; ' " ; ” _____- — .• — ■—^ .—-■ \ 3>Č ~y~ ^AAWj V /uni^vc^v2w S(U*1tf*^>+', ^^vS-^Mr -(Ža-U^-V *-s&tU^ ptp+d/4***' I Vvvvijt^-A^v- ^2^'$*+*+*'+' \>iHa) >v dUi^/ ^(?rvJd % f^y'/}£*-'/<^C&^ «vv*^'■^'VV^J iK&k *v/?-vW ^<4 , t«^- -w , "yJL* ti "V^^t S/)'^. (^LfiU+*. i-X^ixyft^/£^/+4suL-z3wv sŠ+^+f*) -v^a**. .-&*->)v~**v z+vj+n. {jlu(.X;1 ,'-*. va .'-l-^^L^-^v>^>%„ ^ vx '«sJčil+^Li 3\K*t- — v>S'Z5aGU^L'6^, *aL (4Z0-U * 4av^C^4-H^- + tl-Lxu(^4' -4^7 -^S^'2^ ^rtiU^v 1 >5=^y /4 tfky +*~ t ^^Š-^y0[.:; ^4^9-^v. , ^4, th^ZZ^-L tiv •.v 'iv .v."1. Z ir VVVV • * ■ ; < CIP- Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 886.3-1 PRETNAR Tone V sotočju Bistrice in Mošenika: Tržič v 100 slikah in 100 oktavah, verzi Tone Pretnar; fotografije Igor Pustovrh, Jože Mušič, Danijel Zupan, Božidar Šinkovec - Radovljica; Didakta 1992 Avtor naveden v kolofonu 1. Gl. s tv. nasl. 2. Pustovrh, Igor 32193536 V sotočju Bistrice in Mošenika Tržič v 100 slikah in 100 oktavah At the Confluence of the Bistrica and the Mošenik Tržič in 100 Pic ture s and 100 Stanzas Am Zusammenfluji der Bistrica und des Mošenik Tržič in 100 Bildern und 100 Stanzen Panorama ofthe town Panorama mesta Stadtpanorama V sotočju Bistrice in Mošenika Tržič v 100 slikah in 100 oktavah Oh 500 letnici trških pravic izdala Občina Tržič Puhlished hy the Municipality of Tržič on the 500th anniversary of the town charter Herausgegehen von der Gemeinde Tržič zur 500-Jahffeier der Marktrechtverleihung novembra 1992 Verzi Tone Pretnar G V . 'ic^ vo \ ° °<\ Tehnično uredil Peter Kobal Fotografija Igor Pustavrh Jože Mušič Danijel Zupan Božidar Šinkovec Prevodi v angleški in nemški jezik Milan Mlačnik Izdala Občina Tržič za izdajatelja župan Peter Šmuk Založila Dl D AKT A - Radovljica za založbo Rudi Zaman DTP 5R Studio Tisk in vezava Tiskarna Mladinska knjiga Spremna beseda V letošnjem letu mineva 500 let odkar je cesar Friderik III. v letu 1492 na dan 12. decembra podelil takratnemu naselju, s sedanjim imenom Tržič, trške pravice in ga s tem dvignil v status trga. V današnjem času to ne bi imelo posebnega pomena, ker nam sami statusi vasi, trgov in mest ne definirajo nobenih posebnih pravic. Vendar je pred pol tisočletja imela taka sprememba statusa za naselje izreden pomen, saj so bile s tem povezane povsem določene pravice, iz katerih so izhajale konkretne možnosti pridobivanja lastnih prihodkov. To je na tedanji stopnji organiziranosti države nudilo naselju nove možnosti obstoja in razvoja. S ponosom ugotavljamo, da so te možnosti naši predniki s pridom izkoristili in razvili Tržič v uspešno trgovsko in rokodelsko, nato pa tudi v industrijsko središče. Z namenom, da naše občane spomnimo na, za naše mesto pomemben dogodek, je bil na pobudo direktorice Zavoda za kulturo in izobraževanja, gospe Zvonke Pretnar, imenovan odbor za proslavo tega dogodka. Zelja odbora je z odkrivanjem nekdanje zgodovine mesta prispevati k osveščenosti o stoletnem premagovanju življenskih težav tukajšnih prebivalcev. Ta zavest o lastni sposobnosti za reševanje dnevnih ali generacijskih preživetvenih in razvojnih problemov, nam je nadvse potrebna ob vstopu v lastno državnost, ob prvi obletnici obstoja naše lastne države, Republike Slovenije. Imamo srečo, da živimo in ustvarjamo v času, o katerem so sanjali mnogi rodovi naših prednikov. Do zgodovinskega leta 1991 nam je bil to le sen, ki pa je iz gledal skoraj neuresničljiv. Pa vendar je narod in vodstvo našlo potrebno energijo in način za uresničitev stoletne želje po lastni državi. Resnično so razmere v svetu in okrog nas ta prestop omogočile, vendar nihče v bodoči zgodovini ne bo mogel zanikati smelosti in uspeha naše generacije, ki je ta korak resnično opravila. Samo dejstvo, da smo ustvarili lastno državo nam mora biti zadosten dokaz o lastnih sposobnostih, da ob upoštevanju in spoštovanju prispevkov vseh dosedanjih generacij in ob stalnem spoznavanju dosežkov ostalih narodov, dosežemo v lastni državi tudi vse tiste duhovne in materialne dobrine, ki bodo nam in našim potomcem ponos in zadovoljstvo. Naša želja in vizija je, narediti Tržič znan ne le po uspešnih podjetjih, ki so ponesla ime Tržič v svet kot tudi nekateri posamezniki - predvsem športniki, ampak tudi kot kraj, ki se zaveda svoje tradicije in možnosti, da skozi ohranjanje stvaritev stoletij in njihovo oživitev napravi kraj privlačen za domačine, kakor tudi za obiskovalce. Želimo mu dati višjo raven bivanja in s tem zmanjšati odliv najsposobnejših in zato tudi najzahtevnejših domačinov. Ti so vedno sol in voda, brez katerih ni kruha. Kruha pa želimo vsem. Prepričan sem, da bo tudi ta monografija mesta občine Tržič prispevala kanček k spoznavanju našega kraja in k ustvarjanju preudarne samozavesti ob odkrivanju lepot našega okolja in dosedanje ustvarjalnosti tukajšnih prebivalcev. S tem bo dosežen njen namen. Svojstven dosežek predstavlja besedilo v verzih, katerega je napisal naš občan gospod dr. Tone Pretnar, za kar se mu najlepše zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi gospodu ing. Petru Kobalu za ureditev in oblikovanje pričujoče monografije, gospodu Igorju Pustavrhu in drugim fotografom za pripravo slikovnega gradiva in založbi Didakta za založniško delo. Posebno zahvalo je namenjam vsem sponzorjem, ki so s podporo omogočili izdajo te monografije. Zahvalo vsem navedenim, kakor tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali svoj delež, izražam v imenu odbora in v svojem imenu. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ Peter Smuk, dipl, ing. Balcony ofTown Hall Balkon mestne hiše Balkon des Rathauses Prepis prevoda dela Ustanovne listine iz leta 1492 “Mi Friderik III. priznamo, da so naš zvesti Lovrenc Paradajzar in dediči pokojnega Hansa Lamberga z Gutenberga ponižno zaprosili, da bi povišali njihovo vas imenovano Neumarktl, ki leži v naši kneževini Kranjski, v trg in njihove ljudi in podanike, ki v njej stanujejo, povišali in napravili za meščane in jim dali tudi tedenski semenj na soboto, ter blagohotno dovolili, da bi smeli trgovino in posle, ki so jih poprej opravljali, tudi nadalje izvrševati. Pregledali smo njihovo ponižno prošnjo, ter smo glede na usluge, ki so nam jih oni in njihovi predniki napravili, in so jih tudi v bodoče voljni za nas storiti, na to s posebno milostjo njihovo vas povzdignili v trg in napravili njihove ljudi v njem za meščane, ter jim dali omenjeni tedenski semenj in dovolili, da na njem opravljajo svojo trgovino in posle in blagovolili, dopustili, naredili in dali z dobrim upoštevanjem in točnim znanjem, s cesarsko močjo in kot vladajoči gospod in deželni knez v Avstriji na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, ter s tem pismom mislimo, odrejamo, odločamo in hočemo, da mora vsakdo imenovano vas v bodoče imeti za trg in imenovati ter nazivati tamošnje prebivalce, njihove dediče in potomce, meščane in da ima tudi druge tržne pravice, da vsako soboto prireja določen tedenski semenj in na njem opravlja trgovino in posle, kakor so jih uživali in so bili od davna v navadi s tem, da bodo naši trgi tam na Kranjskem, s katerimi naj bodo v naših in ravno tako tudi v deželnih zadevah povezani in s katerimi imajo opravka v pravnih zadevah in običajih, pred vsakomur neovirani in varni. Zato resno zapovedujemo častitim, visokorodnim, blagorodnim, spoštovanim, plemenitim našim ljubim in zvestim, vsem, vsakomur, knezom, cerkvenim in svetnim, grofom, baronom, gospodom, vitezom in pomočnikom, glavarjem, deželnim odvetnikom, deželnim maršalom, upraviteljem, vicedomom, oskrbnikom, graščakom, uradnikom, deželnim sodnikom, županom, sodnikom, svetnikom, meščanom, občanom, ter vsem našim podanikom svetega cesarstva in tudi naših dednih deželnih vojvodstev in ozemelj, ljubim in zvestim, sedanjim in bodočim in hočemo, da zgoraj imenovani Paradajzeri in Lambergovi dediči pri tem našem povzdignenju in ustanovitvi omenjenega njihovega trga in njihovih prebivalcev za meščane, ter dajanju določenega tedenskega sejma, ki ga jim blagohotno naklanjamo in dovoljujemo, da mirno opravljajo svojo trgovino in posle, kakor je zgoraj določeno, da v celoti in kakor omenjeno ostane in da temu ne nasprotujejo in delajo zmot in ovir, niti da bi dovolili komu drugemu, da bi to delal v kakršnem koli oziru, če mu je drago in če se hoče izogniti naši težki nemilosti in kazni. To mislimo resno. V potrdilo pečatimo to pismo z našim cesasrskim priključenim pečatom.’’ Dano v Linzu na sredo pred dnevom sv. Lucije v 1492 letu po Kristusovem rojstvu in v 42. letu našega cesarjevanja, ter v 53. letu naše rimske države in 34. letu Ogrskega kraljestva. V ^ 5 »V — V V'.y4w ‘ ^4Ay^ .^t V]4^U« ^v- ^, det« Cn C ^ x^ ^ H-3' VVVV 7 t; v4-^ /v^>v^v' '"v^/A ‘V^ e^... •»- vvvavev^-t yfL*y^dU^%u 2 u~ | ( J' .v. Preface This year we celebrate the 500th anniversary of the day when - on 12th December 1492 - emperor Frederick III awarded the settlement today called Tržič its town charter, and thereby elevated it to the status of a market town. Nowadays such a distinction would not mean much since the status of a locality -village, market town or city - does not imply any special privileges. But half a millennium ago such a change of status had enormous conseguences for a settlement since it was connected with clearly defined rights, which resulted in con-crete possibilities of independent income. These, in turn, offered the locality - at the existing stage of State organisation - new chances of existence and develop-ment. We can State with pride that our ancestors have used these opportunities to the full, and have developed Tržič into a successful centre of Commerce and han-dicraft - and later on, ofindustry. With the intention of reminding our fellow-citizens of this event, so important to the history of our city, a celebration committee has been named on the initiative of Mrs. Zvonka Pretnar, managing director of the Institute of Culture and Education. It is the wish of the celebration committee to contribute, by unravel-ling our local history, to the avvareness that our townsfolk have through the cen-turies always somehow managed to overcome any difficulties. This awareness oj our ability to solve ali day-to-day or generation-linked problems of survival and development is highly needed today, when wefind ourselves on the threshold of our own statehood, on the fir st anniversary of our own independent State, the Republic of Slovenia. We are lucky to live and create in a time ofwhich innumer-able generations of our ancestors could only dream. Up to the historic year 1991 independence had seemed just a reverie that could never be translated into reali-ty. Vet our nation and its leadership have somehovv managed to summon the ne-cessary energy and means tofulfill our centuries-old wishfor a State of our own. No doubt, the situation in the vvorld and in our neighbourhood have made this change possible -yet no f ut ure historian can deny the courage and success of our generation, which has taken the decisive step. The very fact that we have achie-ved our own State must be regarded as sujficient proof of our capacity to acguire in our new State - while acknowledging the contributions of the past generations and recognizing the achievemments of other nations - ali the spiritual and material goods that might become the pride and satisfaction of ourselves and our descendants. It is our desire and vision to see Tržič famous - not only for its succesful enter-prises that have spread the name ofthe city around the world, or for certain out-standing individuals, especially sportsmen, but as a locality that is aware of its traditions and has seized the chance of making, by preserving and reactivating the creations of the past centuries, the plače even more attractive to locals and visitors. We wish to raise our quality of Ufe, and thereby stem the brain drain, which robs us of our most capable and therefore most demanding fellow-citizens. These are the salt and water, without vvhich there is no bread. And we want plen-ty of bread for everybody. / am sure the present monograph of the Municipality of Tržič will contribute towards the knowledge of our locality and help to develop a circumspect self-confidence through the disclosure of the beauties of our environment and the ancient creativity of the inhabitants. Thereby the aim of the publication will be achieved. A peculiar achievement is the verse text written by our fellow-citizen, Mr. Tone Pretnar, to whom I am deeply grateful. / also thank Mr. Peter Kobal for the editing and design of the monograph, Mr. Igor Pustovrh and other photographers for the preparation of the illustration material, and the publishing house Didakta for the publishing efforts. We are quite particularly obliged to ali the sponsors who have by their contribu-tions allowed the publication ofthis monograph. In the name of the celebration committee and in my own name I express my thanks to those I have listed and to ali others who have in any way contributed their share. MAYOR OF THE MUNICIPALITV OF TRŽIČ Peter Smuk, B.Eng. Geleitwort Heuer vergehen 500 Jahre seitdem Kaiser Friderich III am 12. Dezember 1492 der Siedlung, die heute Tržič heifit, das Marktrecht verlieh und sie damit zum Markt erhob. Heutzutage hdtte dies keine Bedeutung, da der Status - Dorf, Markt oder Stadt - keine besonderen Vorrechte festlegt. Aber vor einem Halbjahr-tausend hatte eine solche Statusdnderung fiir die Siedlung entscheidende Folgen, da damit ganz bestimmte Rechte verbunden waren, aus denen sich konkrete Erwerbsmdglichkeiten ergaben. Diese baten auf der damaligen Stufe der Staatsorganisation dem Ort neue Mdglichkeiten der Entwicklung und Entfaltung. Wir konnen mit Stolz feststellen, dafi unsere Vorfahren diese Mdglichkeiten reich-lich genutzt haben, um Tržič zu einem erfolgreichen Handels- und Gewerbe- und spdter auch Industriezentrum zu entwickeln. Um unsere Mitburger an das fiir unsere Stadt so wichtige Ereignis zu erinnern, wurde auf Anregung der Direktorin des Instituts fiir Kultur und Erziehung, Frau Zvonka Pretnar, ein Festausschufi ernannt. Der Ausschufi mdchte uns durch die Enthiillung der Stadtsgeschichte zum Bewufitsein bringen, wie die Stadtbewohner durch die Jahrhunderte mit ihren Schwierigkeiten zurechtgekommen sind. Das Bewufhsein, dafi wir fdhig sind, die tdglichen oder generationsbedingten Uber-lebungs- und Entwicklungsprobleme selbst zu iibenvdltigen, ist uns heute, an der Schwelle der Eigenstaatlichkeit, zur ersten Jahresfeier unseres eigenen Staates, der Republik Slowenien, ganz besonders ndtig. Wir haben das Gliick, zu einer Zeit zu leben und zu schaffen, die vielen Generationen unserer Vohrfahren nur als Traum vorschwebte. Bis zum historischen Jahr 1991 schien uns dieser Zustand noch wirklichkeitsfremde Trdumerei. Und doch haben das Volk und seine Fiihrungsspitze die benbtigte Energie und Verfahrensvveise aufgebracht, um den jahrhundertealten Wunsch nach dem eigenem Staat zu verwirklichen. Offenbar haben die Verhdltnisse in der Welt und in unseer Umgegend diesen Umschwung ermoglicht; aber kein zukiinftiger Geschichtsforscher kann die Kiihnheit und den Erfolg unserer Generation bezweifeln, die den entscheidenden Schritt tatsdchlich getan hat. Schon allein die Tatsache, dafi wir den eigenen Staat errichtet haben, mufi als geniigender Beweis der eigenen Fdhigkeiten gel-ten, bei aller Ehrfurcht vor den Beitrdgen der bisherigen Generationen und Anerkennung der Errungenschaften anderer Nationen endlich im eigenen Staat sdmtliche geistigen und materiellen Giiter zu erlangen, die uns und unsere Nachfahren mit Stolz und Zufriedenheit erfiillen konnten. Es ist unser Wunsch und unsere Vision, Tržič beriihmt zu machen - nicht nur wegen seiner erfolgreichen Betriebe, die den Namen der Stadt iiber die ganze Welt hin verbreitet haben, oder wegen einiger Einzelnstehender, insbesondere