10
Starozgodovinski pomenki.
Napisi s starih istrijanskih kamnov.
Mnogoteri napisi s kamnov rimskega časa so bili že v teh listih pretresovani iz tega namena, da bi se po njih kaj bolj posebnega zasledilo od nekdanjih stanovavcov slovenske zemlje. Imena starih božanstev in človeških oseb so se našle, ki so bolj ali manj svetlo pričevanje za slovenščino starih ljudstev teh strani na dan dale. Vendar doslej ni bilo še kamnov iz istrijanske krajine na versti, ker so bili manj znani med učenim svetom. Dr. Kandler je pa pretečeno leto izdal zbirko vseh važnejih zgodovinskih spominkov za istrijansko primorje pod naslovom „Indi-cazioni per ricognoscere le cose storiche del Litorale"; ondi se nahajajo tudi vsi napisi iz rimskega časa, kar jih je doslej na znanje prišlo, in na teh se berejo mnoge imena, ktere bi utegovale kaj pričevati od narodnosti starih onda-šnjih stanovavcov.
Med imeni oseb zlasti padajo v oči sledeče:
Bab ur i a, str. 232, na teržaškem kamnu tega ob-sežka: BAB VRI AE Plotiae Talioniae Plotianus et Juliana Matri carissimae. — V tem imenu ni mogoče zgrešiti slovenske korenike, vzete po imenu staroslovenske boginje Žive Babe.
Brinniarius, str. 265, na koperškem kamnu s tem napisom: Sex. BRIXNTIARIVS Certus Voto compos Pecun. sua Portic. fecit. — Ne vem, kdo bi pri tem imenu ne mislil na kakega slovenskega Brinjarja, dasiravno nekedaj še niso znali brinjevca kuhati.
Ogulnius, str 276, na neki lončeni posodi s takim naslovom: L. OGVLNI. — To ime je sila podobno slovenskemu Ogelniku ali Vogelniku.
Turus, str. 273, v Labinu med napisom: Veselevesi Petronio Triti F. Is. in Provincia D. F. L. TVRVS. — To ime je cel slovensk Tur ali vol.
Druge imena, ktere bi utegnile na slovenšino kazati, so: Baebius, Cossutius, Cumicus, Gavillius, Lu-sinianus, Laepoca, Tuia, Mussius, Volcia. Drugačnega rodu so pa, na pr., imena: Al fi a, Taddaeus, Usius, Thasus, Svioca, Cofius.
Med imeni božanstev pa se nahajajo razun rimskih bogov in H i s t r i e v boginjo prestvarjene nektere celo neznane:
Boria, str. 241, na oltarskem kamnu v Poli, z napisom: Evancelus Colonorum Polensium BORIAE V. S. L. M. — Ali je to ime sorodno z greškim Boreas ali s slovensko Burjo, naj sodijo drugi.
Blaudia, str. 222,   na teržaškem kamnu,  kteri nosi
zraven ime celjskega rojaka: BLAVDIAE Gn. Pompeius Justinus Cl. Cel. V. S. L. M. — Od tega imena pravi dr. Kandler, da naznanuje neko domače božanstvo.
Eia, str. 240, na oltarskem kamnu v Poli, z napisom: EIAE Aug. Ant. Severina V. S. — To ime ima celo neznano podobo; ravno tako sledeče:
I ca, str. 274, nad studencom v Flanoni, z napisom: M. Vipsanus M. L. Faustus ICAE. V. S. L. M. — Od tega imena misli dr. Kandler, da bi bilo ime tistega studenca, v božanstvo prestvarjenega, ravno to, kar je Grek ali La-tinec klical z besedo Nvmpha.
Venus Iriea, str. 267, na malem oltarskem kamnu v Pieni, z napisom: IRIEE Veneri C. Vale. Optati F. Ilii-cula V. S. L. M. — To je neznan priimek rimske boginje Venere; morebiti se da razložiti z greškim isorjiog, sacer-dotalis.
K temu je še pristaviti nekaj od boginje Is trie ali Hi s trie, ktero naznanujeta dva kamna v Poli, s sledečim napisom:
Afflania ISIAS ISTRIAE.
HISTRLAE Fanum, ab Cajo Vibio Varo Patre inchoa-tum. Qu. Caesius Macrinus perfecit et dedieavit.
Dalje še kamen v Poreču (Parenci) :
Carminia L. F. Prisca H1STRIAE TERRAE V. S. L. M.
Komu da bi bila ta boginja podobna, morebiti se ravno iz pervega napisa spregleda, namreč egiptovski Izidi; drugi napis pa ima v Poli podobnega na strani, kteri pa se glasi na fortuno; iz tretjega se vidi, da je istrijanska zemlja kot boginja poočitovana. Istrija kot boginja do-mišljevana se je pred oči stavila v podobi koze, kakor dr. Kandler sodi iz podobe takošne, ktera se je našla v Piranu; tudi sedanji istrijanski gerb ima kozo na svojem polji, samo da je to gredoča koza, na uni podobi pa je stoječa, z glavo po strani obernjeno.
Takošne stvari bi utegovale našemu gosp. Terstenjaku priložile biti, da bi jih z izverstno svojo učenostjo in bistra-vednostjo dalje preiskaval.
Iz dr. Kandlerjevih bukev naj še nekaj pristavim. Po njegovi misli je Istrija segala do Divina, Vipave, Postojne in Snežnika ložkega. Stanovavci te zemlje so bili nekaj traškega, nekaj celtiškega rodu; med celti-škimi rodovinami so pri Plinii imenovani Secusses, Su-bocrini, C a tal i in Menocaleni (Plin. hist nat. 1. III. c. 24.), in sicer pervi naseljeni krog Pične, drugi pri Bu-zetu, tretji, namreč Katali, na Pivki, in poslednji pri Divinu in Volčjem gradu. Dalje pri Novem gradu (Cststel novo) iše dr. Kandler še Japode, na Vipavskem in pri Idrii pa Karne; pri Idrii on ve za staro mesto Ar t ar o. Da so Katali in Kami blizo Tersta stanovali, pričuje napis, r Terstu ohranjen na velikem kamnu; ta kamen je bil s po-dobšino vred postavljen v slavo Fabia Severa, kteri je pri cesarji Antoninu Piju toliko opravil, da so Katali in Karni, ktere je že cesar August teržaški srenji pridružil bil, tudi pravice rimskih mestnjanov zadobili.      Hicinger.