebno pa otrokom.
Vsak zdrav človek je lep. Zato piora žena skrbeti za zdravje v hiši ui tudi za svoic zdravje. Dokler bo sama zdrava, bo v hiši vse v redu in bo življenje lepo teklo, če pa mati .zboli in ne more več skrbeti za svojo I družinico, jo bodo prav vsi pošteno pogrešali.
d2
(tudi 13. Kfl I), LXd2 + . 14. DXd2. qf6.
15. SXd4, Lb7. 16. LXb5,LXg2. l/.Tgl, Ld5. 18. a4 s prednostjo; nikar pa DXf6? 13. Lg5!) 13. Le4 [Svetovni prvak ni našel dobre poti: če že ni vrnil poteze z 13. fq7. LXq7, kakor io ie Bogoljubov proti Schmidtu v Solnoqradu. bi io lahko pridobil z 13. 0-0. qf6. 14. De2, b4 (izsiljeno, ker na 1b8 je odgovor 15. ! f4L na I a'6 pa 15. De4 in 16. DXd4 / bulišo končnico) in zdai 15. De4, Lb/. 16. DXd4, LXf3 m več tako ugodno, ker ie črni kmet b4 branjen.1
Lb7. 14. LXb7. DXb7. 15. 0-0, qf6.
16. SXd4, Tq8. 17. Df3 [Beli mora v slabšo končnico ali pa v obupno obrambo: a) 17. Sf3?, Se5L 18. Sh4, Tg4. 19. f4, TXh4 ah 19 g3?. Td8 m
_TXh4! - bi 17. g3?, Se5. 18.Le3.Td8! Smo-, . . .	■	, •	,	. ,. , tali 18. f4, Lc5!l 17....DXf3. 18. SXf3,
Zenska ki bo izpolnie\dIa tudi je$Tq4. (Nadzira točko d4, toda tudi L.c5 maihne dolžnosti do same sebe boj Hhaj ako v poštCvl 19. b3. Sb6. povsod toplo pozdravhena. Zavedala j20 Lb2 sd5 2, a3. Lc5. 22. Tfcl. Lb6. se bo. da ie negovana, da ie cista.*23 h3 Te4(?l (Črni 4. vrste ne sme
zdrava in po svoie lepa.________________♦zapustiti, vendar bi bilo Tf4 previd-
tneišel 24. Kfl, Td8. 25. Tdl! IGrozi z *26. q3 in 27. Sd2 uidi trdnjavo! Takoj {pa ni šlo 25. g3? zaradi Se3+1 26. fe3, tTXe.3 dobi več kakor figuro nazaj, {ali 26. Kgl, Td3. 27. Tc6, Sd5 odloči. {Toda Keres se reši z ravno tako za-tnimivo nasprotno kombinacijo!
♦	b4.	26.	a4,	Sc3!	27. TXd8 + . KXd8.
♦ 28. a5. La/. 29. LXc3, bc3. 30. Tdl+,
♦ Ke8. 31. Tel, Tb4 (Brez 28. a5 bi se {zdaj črni branil z. La5) 32. TXc3, ib5. ♦33. b4 |Tudi s 33. Tc8+ Kd7. 34. UR. iKe7. 35. Ta8, TXa5. 36. b4,Ta2. 37 b5, XTXf2 + . 38 Kel, Lc3 ne prinese Ibelemu zmage. Konec ie razumljiv! ♦33.... TXb4. 34. ic/. Lb8. 35. Tc8 + , ,Kd7. 36. Th8. Lc7. 37. a6, Ta4. 38. TXh7, {Ke7. 39. q4, T Xa6 (Zdaj ie nekaj skrbi
♦ samo še na kraljevem krilul 40. q5.
♦ fq5. 41. SXq5, Kf6. 42. h4, Kq6.
♦ 43. TXf7,1.d8. 44.Tf8.1.Xg5. 45. Tq8 + . JKh5. 46. hq5. e5! Preprečuje, da bi
♦ beli s 47. f4 zvezal kmeta q5 ter s
♦ tem zavaruje neodločen izid /animi-Iva partija se zato ni več nadaljevala.