Sportler, sondern auch als traditionsbewuJite Stadt, die alle Moglichkeiten wahrnimmt, die Schopfungen der vergangenen Jahrhunderte zu bewahren und aufs neue zu beleben und damit den Ort fiir Einheimische und Besucher anziehen-der zu gestalten. Wir wollen ihm eine hohere Lebensqualitdt geben und dadurch den Abfluji der fdhigsten - und dementsprechend auch anspruchsvollsten -Mitbiirger einddmmen. Diese sind schliefilich das Salz und das Wasser, ohne die es kein Brot gibt. Und Brot wiinschen wir allen. Ich bi n iiber zeugt, daji diese Monographie der Stadtgemeinde Tržič ihren Beitrag zur Kenntnis unseres Ortes leisten und angesichts der Entdeckung der Schonheiten unseres Landstrichs und der Wiirdigung der bisherigen Leistungen der hiesigen Bewohner zu einem nachdenklichen Selbstvertrauen anspornen wird. Damit wird ihre Absicht erreicht. Eine eigenartige Errungenschaft stellt der Verstext dar, den unser Mitbiirger, Herr Dr. Tone Pretnar verfajit hat, wofiir ich ihm herzlich danke. Ich danke auch Herrn Ing. Peter Kobal fiir die Ordnung und Gestaltung dieser Monographie, Herrn Igor Pustovrh und anderen Photographen fiir die Vorbereitung des Bildmaterials sowie dem Verlag Didakta fiir die Redaktions-arbeiten. Mein besonderer Dank gilt den Sponsoren, die durch ihre Unterstiitzung die Veroffentlichung dieser Monographie ermoglicht haben. Den Genannten sowie allen anderen, die irgendwie zu diesem Werk beigesteuert haben, mbchte ich im Namen des Festausschusses und im eigenen Namen alle Anerkennung aussprechen. BURGERMEISTER DER STADTGEMEINDE TRŽIČ Peter Smuk, Dipl.-Ing. 6Y x—/ iapajata dve vodi isto strugo: gozdove, loke, polja vodenita, v pokrajino izgubljata se drugo ob drugem bregu istega korita. Ljubezni smeh ali sovraštva kugo tja nosita, kamor ves čas hitita? Odseva v njiju še šepet in slika sotočja Bistrice in Mošenika? The Bistrica at Tržič Bistrica v Tržiču Die Bistrica in Tržič k)t čez prelaz vodila je Rimljane. Skrbeli zanjo beli so menihi. Ob njej je gnala mline neugnane in žage voda. Zdaj zamolkli vzdihi valov vzbudijo zdavnaj pokopane podobe stare: po dolini tihi kot sence v zdajšnje čase pripolzijo z zasanjano otožno melodijo. Mošenik Valley Dolina Mošenika Mošenik-Tal 5 (O69 , K^Strmi gozd na obeh strmih bregovih, kot bi se z žarkom svojim barvam čudil, ki pije iz poljubov jih njegovih in jih njegov svit je za hip obudil. Želi gozd, da bi v mrzlih se slapovih dobrotni žarek nikdar ne utrudil, da bi se venomer v globeli tesni zlatili skoz zeleni mrak macesni. Larch-trees in the Valley Macesni v Dolini Ldrchen im Tal b mostu v stari hiši pesem biva -kot hiša stara, kakor jutro mlada: vesela in prijazna in iskriva ljudem je v radost, ker ima jih rada. Domača je, a vendar neulovljiva, ker je kolarju kakor iznenada na desko, ki jo stružil je, privrela, kot bi ga zalotila sredi dela. 'ot vonj po kruhu kdaj pa kdaj obišče človeka, ki je v svet odšel od doma, prijazna misel na rodno ognjišče, da za tem vonjem spet domov poroma in med spomini tisti kot poišče, ki zanj brez njega pravega ni doma: drži se tega kota svež vonj kruha in radovednost, kaj se v loncih kuha. T\ • i^v-v ■^L.*J^ /U'*A^ -ck-O-cS^ ^i^krC^v*- ^\4^V' 'žČ+H :. $< jt?t,1l;^- '^A4-** ryp~7'*^f ,'-1**' ? •K^*v,1^JV'- : xft $ £<,1. n!yd‘c^w J7 / -' ' 7 ^ • * /7X7 yT , ,- iy. 16^0- • •• -p*-'* --v ••■■' ^e- 'X ’; . -^\ 'V. J. ■ j ^ > .. . j dUA< ' <-*r'*\A- ' X (s ■** -V„ ^ - '.^- l—x_ z^. ^ -e-H^-Vv .:-'--W: A <^ A zr : / t n" aloti delo pesem? Pesem delo? Po mnogih letih ho težko dognati, sicer pa res je, da je bolj veselo v udobnem stolu vedre verze brati, in kakor se je pevcu zahotelo, zamisliti se ali nasmejati: z nasmehom misel strne se v vzdih resen, da pesem delo je in delo pesem. v ,c*p K^Aimi slap. Nikdar mu moči ne zmanjka valiti spenjeno vodo prepade: iz kapljic mavrica se prede tanka, če v vodne sklade žarek se prikrade in z njim se vanje zavozla uganka, ki bi jo misli odvozlale rade: kako da s slapom ne usahne reka, saj voda vendar venomer odteka? Cascade s oflhe Bistrica Kaskade Bistrice v Dolini Kaskaden der Bistrica w obotavljivo sonce pozno pride: zdi se, da žarek vsak skoz svojo lino vršiček boža svoje piramide, prebodel mrzlo bo brzic gladino in zginil kot šivanka v gubah Žide. Brzica ga hvaležno bo odbila in zasijala za slovo kot svila. ,, }$ - v * * "•#»> * lifc' > • t,-'v • , r .!, v .-J, ■ r : V ' M' 15: 4"š. • • • •' •••■ •• ',>■> ' : xf t ■ r . . •“ v'': ■ - rf'" M ' Si : J J5 -r; .■ .V« -J.:. S.Ii;6iIW ) >: - ■ %$■ ‘M ■ i : ; i * %• ; * ;<■ |’ ^ M u > 'v. ^ ____" .ia4J" : ';7^TT 'o ozki stezi so nekoč oglarji oglje tovorili v bližnje fužine; ob svitu so odhajali, ob zarji se vračali v tesen objem doline čez most hudičev, kije pod viharji pogostokrat v peneči vodi zginil, vendar nazaj so zmeraj pridne roke ga nad valove vzdignile visoke. a pot in reko v tesni ni prostora, da bi se složno vili druga z drugo: umakniti se reki cesta mora in se zajesti v temni breg nad strugo skozi grozeče grlo temnega predora. Bo trdo temo žarek blag užugal, ki splazil se v predor je skozi lino in ga naselil s pisano dolino? miva voda kamenje in gladi, v tolmunu temnem le za hip počije -in že vali se v penah nad prepadi, spet v mir tolmuna se pred sabo skrije in kmalu sama sebe iznenadi, ko zre iz tolmuna slapa lepotije: tako sosednjim vodam se dobrika, dokler ne vzame s sabo Mošenika. Rapids ofthe Bistrica Brzice Bistrice v Dolini Stromschnellen der Bistrica ya konja in človeka zla obrani, če stiska jima kdaj grozi velika, sezidali so cerkev sveti Ani vozniki. Konj se nič več ne spotika, pot zložna je in klanci so zravnani in mirna teče voda Mosenika, ker bel golob prijateljstva in mira cerkvena vrata vsakomur odpira. The Holy Ghost on theportal ofSt. Anne's Sveti duh na šentanskihcerkvenih vratih Der Hcilige Geist am Portal der Annenkirche zdi se, kot da cerkvica sameva, kot da ljudje so nanjo pozabili; ker je pojenjala človeška reva, nihče ne moli k sveti Ani v sili, priprošnja pesem v cerkvi ne odmeva. Mar so vsi upi se če izpolnili in se izpolniti samo še mora za grehe še nespolnjena pokora? St. Anne 's Church Cerkev svete Ane pri Sveti Ani Die Annenkirche - 'opotniku od nekdaj je v zavetje, če se poda kar sam preko Ljubelja, ponižna soha Ane Samotretje -brv med bregovi upa in veselja, ko združen s praizvorom človek spet je. Pa se mu res izpolni zadnja želja, ki se kot slutnja vsakomur podarja z zarezi dleta davnega kiparja? Statue ofSt. Anne, St. Anne's Church Kip svete Ane v šentanski cerkvi Statue der hi. Anna, Annenkirche \ '''■■M ■ ■ Iv I 'j i * ti 15 II rugačno dleto isti lik posname, luč barvasta drugače ga obsije, popotnik vendar v večno moč verjame, ki v isto okno prenovljena sije sled večnosti. Zravna nemočne rame in prerojen si s čela prah umije. Ko gre naprej, ga spremlja nemo petje ust onemelih Ane Samotretje. Statue ofSt. Anne in a window ofSt. Anne's Kip svete Ane v oknu šentanske cerkve Statue der hi. Anna im Fenster der Annenkirche i£jk'^ f ^.AvvS-^^if -&ll( ,y^ ‘ ^- A+O+u t "Vw^t5c>-f-Kv- >jV.' < ■ ,y /d^-M. cXxx^£ , tA-^vV- /t^Mc4>^v ;'v2a» , V1* ^ ^ t S^rVA^j' l*}&*y :■&**' -&9-4-C hA-rAAb-f +^Z ■ -t^ z^K. , z ' 1 _ * ■ V, ■ •l.zv^- <^-' "^' ‘^^'O-^-'1' ^(fr C' <^l-'-ViL r., »; -v >VlJtAA. d^- V « a •S v ■v-.