Frančiška Zupančič: Pripovedka o angelčku s strtimi perutnicami. ^f^Ppil je v nebesih angelček, ljubkega telesa, z vaCv^ rjavimi kodrci na glavi in zlatimi perutni-s=sš>^i8y*€2> cami. Ta je bil nekoč na zemlji malo naga-jiv deček, a dobrega srca. Padel je ob ncki nezgodi z jablane in si je zlomil tilnik. Hudo je trpel ter umrl. Stvarnik ga je vzel mcd krilatce, a ta angelčck se ni tnogcl privaditi rajskemu življenju. Trgal je cvetice po nebeških livadah. Ostal je tudi kot angelček — malo nagajivček. Kadar so skle- Leto 26 ANGELČEK Stran 161 pali tovariši ročice k spevu v proslavo nebeškega Očeta, je potegnil on zdaj tega, zdaj ocega angelčka za plašček in se mu hudomušno nasmehnil, Pravza-prav je bil ta krilatec nagajivček res preživahen za uebo, in vralar, sveti Petcr, je zmajeval že tedaj s sivo glavo, ko je odpirai vrata mali nemirni du-šici, Toda, ker je kodravček tolikrat v živlfenju lju-beznivo delil svoj kruhek z rcvnimi otročiči, drobil drobtinice vrabčkom v hudi zimi, se ga je neskraično dobri Bog usmilil, pa ga je vzcl kljub njegovi nagaji-vosti in hudomušnosti v nebo. Vzel ga je v naročje, mu pogladil mehke kodrce pa rekel: »A scdaj bodi k priden in poslušen, deček nagajivček!« i Nagajivček, ljubljenček roditeljev, se ni brž poboljšal v nebesih. Letal je s svojima zlatima pe-ruimcama nad glavami pobožno zbramh zveličanih. V zlati škropilnici je imel roso, s katero mu je bilo zalivati rožni grm ob nebeškem vhodu. A nagajiv-ček je oškropil z roso obraz sivolasemu vratariu Petru. In če ga je potem poklical nebeški Oče pred svoj prestol in ga ljubeznivo pokaral, tedaj je krila-tec nagajivček žalostno povesil peruti in očesi, po ličecih mu je priteklo nekaj solz — a kirtalu jc bilo vsc pozabljeno, ostal jc prejšnji nagajivček. Nekoč, ko so mali krilatci-tovariši snivait, na-slonjeni na rožno-rdeče oblačkc, večji pa odleteli na zemljo, napajat jo z osvežujočo roso, angelci-va-rihi pa so bdeli pri svojih varovancih, je nagajivček pripc! vrv med dva oblaka, sedel nanjo in se gugal med sinjim nebom in spečo zemljo. Toda naenkrat je začul nad seboj Stvarnikov glas. Tedaj mu je za-čelo gJasno utripati srčece. A preden je mogcl usta-viti gugajočo se vrv, je že letelo njegovo telescc navzdol. Razprostiral je ročice, klical, a zaman. Pa-dal je in padal, počasi — izgubil zavest, da mu niti na misel ni prišlo, da uporabi perutnice. Bolečina v hrbtu ga je predramila. Odprl \e očesci in videl, da leži na travniku med zeleno tra-\icg in pisanimi cvetkami. In. konccm travnika je uzrl cerkveni zvonik in prijazno vasico. »Oj, juhe, to je pa ljuba zemlja, tam ob cesti pa kažipot! In tam 10—11 Stran 162_________ANGELČEK ________Leto 26 naša domača vas in dragi naš dom!«, se je razve-selil angelček, Hotel je razprostreti peruti in zleteti brž v domačo hišo. Toda, ko je hotel dvigniti perut-nice, je začutil neizrečeno bolečino. Peroti sta niu viseli — ni ju mogel dvigniti; strti sta bili. Polom-ljeni od padca na zemljo. — Dušica angelska je zapla-kala, sedel je angelček nazaj na zeleno, rosna tra-tico in plakal. Hladno je postajalo krilatcu, odetemu s tankim, belim plaščkom iz nebcške tkanine. Pot v nebo je bila zaprta, strti pa perutnici za polct v višave. Krene angelček domov. Trudapolna je bila pot bosonogemu, čez drn, trn, kamenje in rosno trato. Le počasi in težavno je stopal. Utrujen jc dospel v lepem jutru do rodnc hišice, Stopical je ,po stopnji-cah, odprl vrata velike, prostorne sobe. Pri mizi so zajtrkovali bratci, sestrice, mamica in atek. A nihče sc ni ozrl nanj. Stekel je k mamici: »Mamica, marni-ca zlata, dobra, glejte me^ svojega Mirkota!