 • Upamo, da smo ustregli onim šn-
Jlustom. ki so nam izrazili željo, da bi SHSjradi videli še kakšno partijo s pra-IH^škega turnirja za	letošnje evropsko
«§{ prvenstvo. Čeprav	so viri do naino-
{vejših partij dandanes precej skrorn-Lupljenie čebule ie zelo neprijetno.Jni, se nadejamo, da nam bo mogoče ker nam solze kar v potokih liieio izipriobčiti še kako nadalmio zanimivo oči. Če pa imamo med lupljenjem ko-«partijo, s katerimi ie bil ta turnir prav šček kruha v ustili, solza še poznali »posebno bogat, tako po številu kakor ne bomo.	.	{P° lepoti.
Zrezki iz riža in krompiria b rez j mleka in iaiea. Na vodi kuhan riž dobro zmešamo s pretlačenim kuhanim krompirjem. Riža mora biti dva-*	.....	...	.	•
krat toliko kakor krompirja. Iz. nri-{ Dunai. I.etosnn nemški prvak ie popravljene zmesi izoblikujemo zrezke.♦stal Dunajčan Lokvenc. Od tretjega povaljamo v moki in spečemo na vroči Xkola dalje ie vodil sam in zasluzeno masti.	Jemo iih	s	paradižnikovo	orna-{zmagal. Schmidt,	niegov glavni tek-
ko	ali	same.	potresene	s	sladkorjem, {mec, seje zaman	naprezal, da bi ga
Mentol te zelo dober pripomoček proti prehladu. Previdni moramo biti;;
DARMOL
najboljše odvajalno sredstvo
$ Forabni
Vesti
pri mlajših otrocih, da ne povzročimo drugih moteni.
Tudi najbolj negovan otrok lahko prinese iz šole. igrišča ali tramvaja uši domov. Prosim, no razburjajte se po nepotrebnem! Ce uši takoi zapazile. ie že dovoli, če otroka večkrat na dan počešete z glavnikom, ki ga pomakate v mešanico peteršihevega semena in kisa. 100 gramov peteršiljevega semena kuhaite lb minut v 100 gramih kisa.
Tudi za namakanje perila
vzemite »EVO« pralni prašek, ker si s tem prihranite polovico dela.
Z »EVO« pralnim praškom oprano perilo je snežno belo in ima prijeten svež duh.
Pralni prašek »EVO« je sestavljen iz temeljito preizkušenih, perilu popolnoma neškodljivih sredstev.
dohitel. Nasprotno, zaradi mnogošte-vilneiših remijev se ie razdalja med njima le večala in se mu ie šele v zadnjem kolu približal na eno točko. Znani mojstri Miiller. Rellstab. Gug in Kieninger so zaradi nestalne igre močneje zaostali. Odlično pa se ie boril Zollner. Končni izid: Lokvenc 12'/2 t. (83 °/ol, Schmidt 11 V*. Zollner IOV2, Miiller 9‘/2. Rellstab S1/?. Gilg 111 Kieninger po 8, Dorner 7Va Mecking 7 Rdpsdorf 6V2. Engert 6, Heinnch 111 Loose po 5'/*. Elms in Mulihaup po 5 in Patalas 3‘/2 točke.
Turnirju ie prisostvoval tudi svetovni prvak dr. Aljehin, ki ie ob tei priliki odigral več uspešnih simultank. V kratkem bo odpotoval v Barcelono na večji mednarodni turnir.
Čeprav z. nekoliko zamude, vseeno objavljamo vest o zmagi velempistra ; 'Bogoljubova na manjšem poljskem turnirju. Samo dve partiji ie remiziral, saj pa posebno močnih nasprotnikov niti ni bilo. Bogolmbov ie dosegel 10 točk (91 °/o) Roppstorf 9. Mev-nccke 8, Olev 'Pl- točke ijd.
Rešitev problema št. 257.
1. LbS! ThS. 2. Tg7 in mat.
Tt-7. 2. T c7 in mat.
1. Le5? itd., Tc7!
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mihalek — vsi v LjubljanL