‘r'iXWVs..; ^ 1 /' /j . ///„ . . /' •V ot da neurnik hiše bi naplavil, se stisnile tesno so k drugi druga -tako morda jih vidijo žerjavi ko v stara gnezda vračajo se z juga. A vendar mesto so po svoji glavi, kot so pobočja hribov, rečna struga, studencev viri modro svetovali, ljudje že pred stoletji sezidali. View of Tržič Pogled na Tržič Blick auf Tržič o? v__yb dnevi, ko obzorje se razširi in kar naenkrat je zadosti zraka, da se prostost kar sama s sabo meri, ko z zrakom se nad mestecem pretaka: takrat meščan se mestu ne zneveri in zdi se, kot da mesto le nanj čaka, zato to mesto moraš rad imeti, četudi si potepel se po svetu. View of Tržič Pogled na Tržič Blick auf Tržič 'ešeni vrh cerkvenega zvonika, če je dalj časa močno deževalo, na tlaku kakor v reki se odslika: na trgu hiše se zvrste v obalo, prag svoje slike v vodi se dotika, kot podenj kdo pomaknil bi zrcalo. Enake hiše so, pa vendar druge, kot da pognale bi iz rečne struge. The market quarter in an autunm rain Trg v jesenskem dežju Der Markt im Herbstregen od snegom drevje je sklonilo veje, kot s prsti se je vode dotaknilo, ki v strugi zoženi se slajše smeje in žubori med snegom vse bolj milo kot po navadi; zdi se, da hitreje val izpodriva val z neznano silo; vsa čarovnija pa bo kmalu mimo -prišla je in izgubila se bo z zimo. The bed of the Bistrica in winter Struga Bistrice pozimi Das Bett der Bistrica im Winter ]od snežnim plaščem se je potopila tovarna, vsaj na zunaj, v zimsko spanje, vendar ni zima vseh vrat zaklenila, pa naj mraz še tako pritiska nanje. Očem nevidna, nezadržna sila predivo žene v tkanje in šivanje in vezenje, da posteljnina bela kot sneg bo vsako posteljo ogrela. The spinning - mili in winter Predilnica pozimi Die Baumwollspinnerei im Winter v )eprav vseskozi tehta, ne izmeri starinska tehtnica v bombažni preji lastnosti, ki naj bi bile po meri tkanini, da v oblekah in odeji kakor edino prava se preveri. Usode tek se uravna na meji, ki zdi se svetu in človeku prava, človeka in sveta pa ne uravnava. O Id cotton scales at the Tržič museum Stara tehtnica za bombaž v Tržiškem muzeju Alte Baumwollwaage im Stadtmuseum /oč vojna razdejala je graščino, ki tu skrbela je za rod jelenji. Pozidali so črno razvalino, sijaja ne vrnili časti njeni. Sedaj jelenjo stražijo dolino spomini lepi, a vse bolj megleni na tista davna leta, leta zorna, ko bdel nad njo je um barona Borna. Borns' Mansion at Jelendol Bornova graščina v Jelendolu Schlofi Bom in Jelendol “o zmogel grb v spominu ohraniti pokojnike, ki spe v bogatem grobu, nanizati na neuničljivi niti del njihovih dragulje v daljne dobe? Jim bo usojeno v molk potoniti ali usahniti na pozabe robu? Se bo v oddaljenem prihodnjem času s človeškim glasom z groba grb oglasil? Coat-of-arms, Borns' tomb at Jelendol Grb na Bornovi grobnici v Jelendolu Wappen, Born-Grabmal in Jelendol ^21 7 a. /,>/?" . S/7 —; vt> Vtivvw L1-‘1 1 'V JM- /a ^ /W ; v ; 'M- >-0 ? ■ ; > rx hV 7Z - j V4? — 'h^h^h^L ; > 7^^;vw ^u #^4^' tUse^f, .X:y*^CJ' '\j-<.{u~t-v -v,,:;' vet. •>•«.•. W;' jy5^- SC-'’? v A ■" ■' < . ' , ' - 8^ . , '<~yvetlobo širi luč okamenela, če kamni v pravo kupolo so vpeti, če kupola se k soncu je povzpela ali skoz njo svečava topla sveti. Ni mojstru žal ne časa in ne dela, če v mojstrovini ogenj se zaneti in zagori močno, da niti sila viharjev vojnih je ne ho zdrobila. Detail ofa chandelier from Borns'Mansion Detajl lestenca iz Bornove graščine Detail eines Kronleuchters aus Schlofi Bom časih v baronovi biblioteki zdrsi čez hrbte enciklopedije sij sončev in med modrimi izreki resnico, že pozabljeno, odkrije o času, ki se davno je iztekel, in tistem, ki nekoč šele zasije, ujame misel v nezmotljive mreže in roka spet po znani knjigi seže. Borns' Library at the Tržič museum Bornova knjižnica v Tržiškem muzeju Bibliothek Born im Stadtmuseum pominja se prababičine bale, bogate in ubožne čase pomni, ko so nad mestecem vojske divjale in gostovala je po hišah skromnih, a zmeraj so jo skrbno varovale roke meščanov in roke brezdomnih. Pomirjena z usodo zdaj se smeja v prijetnem hladu mestnega muzeja. Chest at the Tržič museum Skrinja v Tržiškem muzeju Schrein im Stadtmuseum /'V> f*' j 'VV^UVA -v^IVVV zVMr^-' vw%*v /**}'*«+ H^xJ t ! i-^vv iVV-4^-V.'V l‘ -^*t ^ \4v-v- riC^ xL)t?i'*;^--'vv*-^1 7^^ j> V^^.av.5 ■ ‘,:^^y^ $■- ti* myd<^w C V/ ■' j 'j " ■ ' ^ -O-^/♦- ■-, •• O ^4.. / / V-" ©■ -o-' ■-•'• '■ : '. ^~j- / ,;;' ~) . V. •*'*»•. f ^dUA<. ' -d=. -^L.V: Pokrije prst dobrotna prah čovekov in kamen šepeta njegovo delo: kaj je zamolčal kdo in kaj dorekel, na grobni gredi bo v spomin cvetelo. Čas pa spomin s tančico bo prevlekel kot sanje lahko in kot marmor belo. Ko zginila tančica bo s spomina, zlovešče zakričala bo tišina. Borns' tomb at Jelendol Bornova grobnica v Jelendolu Born-Grabmal in Jelendol 'krog zvonika gnetejo se hiše, kot da za vse premalo je prostora in s senco sonce druga z druge briše, a druga drugi zmeraj je opora. Tu tudi šepetati moraš tiše, ker vse k sosedu slišati se mora skoz tenke stene. Da, tako je kruta tržiška najpogostejša veduta. View of Tržič Veduta Tržiča Blick auf Tržič 'a cerkvijo se grajski hrib vzdiguje, ^o^^grad pa očem zastira gosto drevje; pozimi, kadar drevje sneg zasuje, hrib videti kot velik kamen bel je, ki sem so ga zagnale roke tuje in čezenj se visok zvonik povzpel je: zdaj nemo pričakuje, da spomladi v zelenju se za njim bo hrib pomladil. The steeple ofSt. Andrew's in winter Andrejev zvonik pozimi Der Turni der Andreaskirche im Winter .-C* <2 križi okenskimi - kaj domuje? xXi^// Kaj se godi za njimi, je uganka: morda domači so odšli na tuje, ker jim doma velikokrat kaj manjka? Morda za njimi pesmica se snuje kot Bog dobrotna, kakor struna tanka? Morda le prispodoba so ti križi, ker vse ljudem godi se ”v glihi viži“. A cottage window Okno v kajži Fenster einer Kate 5ksU. i(h^A,\*+ aŽuu, ' vx --t-vi , " 1 •» O / z. • Z /d1 Z /, ; 7 -i.Azvt—jt J '7(1 -V». v tV/Ivv 'ik- / »•»■" z ><9 -%~; ! 6i J .,., - - W*rv~r . l.-V'VXy -vT^t- z •; • ^____ . o A ' "7 A Z . , • " V S/^,vy, >7^7 ^Z^ j \ Q :/: ‘ Z/7 1 r . '- ^ /y .'„. -Sy„x. ) 'X[ *■ SjZu^f-A- ■'jU^-ly('X^c4^ fivrg. o W^i ir ->r A-t-«- K.! rU-v ;v;z.. -r-V; Jy; uz .,; .-. • f’ ]od oknoma nekoč peljala cesta na Bled fijakarje je in kočije, po njej na Brezje romala je zvesta pobožna noga molit čast Marije. Zdaj okni le za ulico še vesta, z nje veter v oknice otožno bije. Kje čas je, ko za njima je donela plesalcem v radost muzika vesela? Windows of Rihard Mouse Okni Rihardove hiše Fenster des Rihard-Hauses tOf la trgu hiša davne čase pomni, vendar bolj redko jih ljudem razkrije: nekoč se je v dvoriščni izbi skromni rodil plašen plamenček poezije. V spev ga razplamenel je čas prelomni in kdaj pa kdaj še v naše dni zasije: z dvoriščnih gankov tistikrat odmeva kot v opomin spev Damascena Deva. Birthplace ofthe composer Dev Devova rojstna hiša Gehurtshaus des Komponisten Dev 'se dneve od pomladi do jeseni pročelja starih mestnih hiš cvetijo, da zdi se, kot da se je trg spremenil v vrt, ki v gredice okna ga delijo, kjer ogledujejo v mejah steklenih cvetlice svojo svežo lepotijo: v vrtičku, ki cveti nad tlakom trga, nobena roka rožic ne potrga. Flowers on h c window-sills ofVerdir Housc Cvetje na oknih Verdirjeve hiše Blumen an den Fenstern des Verdir - Hauses dvoriščih kot da se je čas ustavil, z nevidno pajčevino spel oboke. Ob trdi pajčevinasti vezavi okrušil se omet je in razpokal. In zdi se, kot da bi vsak hip naplavil drobec preteklosti skozi razpoke, dni vrnil, ko pod belimi so svodi posedale trške gospe z gospodi. Courtyard ofVerdir House Dvorišče Verdirjeve hiše Hofdes Verdir - Hauses ( /stavljala se pošta tu nekoč je, privažala ljudi in pisma bela in spravljala jih v varno je naročje edinega gosposkega hotela. V plesni dvorani mar sika ko noč je vesela druščina pojoč prebdela. V tej hiši danes se živi drugače: stoji na trgu kot privid palače. Post Hotel Hotel Pošta Hotel zur Post i -vvv^v*- "v^xv*A. vwfL^-v , Hl^J -f--; ia /twf. ^L* - v y ■:- «<• •-^5, ^01. ‘ I KO ■ -A ^rv/r*! *'• ■• ■ L < f?