« A ma-mica ni videla nič in ni slišala nič dušice svojega ijubJjenčka. Tudi bratci in sestrice ga niso videli. Ncviden in neopažen kakor dih je bil živečira. Ža-lostno je odšel s strtima perutnicama iz rodne hiše. Zlinaj zagleda izprevod. Krilatec se pridruži maloštevilnim pogrebcem in dospe na pokopališče. Utrujea sede med dišeče cvctje malcga groba ob pokopališki poti. Ko si atre solze, zazre na križu, pred katerim je sedel — svoje lastno imc: Mirko. Tu je bil torej njegov domek, tu sme počiti in lu mo ra ostati tako dolgo, da mu Bog odpusti njegovo lahkomiselnost in mu podari nove peruti, da splava nazaj v nebo. 0, da bi se ga usmilil Oče nebeški! Ponižno poklekne ubogi angelček, sklene ročice in zaprosi usmiljenja. Potolažen potem vstanc, odgrne vcjice bršlina, ki se je vzpenjal ob križu, in si naredi med niimi prostorček, zavetje pred solnčno vročiao in viharjem, Tu je bival odslei krilatec s strtimi perut-nicami, pa prosil Očeta nebeškega odpuščanja in no-vih peruti. Nebeški Očc je slišal njegove prošnje, a hotel je čakati še dalje, da nagajivček popolnoma ZLfojff___________ANGELČEK_________Stran 163 spozna svojo lahkomiselnost in se docela izpreobrne ter izpokori. Tuinsem jc spct obiskal neopjaženo svojo rodno vasico. V tisti borni kočici se je često mudil, kjer je že dolgo časa ležal na revni posteljci siromaš-ni grbasti Janček. Tam pri vznožju Jančkovega le-žišča je posedal krilatec. Janček ga je videl, drug pa nihče, »Ali me res vidiš, Janček?«, ga je pogosto vprašal krilatec. >Seveda te vidim! Bled in žalosten je tvoj obraz, a veliko lepši in svetlejši kot drugih otrok,« mu je odgovarjal Janček, -Nihče drugi razen tebe me ne vidi in ne sliši; tudi mamica, zlata moja mamica ne. O, jaz ubogi, nagajivi Mirko, ki tudi v nebesih nisem hotel biti mircn!« — \e vzdihoval krilatec. In tožil je Jančku svojo bol. Skupno sta prosila na Jančkovi posteljci Boga, da bi odpustil in se usmilil krilatca. Nekega dne, ko je posetil krilatcc zarana Jan-čka, je ta silno vzdihoval radi bolečin. Krilatec je prisedcl k njemu, ga tolažil in nvu pripovedoval o nebeški krasoti. »0, da bi bil tudi jaz angelček!«, jc vzdihnil bolni Janček, »Oh, potem bi moral pa jaz ostati sam, čisto sam na svetu!« je zaplakal prestrašeno Mirko in se oprijel Jančkove ročice. Zasmilil se je Jančku krilatec, in zašepetal mtu je: »Ostanem rajši pri tebi! Bog mi daj zdravja! Ostanem pri tebi!« A Ijubi Bog je ukrenil drugače. Neke noči, ko so vsi snivali, je poljubila Jančka smrt. Življenje v drobnem telescu je zastalo, oči so se zaprle. Dušici pa je dal Bog telesce angelsko in mu pripel zlate perutnice. Presrečni deček jih je ra- dostno razprostrl-----------kar zaplaka ob vznožju posteljce tovariš Mirko. A glej! Janček ga dvigne v svoje naročje in splava z njim v višave pred prestol Slvarnika. Oče nebeški jc vzel oba krilatca v svoje na-ročje in ju poljubil. In krilatcc s strtima perutnica- Stran 164_________ANGELČEK ________Leto 26 tna je povesil ponižno svojo kodrasto glavico ter solznih oči zaprosil dobrega nebeškega Očeta odpu- šranja. Očc nebeški ga je pogladil z dobrotljivo ro- ¦ ko. Strti perutnici sta odpadli in novi, zlati sta I vzrastli. Sedaj je bil Mirko s svojim tovarišcm sre- I čen in priden med trumami krilatcev v nebeškem I raju. ^J