> b kavici in časnikih meščani v kavarni so si krajšali večere: zdaj vsak sam, zdaj več v druščini izbrani dognali so reči marsikatere, razdrl vsak kakšno je, vsak kaj uganil, a zmeraj se razšli so brez zamere. Življenje zdaj drugačne zgodbe piše med stenami gosposke mestne hiše. LončarHouse Lončarjeva hiša Lončar-Haus 'aj se dogaja za visokim pragom, ki ga zapirajo ta ozka vrata? kdo ga prestopil je? Pred njim omagal? Se na kamnitem pragu še poznata dotik z gosposkih kril šumečim blagom, sled kakšna okovanega podplata? Duh vrtnic kdaj priplava k vratom z vrta? Nihče ne ve. Ta vrata so zaprta. Gate of Polak House, with ellipsoid window Polakova vrata z elipsastim oknom Tor des Polak-Hauses, mit ellipsoidem Fenster 'ila nekoč je skrita sredi vrta za lipami in divjimi kostanji. Zdaj zdi se, kot da sama s sabo sprta razgaljena strmi v utrip vsakdanji, ki vanjo kakor v bolno deblo vrta z neštetimi neumestnimi vprašanji. Bolj ko se misel sama s sabo gloda, bolj nanjo odgovarjati je škoda. Glanzman Villa Glanzmanova vila Glanzman-Villa \zza meglic zavese snežne trga se stara cerkev svetega Andreja v kotiček svoj čisto na koncu trga in se plačno in sramežljivo smeja skoz pajčolan, ki ga je sneg navrgel čez strehe mestnih hiš. Pod njimi grejo razposajeni v vse smeri koraki brez vsakega odmeva v cestnem tlaku. The market quarter in winter Trg pozimi Der Markt im Winter ^^.r2*Q~v~, 9^tv^ t lVW^-AHi^ V- -■ ^ »V C*UAs*-(l , \<Žcj Ov z^ \ ••■ , v- c, v- hfeijd-' , ■ <5» z; \ „ «$i^Cv-x : »-. C\ - '3lv ^■' p "»-V £|\ . -jr-f- 1.> .. ' /?/; /5 .,' ^ <=z’ ' rtiček spi, ob njem pa spi dvorišče za hišo, stisnjeno ob ozkem bregu. Uspava voda ju in pot si išče med vejami, ki upogibajo se v snegu. Obojega je komaj za prgišče: tesno k dvorišču vrtec se je velegel -in zdi se ti, ko ju pogledaš z mosta, da se ločila sploh nikdar ne bosta. View ofa winterly garden front the lower bridge Pogled na vrt s spodnjega mosta pozimi Rlick aufeinen winterlichen Garten von der unteren Brucke *'y tA< *v.7 Vy J/h**- Vv^w^f- i'*** ^P^y ,-ly*+ t/t iikul^. -vS^U, £ -, • ^ . Zl (v -•' y-. "' . z '^t‘CXX£, ^ aA/AA-ji T^-^Vk- *'/vv i/A^- < -e-vh-i >X^FVl^x?^^^FVf -ŠVuv t (eJ±^ .^SS-OCr V*Vvc 'tV -Vm /7/7 M-o r . •/ . .. / // Z ^ ,;•••/ » • v / 5 / ’ Z9 ' / > ^ ' '"• 'P^VVi ; 71>v^4.-uv , V. / /. •: .> ’. / . i U,t. ’ vuuiv&l Vi,-___<_. ,: _.,.ti ' ' ^c.*, —vv. '••='■< Jyl XJ '> ^ :'-"■ .••'. ■"•■• -- w3r./L,. ,.,':>, .5. o ■•■ .-v. 'oč vode v generator ni zaprta, v svet iz njega gre močnejša, spremenjena: luči prižiga in z vrtali vrta, poganja statve in vretena žene, v tovarnah in delavnicah obrtnih je nenadomestljiva roka njena, s tisoč nevidnih prstov tudi seže v gostilne, v trgovine, v božje veže. **+ '*•''**■ ■d<*')- ~ A * A 7 ^,-" c^ns-^rf,% .4zj£y. /j t U" _, ;Z trn ■ •>'' -'*• ^ •1 Z. y /1 A-., Z? ’' 'Ma- , 0 dlM/rZ-^zi^. " Vf- '• *•.**£- tf-V, .. /-ji' ‘K- ^V. -I-V". TJ> Z’,, •/'--.A- '-fl-, Z^/S -f-n.^^V'. , '^UvV. 'ostara sredstvo se, a ne postara se pamet, ki je sredstvo posvetila: vse, kar je videti kot stara šara muzejske vrednosti in vir slepila preteklih dni, nikoli ne prevara človeškega ravnanja, ki vodila ga žlahtna skrb je, da bi ne pripetil se grozen konec najboljšemu svetu p/?;) /■•■■' o">^i tlUv*-^ , - v ' v^ ;-^vfcA>^ W i^^MHHfc-K.^'-’-1'-' 4 > ' * ' .V) z, S(/'^-'vU ;a^Va/w' t. ''?&*'}.■ '■ '<+**■ ^ 1 -4>V" •&•">$- < X 4rv^- i&j" t:y (!-^ r *s±jXas~ 'dZ-iJ'' /1 ; -SVO^" - f .:' .fc /i ,.i Zi^i y\ / '^l- XV(>>V-a^,.,\J/^^v'. :-;■ ^V5'V^->'Vi. Ni ••V -v ^7- .'• «;C{'..VT?-f^Vi '"> , - -;/ y'y ' . -S^i - n> , /7 u z' ' )reskuša šega mojstra in otroka, naj luči pravo zlepita posodo, da voda vzvalovana in globoka ne bo ne hišici ne luči v škodo in da v vrtincih spenjenega toka moči uroka ugasnile ne bodo. Morda celo Gre gor ček bo zasvetil veselo v isti hišici ob letu? “Gregorčeks” (floating toy houses) Gregorčka "Gregorčeks” (treibende Spielzeughduser) 'dplavala je s hišico od brega luč, ki vodila je roko in šilo čevljarju ves čas do Gregorjevega, ker pičlo dnevno je bilo svetilo. To misel vsrkala je stara šega: luč vrni vodi, pa je bo obilo počasi vračala, a v pravi meri, ko bodo dolgi in temni večeri. “Gregorček” (floating toy home) Gregorček “Gregorček”(treihendes Spielzeughaus) 'Cfr' la angelsko nedeljo vsako leto nadene trg obleko si semanjo. Vse, kar po njem vrvi, je kot ujeto v skrivnostno zapeljivo prodajalno, kjer se pretaka s prazničnim žvenketom denar iz žepov v sejemske blagajne. Poješ bržole, jih zaliješ z vinom in kupiš čeveljce za vso družino! “Shoemakers 'Sunday” Šuštarska nedelja “Schustersonntag” )nkrat na leto, proti koncu maja, ko se oddahne polje od zmrzali, široki svet v ta ozki kraj prihaja z rudninami, fosili, minerali. Vsak kaj kupuje in vsak kaj prodaja. K posvetu so se strokovnjaki zbrali. Odšli so že. In spet bo leto celo po širnem svetu mesto hrepenelo. International exhibition ofminerals andfossiles Mednarodna razstava mineralov in fosilov Internationale Mineralien - and Fossilienausstellung ' čevlju pesem rad bi zaokrožil: najprej odrl klavec je govedo, nato usnjar ustrojil dobro kožo, čevljar vzel usnje in zarisal s kredo nanj dele, jih razrezal, skupaj zložil, sešit jih v šoln ali čevelj na kveder, na koncu v solnih ali škornjih hodi fant po potrebi in dekle po modi. Shoemaker 's workshop Čevljarska delavnica Schuhmachenverkstatt #• 'vetlobe nikdar ni očem zadosti, če tankim šivom morajo slediti. A s kančkom domišlije in modrosti svetlobo je mogoče podvojiti. Čevljar bo bolje videl, kje zabosti šivanko v usnje, kam voditi niti, če luč bo pravšnja, če jo bodo mogle podvajati štiri steklene krogle. Shoemaker's lamp Čevljarska svetilka Schuhmacherlampe s enar? Čas? Da prihranil bi oboje, pripeljal v svojo novo je tovarno s sveta Kozina najnovejše stroje. Ravnati moral z njimi preudarno je delavec, ker dobro vedel to je, da delo bo hitrejše, manj nevarno, če stroj mu bo, kot se spodobi, služil -in sam bo kruha večji kos zaslužil. Shoemaker 's sewing-machine “Šuštaršiči"šivalni stroj Schuhmacher-Nahmaschine ,Qf X,_/ la vzhodni strani s kopastega griča smeji se Jožefova cerkev bela. Nekoč je vanjo iz vsega Tržiča vesela družba romarjev hitela častit svetnika z žago in obličem, častit zavetnika miru in dela. Zdaj pa samo še v jutra pomladanja zvon s stolpa Jožefovega pozvanja. St. Joseph 's Church Cerkev svetega Jožefa Josephskirche apisana je zgodba v strop cerkveni: ko je gorela cerkev Jožefova, je zgorel strop, in fara se domeni prenesti (da bo smiselna obnova ), iz cerkve Jurijeve strop leseni, ker je pod njim starejši. Izpod krova Trojica milosti več ne razdaja, tam sveti Jurij zdaj ubija zmaja. Wooden ceiling ofSt. Joseph's Church Leseni strop v cerkvi svetega Jožefa Holzdecke in der Josephskirche 'ako prišel je skozi stranske duri (kot med ljudmi pogosto se dogaja) v baročno cerkev renesančni Jurij in ni izgubil prejšnjega sijaja: še reševal bo svet v pogubni uri in kopje v žrelo zmajevo zasajal. Naj varuje svetnik pred pogoriščem skoraj požgano že nekoč svetišče! St. George, from the wooden ceiling ofSt. Joseph 's Church Sveti Jurij na lesenem stropu v cerkvi sv. Jožefa St. Georg von der Holzdecke der Josephskirche 'ot listi mestne kronike povejo, med drugo vojno so iz sirotišča prenesli v cerkev svetega Andreja kip Jožefov, naj v njem tolažbo išče sirota in si milosti nadeja, da našla v njem bo zadnje zatočišče. Molit\>e zbrane vzpnejo naj glasovi k usmiljeni se sohi Jožefovi. Statue of Sl. Joseph, St. Andrew's Church Kip svetega Jožefa v cerkvi svetega Andreja Statue des hi. Joseph in der Andreaskirche (9^ \^/toletja stari grad je preživela, ki v naših dneh je komaj razvalina, med smrekami na griču cerkev bela z donečimi zvonovi v stolpnih linah. Morda je pesem njihova zvenela, ko Žigo Lamberga je veličina postati škof ljubljanski obsijala. Po njem je plošča marmorna ostala. St. George 's Church Cerkev svetega Jurija Georgskirche moglo ljudstvo bi Boga moliti, sezidal mojster je neznan kapelo, ker pa preveč želja v molitvi skriti je k Božji Materi iz grl privrelo, bilo je treba Bogu posvetiti iz rok človeških novo božje delo. Iz stolpa farne cerkve zdaj zvon bije klic oznanjenja Matere Marije. The parish church Farna cerkev Die Pfarrkirche stojita Langusova dva oltarja: Svetega Jurija in svetega Florjana; zdi se, da Jurijev oltar ozar j a s Florjanovega moč nikdar dognana temne podobe strašnega požara. Poteza vsaka dela mojstrovega je kot molitev: Varuj nas od zlega. Altar ofSt. George in the parish church Oltar svetega Jurija v farni cerkvi Altar des lil. Georg in der Pfarrkirche c9^ V_y likar je vpisal v kupolo cerkveno niz zgodb, ki jih zaveza stara hrani, za kakšno bil je Bog odrešil ceno izbrance, da bi ne bili pogani. Se danes pomnimo usodnost njeno v molitvi zvesti k Bogu vsi kristijani. V podobah mojstra Layerja iz Kranja beseda nauka božjega odzvanja. C upala of the parish church Kupola v farni cerkvi Kuppel der Pfarrkirche V^~rrt,j A/vv/uv*. V VX /Y L --^ ; O;-' "> ' ,,• i ; >»• j z-cXiA4» - ' ;\. . -A zx A ,_ ■ o , 'X/"-wt‘- z^ut. ► . -^C/vV: / t Or . / apisana o/tor 50 tri imena božanstva enega, Očeta, Sina in svetega duha. Ne brez namena: saj je vzplamtela radost Materina iz božjega skrivnostnega plamena v človeški kelih večnega spomina; deviški Materi ožarja lica s plamenom treh imen sveta Trojica. The Holy Trinity,from Ihe altar ofthe parish church Sveta trojica v glavnem oltarju farne cerkve Die hi. Dreifaltigkeit vom Altar Jer Pfarrkirche 6U zlesti vesele nikdar ne prerase bršljan, ki se k cerkveni strehi vzpenja, ker misel tiha za vse dobre čase sedanje in prihodnje ne pojenja, ker nikdar noče se zapreti vase, zazrta v svet, kot je, glasnik življenja. Zre milostljivo farna cerkev z griča na vse resnice in laži Tržiča. Interior ofthe par is h church Notranjost farne cerkve Innenraurn der Pfarrkirche '^Skrbijo vsakogar prihodnji dnevi, ker vsakdo skusil je že kdaj nesrečo, da zanesljivo ušel bi svoji revi, bi noč in dan pred priprošnjikom klečal. Ko pa utihnejo priprošnji spevi in neprijazni veter upihne svečo, za dimom se še zmeraj vdano vije milost iz oči Krišpina in Lucije. fo zaustavi dver pokopališka sonce na poti k blagemu zatonu, obarva okno svetega Frančiška strop, tla in stene z mavričnimi toni, da zažari kapelica dekliška. V zvoniku farnem zvon odzvanja zvonu večerni spev v čast Matere Marije. Mrači se. Trudno mesto naj počije. amaknjena v zvonov večerni ave y Frančiškova soseda, Božja Mati, molče sprejema radostne pozdrave. Utone v oknu zadnji žarek zlati, v temo obmolknejo vesele barve in bodo morale molče čakati, da popoldnevno sončevo svetilo bo njihove glasove obudilo. b znamenju Gospoda Križanega v domačo cerkev hodijo Lešani. Bog križani jih varuje od zlega, zaiti jim na kriva pota brani: usmiljenje se kakor zvon razlega iz tihe žrtve v vsaki božji rani. Ko se pri fari oglase zvonovi, pozvanjajo v njih vzdihi Jezusovi. Crucifix in front of the parish church ofLeše Razpelo pred lešansko farno cerkvijo Kreuz vor der Pfarrkirche von Lese c9T Ja obronku, kjer k počitku sonce leže, sezidali pobožni so Brezjani že pred stoletji cerkev svete Neže, naj jih tegob in vsega zlega brani, naj, ko je čas, dni zimskih led razveže Potem vihar premnog je cerkev ranil.. V današnjih dneh zid starega zvonika se pomlajene cerkvice dotika. Church ofSt. Agnes at Brezje near Tržič Cerkev svete Neže na Brezjah pri Tržiču Kirche der hi. Agnes in Brezje hei Tržič lomljansko cerkev svete Katarine, tja, kjer domujeta oba Antona, v poletju vročem, sredi mrzle zime -dvakrat na leto Tržičan poroma za zdravje molit hiše in živine in stanovitnost svetega zakona. Če zraven ga pesti nadlog veliko, pomoli k štirinajstim priprošnjikom. Sl. Catherine 's Church at Lom Cerkev svete Katarine v Lomu Katharinenkirche in Lom prt je zarisala krvava sraga Zveličarjevo žalostno podobo. Tako poplačan vsak je, ki pomaga z ljubeznijo blažiti usodo grobo in ni ga strah, da v boju bi omagal s človeškimi skušnjavami in zlobo. Zato usmiljenost Veronikina bila je vredna večnega spomina. St. Veronica 's Cloth in the church ofLom Veronikin prt v lomljanski cerkvi Schweifituch der Veronika in der Kirche von Lom cerkvi Andrejevi podoba stara trpljenje Matere pripoveduje. S potezami neznanega slikarja se večna žalost v strastno zgodbo snuje. Nekako zrinjena ob rob oltarja, pa vendar kakor da nad njim kraljuje neznanska Materina bolečina, ujeta v nemi krik ob smrti Sina. Mother ofSorrows, St. Andrew 's Church Žalostna Mati Božja v cerkvi svetega Andreja Die ScHmerzensmutter in der Andreaskirche yak rdeče vtkal se v njive je pšenične. Samo korak še, pa smo že pred vrati navzven neznatne cerkvice v Seničnem. Znotraj s fresk starih gledajo krilati glasniki vere, sodbe sli pravične v obličje neizmerne blagodati. V blaženi senci stare vaške lipe s cerkvenih sten stoletij spev utripa. Church at Senično Cerkev v Seničnem Kirche in Senično davnini posejane med oboki podobe svete zgodbo govorijo o božji žrhn, vdanosti globoki, ljubezni, ki nje žarki posušijo sledi solz v najbolj krčevitih jokih, ki v srcu žgo učence in Marijo. Zdi se, da skoz presahlo solzo njeno podobe svetijo v temo cerkveno. Painted gothic vault, Senično Poslikani gotski obok v cerkvi v Seničnem Bemaltes gotisches Gewolbe, Senično molitvi zbrani sklenjene so roke in sled zamaknjenosti na obrazu, kot bi potopil se v skrivnostne zvoke besed, ki jih moliti je ukazal Bog rajskim in vsem zemeljskim otrokom. V poletnih vročih dneh in v zimskem mrazu molče lesena soha ves čas moli: "Gospod, naj se zgodi po Tvoji volji! “ Statue of an angel, Senično Kip angela v cerkvi v Seničnem Engelsstatue, Senično rez božje volje ni ne učenosti ne smrti ne življenja in ne vere. Poklical mnoge Bog je k sebi v gosti, izvolil pa samo malokatere, ovenčal jim glavo s sijem svetosti, dovolil, da pri njem bodo za zmeraj. Na zemlji pa nenehno jih je skušal, če stanovitna njihova je duša. Statue of a saint, Senično Podoba svetnika v cerkvi v Seničnem Heilif>enstatue, Senično w c9^ K^/pomladi regrat polje je okitil; oko razveseljuje z rumenilom. Drugačno je kot to, ki z zrelim žitom nekoč poleti polje je zlatilo. Premrlo upanje, globoko skrito v nerodni zemlji, kdaj morda bo vzklilo in ožarila zlata bo pšenica sirotni njivi zapuščena lica. The Bistrica hasin Bistriško polje Dos Bistrica-Feld rora ni sama, v velikanski obroč je gora veriga se tesno sklenila in videti je, kot da bi naročje si uredila dobra gorska vila. Če pot je težka, še tako dan vroč je, s studenčnico bo žejo pogasila dolincu, ki ga vleklo je v vrhove iskat cvetice in razglede nove. Mountainwards Proti gori Bergauf rora ni ravnodušna, gora mami ljudi in se ljudem tudi razdaja, tako da z njo nikoli nismo sami, čeprav korak za družbo nam zastaja. Z njo večkrat je tako kakor z željami: blešči se vrh, a poti ni še kraja, brž ko si tam, sta z vrhom že domača. Gora je dobra. Z vrhom vse poplača. Mountain Gora Berg "vAjU-' -v^-* >- l ? z? /J ( BvuvL-d^M- dUvt-^ , 4 V- ■ y^:- ‘>*s’t '^•vc 'i/V'4^1- < . ^ .;/ 'V, 'W-?~ -^■' /> / • . < 4, y { , ) 5 ,X- /, ■S -a> i)lina varuje dom, dom dolino. Kot da spojila sta se, se dozdeva, v odmaknjeno zakladnico spominov, ki obnje nehote naš čas zadeva kot kladivo ob cenjeno kovino in iz udarca vsakega odmeva: življenje te dolinske domačije je kakor reka, ki pod njo se vije. Valley Farm Kmetija v Dolini Bauernhof im Tal /ed debli peljejo skrivnostna pota, korak vsak negotova noga išče, ker jo teži spomin na davne zmote in ne zaupa sončevemu blišču. Oko pa vzradosti skrivna lepota -teme in barv razgibano vozlišče: kot da bi legla mavrica prezebla gret barve med dobrotna črna debla. hi the forest V gozdu Im Wald ■v7/<*y -- I ^4 S^j<; ~i(L/CLl^-"' z •>P~r*iU K- ,^^4~j (,y ^ ?<* k ., ' ‘: ,>,p^7 t‘^'r^ ;xU ^ * j ^ ' -" SJ & 'W***i* M' ^ 'Vm-u-^.)- vcc. w- ^ 63 lago pobočje, blago zelenilo in blaga ura dnevnega počitka: spominov se je mnogo vanjo zlilo, kot povezala bi nevidna nitka otroštvo, ki med hribi je minilo, s prihodnjim časom, ki z vrhov se svita; podoba ta hodila bo za tabo, brez straha, da bi zdrknila v pozabo. On thc slope ofMt. Dobrča in summer Pobočje Dobrče poleti Abhani’ des Dobrča-Berges im Sommer Fes, radostno macesnov rumenilo, ker sončna luč je žarke zadržala, čez vso pokrajino se je razlilo, da je dolina v zlatu zasijala. Zelenje temno se je razjasnilo in onemela voda sredi vala. Jesenska barva tu navdih podarja za čopič in oko in duh slikarja. Larch-trees in the Valley Macesni v Dolini Larchen im Ta! j AA^UV*- Vzw-t^-v L U^vi^. \>‘+~rf*'l -H^lr . &TftJ, J^C^ilK4r{ iPr^ .<4aJgb. /j U* 7. i „ . '.. V ■kU^v** ; la-t-ti ^ d du.uAt- ' •*'tM$4:. ’-x- 'J+v*'-- : / - / , < ^Z-, ^ t/i^, 'e se n je kot slikarka ljubezniva obarvala nad Bistrico gozdove. Pospravljena nekje sameva njiva, pobrali po vrtovih so sadove in prst, utrujena plodov, počiva, kot da bi letine čakala nove. Nespremenjena tiho teče reka, kot tolažila bi prst in človeka. Autumn in Tržič Jesen v Tržiču HerbsI in Tržič 'zporedno s trgom ulica se vije, ni ulica, je nekaj kot dvorišče, je prostor, kjer nekdanje melodije otrok nekdanji, zdaj že starec, išče. Če kakšno najde, hitro jo spet skrije v sanj nedosanjanih temno skladišče, in kadar ponevedoma odpre ga, po ulici se star napev razlega. Panorama of Tržič Panorama Tržiča Panorama von Tržič (z zelenila včasih se zasveti ne mesto, samo majhen košček mesta, kot izza debla more ga pogled ujeti in kot spomin in čut lahko ga izpovesta, ki skupaj jima je usojeno živeti, čeravno mnogokrat vsaksebi gresta: zato drugačno mesto se svetlika s sotočja Bistrice in Mošenika. Views of Tržič Tržiške vedute Ansichten von Tržič gorah vročina žge poleti in vsak pred njo si senco rad poišče. Da mogel dihati hi in živeti, jo mahne kar na mestno kopališče: znoj spere voda z udov mu razgretih, potem pa hladen veterc ga obriše. In preden osvežen domov se vrača, hladna prilegla se mu ho pijača. Swimming-bath Kopališče Schwimmbad 5 W:, cvetličnem vrtcu čisto za ograjo razcvetajo se rože že pomladi. V otroškem vrtcu radostno igrajo se otročiči in imajo radi, kar vidijo, otipajo, spoznajo po zmeraj novi šegi in navadi. Vrtca oba kipita od življenja in radosti, ki nikdar ne pojenja. Children at play Igra otrok Spielende Kinder d žuboreče vode je poletje zavelo s toplim vetrom čez pobočje: pretkalo je z veselobarvnim cvetjem zelenih trav zamaknjeno naročje. Skrit v cvetnih čašicah prihodnji med je in up po rodnosti povsod navzoč je, ko se med razcvetelimi slemeni poletje nagne v naročaj jeseni. Flowers on a meadow Cvetje na travniku Wiesenblumen /1 z-1^ 4 d: i HV: . ’? . /V; s ■ic. ^ .4 S^rvA^U 1 ’W'> >-v> "S^-Lt h$;.'&fil}f+~$- t/V'-^ : »"' -f -V ‘. O, ■> C ■" \ ■ ^ y X A/V'*--' 1/' , j j X 'Jžq^>/ ' cji--^*- cfosS-^Vr"}/ /«p«rCv- C\ • * XV /•- < ;-^->V.L. 1;, '..v- <1 •v pl f •zyr/- -ib- 'jer gozd in voda staje tudi žaga. Gozd daje les in voda daje silo, ki žaga les in nikdar ne omaga, da se množi pred žago desk število za strope in stopnice in za prage in za polena, da se bo kurilo, ko prihrume ledeni zimski piši, da bo toplo v vsaki tržiški hiši. Wood Les Holz 4 ^7 /4-va ^ksU, ttivv^l^, x§yU7 ^V,-. ^•cu-t7 a/v^V ^ i/i-/^w 7 / ; y[)^-^i (&S(i O .s ~> * ? /; - ' v j Lac /7 .' tV t^v vA >0 -.N V 3(>-->'U-L Jy;. 'ic^^&o "v" > • U * , ' A { ■ i -J V 'f5-£-.4>vu!. '■ '- i .- v )e je vode preveč, jo razdeliti po rakah nekdaj so ljudje sklenili, ji ukazali, da ima goniti mline in žage. Močni curki lili so čez zatvornice in po koritih skoz trav, gozdov in grmov zelenilo. Prepredli so pokrajino kot niti in spet vrnili k staremu koritu. Mill-races Rake Miihlgerinne -VVV^TV*- ;'• .^.Vi '^■-' • *% drsel počasi hlod je proti žagi in zadišalo je po svežem lesu, po gozdni smoli in prijetni vlagi, ki iznad polnih rak jo sem zanesel jo skoz odprta vrata veter blagi in žaganja po kotih vseh natresel, ki je kakor začudeno zastalo, ko je skoz okno sonce posijalo. Interior ofa saw-mill at Podljubelj Notranjost žage v Podljubelju Innenraum einer Sagemiihle in Podljubelj 'azpeti krila in nov svet ozreti ki ga zaslanjajo pogledu gore, obojno sončevo luč doživeti želi brezkrili človek, pa ne more, ker samemu ni dano mu leteti brez umno ukrojenih kril opore. Breztežno, varno z njimi skoz zrak plava, kot bi jih podarila mu narava. Kites preparedfor launching, Kriška Gora Zmaji pred poletom s Kriške gore Drachenflieger vor dem Abfhtg, Kriška Gora rora stoji, a zdi se, kot da rase v kamniti cvet iz čaše zelenila: prerasla je ljudi, prerasla čase, a volja rasti je še ni minila. Oprta v rasti ves čas sama nase ne potrebuje tujega slepila. Popolna sama v sebi gora neti dolinca, da se mora nanjo vzpeti. Alpine pasture Na planini pod goro Auf der Alm Preteklost se zapira sama vase: odmaknjena v opustošelih rakah, preživlja znova tiste davne čase, ko ji je v vrvežu z minuto vsako občutek vrednosti, koristi rasel. Val časa ga do konca ni odplaknil, še zdaj se - sramežljiv in bled - pretaka po zapuščenih, a vabljivih rakah. Mill-races near Sveta Ana Rake pri Sveti Ani Miihlgerinne bei Sveta Ana )odobe renesančno dovršene, a sveže, kot da šele pred trenutkom bile iz globine platna so rojene s slikarjevo potezo in občutkom, skrivnostno in zvedavo zrejo s stene delavnice slikarjeve, kjer z lučjo tema prežeta v smisel se pretvarja in nemo prosi za odziv slikarja. Dušan Premrl: Ctrl with Plule Dušan Premrl: Deklica s flavto Dušan Premrl: Mddchen mit Flote 'ar čopič slika in kar struna poje, in tisto, kar se v pesemske tke stihe, kot da iz davnine črpa vire svoje in vpleta v prepoznavne jih oblike. Misel je ena, a obličij troje in včasih drugo k drugemu zaniha, odzvanja mu, vendar pa vanj ne vdira, umetnik sanje v treh posodah zbira. Veno Dolenc: Dream Veno Dolenc: Sanje Veno Dolenc: Trami vvc j - •m-- '/' : ,-v-FiMa^, -jj^vdu^A-^ t ^/-v^'V«-'-^u^ .V-*- |v>Mi^C^v^ t /VzW/i)(>-f'-^vv J^V i^rt- Vj--! ' >v cKJj^-fj ,. -\ffc ii,} Oj >i'-'V'\^J 'S z, t ,,. ;/ _./ ■ - (X ( ^ ■vv*- ’ -£•' ‘(J'-'Z'<>^'1' ;- \o-i^V^K-Vc H .; . #‘ koz nova okna, kadar sonce vzide, podoba nova stare sohe ožarja, ki se vrstijo ob cerkvenem zidu, kot jim veli domiselnost kiparja, ki v prenovljeni cerkvici je videl samo privid nekdanjega oltarja in z barvasto svetlobo je uglasil pradavni božji glas z današnjim časom. Glass-painting, Church ofSt. Agnes Vitraži v cerkvi svete Neže Glasmalerei, Kirche Jer hi. Agnes nebo zaprto v cerkvici je stari. Pod njim v olatrjih zlatih zbor svetnikov moli Boga, naj milost bi podaril ljudem, ki jih pesti nadlog veliko, odkar je Bog človeški rod ustvaril: skoz barvi, ki jih skromni lik prepleta, zre milostno oko Boga Očeta. Painted wooden ceiling, Sl. George 's Church Poslikani leseni strop v cerkvi svetega Jurija Bemalte Holzdecke in der Georgskirche ^očitek zadnji bo na božji njivi, brezčasno, mirno čakanje vstajenja, ko daleč bodo naši dnevi živi, polni zapletov, radosti, trpljenja, pretresov, ki se zdijo neminljivi, kot neminljiva zdi se pot življenja. Pod rušo neminljivost se umiri, ker proč so že vsi zemeljski prepiri. Tombstone relief: The Burial ofChrist Reliefna nagrobniku: polaganje v grob Grabmalrelief: Die Grablegung --Iv mr j e mlad, ki ga imajo radi bogovi. Ko spi v hladu božje njive, nihče njegovih štel ne bo pomladi, ker angela roke so ljubeznive takoj po smrti k večni božji gnadi ga nesle - proč od časa ceste krive, tja, kjer usmiljenost Boga brezdanja večno otroštvo in mladost ohranja. Glanzman tombstone, Tržič graveyard Glanzmanov nagrobnik na tržiš kem pokopališču Glanzman-Grabmal aufdem Stadtfriedhof ki kot ljudje vzdolž rak so se menili? Minili so, kot vse na svetu mine in se v spomin meščanov naselili. V spominu nove tkejo že spomine, da nikdar se ne bodo pozabili? Kar je srce nekoč imelo rado, morda je komaj tema za balado? Oitr Tržič Naš Tržič Unser Tržič apira rožnik, kimavec odpira leto za letom hrame učenosti. V šolskih klopeh zavzeto si nabira tržiški mladi rod novih modrosti. Naj zdi se, da je znanja polna mera, pa vendar znanja ni nikdar zadosti, če naj naš kraj po zanesljivi poti pelje stoletju novemu nasproti. Youth and Future Mladost in bodočnost J agend and Zukunft Ein Wort iiber den Verfasser Bei einer ernsten Gelegenheit hat Tone Pretnar sein Leben folgendermaBen umrissen: “Dozent fiir vergleichende slavvische Literaturv/issenschaft an der Philosophischen Fakultat in Ljubljana, geboren am 9. August 1945, befaBt sich hauptsachlich mit dem Aufzahlen der Eigenschaften der slawischen Umdeutung der europaischen Versformen und Reimmuster, stellt Vergleiche an und bemiiht sich, etwas iiber den dichterischen Wert auszusagen. Hier und da ubersetzt er einen Vers aus dem Polnischen, Russischen, Kroatischen, Mazedonischen, Littauischen oder einer anderen Sprache. In der Freizeit verfertigt er (auch auf Bestellung) versifizierte Graphomanie.” An anderer, etwas weniger ernsten Stelle bezeichnet er sich - in bester graphomanischer Manier - im Akrostichon als GRAPHOMANE: Musič dringt in den Horsaal meines Henkers, der Geistesstarre, An ti ta lent wird weiter zersetzt durch die semeiotische Figur. Fiir manch einen Graphomanen ist der Lockruf ein leerer Reim; doc h wer wird die Le ere verfechten, wenn einst - gut, rein und stili -der letzte Graphomanenreim erstirbt? Der biographischen Inspektion bietet sich neben diesen knappen Angaben noch folgendes an: Er ervvuchs auf einem Fabrikhof, wo er nie Partisan sein durfte, immer nur Deutscher. Dan n das Gymnasium in Kranj; verschiedene Arbeitsbrigaden; nach AbschluB der slawistischen Studien in Ljubljana, Lektor in Osijek, G raz und danach lange Jahre im polnischen Krakau (nebenbei bemerkt, den Damen, denen er bei der Begegung die Hand ktiBt, zur Belehrung: die galanten Manieren hat ihm nicht die polnische, sondern die hausliche Erziehung beigebracht). Neben den Buchtibersetzungen hat er sich als Verfasser eines Lehrbuchs der slovvenischen Sprache fiir Polen, Herausgeber der Gesammelten Werke von Gradnik in der Sammlung “Slowenische Klassiker”, Autor zahlreicher Abhandlungen in Fachzeitschriften und Anstifter etlicher graphomanischer Gele-genheitsgedichtbiinde hervorgetan. Er ist Lokalpatriot (was die vorliegenden Verse in Fiille bezeugen). Pendler (taglich erledigt er die Strecke Tržič-Ljubljana und zuriick). Er vergiBt gern den Regenschirm oder But, um sich sofort im ersten Geschaft vorsorglich einen neuen auszuvvahlen. Auch fiir ein feierliches Schreiben oder Gedicht kauft er sich eigens ein neues Schreibgerat. Er hat eine zierliche Handschrift. Sein Heim - Za Mošenikom 6 - ist ein offenes Haus. Dr. Miran Hladnik Diese Monographie ist das letzte Werk des Verfassers. Tone Pretnar ist am 16. November 1992 gestorben - nur eine Woche vor der Veroffentlichung des Buches. A Note on the Author On some serious occasion Tone Pretnar circumscribed his life as follovvs: “Lecturer of comparative Slav literature at the Ljubljana Faculty of Arts, born on 9th August 1949, mainly concerned with registering the characteristics of Slav transmutations of European verse forms and patterns, establishing comparisons and trying to puzzle out their poetic significance. Now and then he translates an occasional verse from Polish, Russian, Croatian, Macedonian, Lithuanian and possibly from some other language. In his špare time he produces (sometimes by order) attempts at rhymed graphomania.” On another, somevvhat less serious occasion he defines himself-in best grapho-maniac fashion-in an acrostic as a confirmed GRAPHOMANIAC: Musič floats in to the classroom ofmy hangman, the dull mind, antitalent is fur the r decomposed hy a semeiotic figure. To many a graphomaniac the chieflure is an empty rhyme; hut who will dare to Champion this void on the day when- good, pure and soft-the last graphomaniac rhyme goes hust? In addition to these rather meagre indications, a biographic inspection might dis-close as follovvs: He grew up in a factory courtyard where he was never allowed to be a Partisan, and was compelled to play a German. Then the grammar school in Kranj; various labour brigades; after a degree in Slav languages from Ljubljana university, lec-tureship in Osijek, Graz and -for years on end-in Cracovv, Poland (by the way, for the guidance of the ladies to whom he tends to kiss the hand at meetings: his gal-lant manners were not picked up in Poland, but inculcated as a part of home edu-cation). In addition to his books of translations, he is the author of a Slovenc textbook for Poles, editor of Gradnik's Collected Works in the collection “Slovenian Classics”, vvriter of numerous treatises in the specialist press, and perpetrator of occasional graphomaniac collections of poetry. A local patriot (as the present accumulation of verse testifies). A commuter (covering daily the distance Tržič-Ljubljana and back). He is prone to losing his umbrella or hat, and careful-ly choosing a new one at the first shop. For a solemn letter or poem he tends to buy new vvriting utensils. His handvvriting is small and neat. His home - 6 Za Mošenikom - is an open house. Dr. Miran Hladnik This monograph is the authofs last work. Tone Pretnar deceased on 16 November 1992, one vveek before the publication of the book. Beseda o avtorju Ob neki resni priložnosti je Tone Pretnar takole zaokrožil o svojem življenju: “docent primerjalne slovanske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, rojen 9. avgusta 1945, v glavnem prešteva lastnosti slovanskih ubeseditev evropskih verznih oblik in vzorcev, jih primerja med seboj in si prizadeva povedati kaj o njihovem pesniškem pomenu. Sem in tja prevede kakšen verz iz poljščine, ruščine, hrvaščine, makedonščine, litvanščine in kakšnega drugega jezika. V prostem času izdeluje (tudi po naročilu) verzne grafomanije.” Na drugem, malo manj resnem mestu, pa se je označil v akrostišni grafomanski maniri: Biografski inšpekciji se zraven teh skromnih podatkov ponuja še naslednje: odraščal na fabriškem dvorišču, kjer nikoli ni smel biti partizan, ampak le Nemec, Gimnazija v Kranju, v več delovnih brigadah, po koncu študija na ljubljanski slavistiki lektor v Osijeku, Gradcu in dolga leta v Krakovu na Poljskem (mimogrede damam, ki jim ob srečanju poljubi roko, v poduk: galantnih manir mu ni vcepila poljska, ampak domača hišna vzgoja). Mimo knjig prevodov avtor učbenika slovenščine za Poljake, urednik Gradnikovih zbranih del v zbirki slovenskih klasikov, pisca številnih razprav v strokovni periodiki in povzročitelj mnogih priložnostnih grafomanskih pesniških knjižic. Lokalpatriot (dokaz je pričujoča kopica verzov). Vozač (dnevno Tržič - Ljubljana in nazaj). Rad izgubi dežnik ali klobuk in si potem v prvi trgovini skrbno izbere novega. Tudi za slovesno pismo ali pesem si gre kupit novo pisalo. Ima droben in lep rokopis. Njegov dom Za Mošenikom 6 je ena odprta hiša. Glasba v učilnico prihaja, Rablja mi mrtvega duha, Antitalent še bolj razkraja Figura semiotična. Osnovna vaba grafomanu Marskteremu je prazen stih, A kdo bo to praznino branil Nekoč, ko dober, čist in tih Umre zadnji grafomanski stih. dr. Miran Hladnik Ta monografija je avtorjevo zadnje delo. Tone Pretnar je umrl 16. novembra 1992, teden dni pred izidom te knjige. Generalni sponsor LJUBLJANSKA BANKA - GORENJSKA BANKA D.D. KRANJ KOMPAS - MEJNI TURISTIČNI SERVIS LJUBELJ in L.H.B. - Predstavništvo Ljubljana Zavarovalnica Triglav d.d. - Ljubljana - Območna enota Kranj Adria Bank A.G.Dunaj Hago - Celovec Zveza bank - Koroška posojilnica - Celovec Austria BankA.G. Celovec Živila - Naklo Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič č/n J> n C/9. ...C. ^ (•)'A^.. J JlA rQc(^$^A*, cKUs*~^ f -vv-v^ C^O ^VA^.k ^X( C|)/V>S^ iK&Jr< 'f****^ \/)^vV S<^vu.3^<4 J < V^4L<* C'C.U/^VL S/)^^ (V«>v^ J-C0A% Ir ^ 4*vt- .**-'». '\/y\s&L/+. -xyv-/ (Va z 7 CL X /O/ 7 v / ■, ^ C^V/ >--v-^va. -ti.4>-^ \yH‘'0-t~'f+'^ /w-rvvy.ljL5^. ^ v < . <'^lX4X' ^'-^tk^L <^*bjQJL*+* C Ct^VkV^ \jbiK*t- ~yn^ , tns&L* ^gUc$l+~+ m Vv^vv^f-v,. ^ IA*. /9 .* /-tV-Vi-W *V7 Vy CP-^^ 7 'VVv^-^ \%^^ y W (i^y^Ll % ' ■ ' ‘ x7" ^ " (^VA-^I-A. ^L 'V' . ^ ‘ ^' V.,S/w -uvv^ r^M&-... i a \rgw.-W .$^2, '•/?;/?' i-* ' ^ - -^ ^' '•'*"**’ ' '^V^z-*-'^- 'V/%fV.-W vw Z Ir- A ? 7r+ ^ a C' £' . ‘%~tx^ l ^ ^ C^ 'y /2++* ^-wy W^ y/2^ _, v , ^, ^•va) #5^4? i:U/ ^ ~ V ,'l VWV AA^^v-- . .. v',' fji.;.. SP* i ■ -y.:. :•<