Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6. telefon 72 082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale Je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 1 S. september 1978 LETO XVI - Št. 12 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE V NOVO ŠOLSKO LETO DELAVNO IN USTVARJALNO! Za nami so časi, ko so pomenile šolske počitnice krajšo prekinitev dela na področju vzgoje in izobraževanja. Poletni meseci postajajo vedno bolj obdobje, ko analiziramo dosežene uspehe in preverjamo uresničevanje sprejetih dogovorov in izhodišč za idejnopolitično naravnanost vsebinske preobrazbe na tem področju, hkrati pa opredeljujemo nove naloge, ki bodo zagotovile še večjo učinkovitost vzgojnoizobraževalnih organizacij združenega dela. Letos se je napotilo samo v osnovne šole 5668 otrok, ki upravičeno pričakujejo takšne pogoje, da si bodo pridobili sposobnosti, znanje in delovne navade za poklice skladno s širšimi družbenimi potrebami združenega dela ter željami in nagnjenji. Družbena preobrazba vzgoje in izobraževanja daje dovolj konkretnih rešitev za neposredno dogovarjanje med delavci v združenem delu materialne proizvodnje ter delavci na šolah. Ob ocenah delegatskega sistema ugotavljamo, da postajajo programi in njihovo izvajanje vedno bolj domena delovnih ljudi v celotnem združenem delu in se postopoma zmanjšuje neskladje med njegovimi potrebami ter vzgojnoizobraževalno vsebino. Prav gotovo pa se ob tem ne smemo zadovoljiti. Če se je takšno usklajevanje v preteklosti odvijalo predvsem na občinski ravni, mora odslej vse bolj preiti v krajevno skupnost in temeljne organizacije združenega dela. Organizacijska oblika takšnega poglobljenega dogovarjanja je opredeljena v enotah Občinske izobraževalne skupnosti pn vzgojnoizobraževalnih organizacijah združenega dela, ki jih bodo sestavljali delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev na območju šolskega okoliša. Pomembna novost je postopna selitev dogovarjanja o normativih v občine, ki so se doslej sprejemali v Izobraževalni skupnosti Slovenije ter neposredno dogovarjanje o obsegu vzgojnoizobraževalnih storitev v okviru enot. Kakovostno in razumno načrtovanje za področje vzgoje in izobraževanja je v naši občini toliko bolj pomembno, ker kljub zavidljivim uspehom ostaja v šolstvu še vrsta nerešenih problemov. V malokateri občini lahko beležijo tako intenzivno graditev novih šol, kar je omogočil prvi in drugi samoprispevek. Letos so se vselili otroci zopet v dva objekta. V Krašnji se je pričel pouk v novi šoli, v Moravčah pa v sodobni telovadnici s spremljajočimi prostori. Telovadnica na Brdu je tik pred vselitvijo. Ob vsem tem pa ostaja na območju šolskih okolišev v Domžalah še 1166 učencev brez ustreznih prostorov. Osnovna šola Vencelj Perko ima le 2,1 kv. m površine na učenca, Osnovna šola Šlandrove brigade pa ne more sprejeti vseh vpisanih otrok. To stanje se bo delno izboljšalo z novo šolo Vencelj Perko. V neprimernih prostorih so še vedno učenci osnovne šole Olge Avbelj na Homcu. Iz srednjeročnega načrta družbenoekonomskega razvoja občine Domžale do leta 1980 pa ostajata še adaptacija šole v Ihanu in pričetek graditve nove šole v Trzinu. Nenehno skrb za ustrezne šolske prostore pa mora spremljati sodobna vsebina vzgoje in izobraževanja. Pri tem gre že na stopnji osnovne šole za tesnejše povezovanje vzgojnoizobraževalnega procesa z združenim delom s postopnim uvajanjem celodnevne šole ter drugih interesnih dejavnosti. Lani je bilo v celodnevno šolo vključenih 900 učencev v 31. oddelkih, kar predstavlja 16 % vseh šolskih otrok. Posebno pozornost zasluži kadrovska problematika, s katero se srečujejo predvsem šole v manjših občinskih središčih. (Nadaljevanje na 2. strani) V soboto, 9. septembra 1978 smo na poti skozi našo občino pozdravili in pospremili našega nadvse dragega gosta, predsednika republike tovariša Tita. Veličasten je bil sprejem od Mengša do Trojan/od začetkado konca poti po domžalski občini. Vsem delovnim ljudem, občanom in mladini gre vse priznanje za opravljeno delo pri sprejemu. Naš trud je bil poplačan s tem, da so se gostje za trenutek ustavili pred bistriškim mostom, toliko, da smo mu v imenu vseh nas zaželeli vse najlepše in najboljše, mu dali šop nageljev in rožmarina in ga povabili na 40. obletnico partijske konference na Vinjah, ki bo leta 1980. Predsednik Tito je to obljubil! Mi pa mu želimo, naj pride med nas zdrav in zadovoljen z našim delom. POSLOVNI USPEH GOSPODARSTVA V PRVEM POLLETJU 1978 Z rezultati polletnega uspeha gospodarstva v letošnjem letu smo lahko le deloma zadovoljni. Celotni prihodek se je v prvem polletju povečal za 17% tako, da je bilo ustvarjenega 2465 milijonov din celotnega prihodka. Ob počasnejšem naraščanju porabljenih sredstev brez amortizacije in amortizacije po predpisanih stopnjah, se je dohodek povečal celo za 4 76 %, delitvena razmerja pa so se znatno poslabšala. Zaradi hitrega naraščanja pogodbenih, zakonskih in samoupravno sprejetih obveznosti je bil porast čistega dohodka precej izpod rasti dohodka. Zlasti se je povečal del dohodka, ki gre za plačila raznih obresti, bančnih in drugih provizij itd. Hitra rast tega dela dohodka je posledica velikih investicij in obveznosti, ki so nastale z najemanjem visokih kreditov, ker OZD zaradi nizke reproduktivne sposobnosti niso bile in niso v stanju, da bi povečale lastne deleže pri financiranju investicij. Tudi razmerja v delitvi čistega dohodka so se v prvem polletju precej poslabšala. Sredstva za osebne dohodke so se povečala za 27%, kar je za 4 indeksne točke hitreje od rasti čistega dohodka tako, da so se sredstva za poslovne sklade zmanjšala za 6 %. V prvem polletju sta dve TOZD beležili izgubo v skupnem znesku 3181 tisoč din. Ta izguba ni toliko problematična, bolj zaskrbljujoče so kasnitve pri izvajanju nekaterih investicij tako, da bo prišlo v letošnjem letu do izpada večjega dela prihodka katerega smo planirali. Gibanje industrijske proizvodnje je bilo v prvih mesecih prvega polletja neugodno v primerjavi z lanskim porastom, vendar pa smo se že v juniju mesecu približali predvidenemu porastu za letošnje leto. Verjetno bodo prav slabši rezultati prvih mesecev vplivali na to, da bomo do konca leta nekoliko zaostajali za obsegom industrijske proizvodnje, ki smo ga načrtovali za letošnje leto. Kot najbolj neugodne rezultate gospodarjenja ocenjujemo rezultate na področju zunanjetrgovinske menjave. Zaostajanje pri izvozu za lanskimi rezultati, ki so bili tudi slabi, je izredno kritično ob upo- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) števanju, da bo potrebno ustvariti toliko izvoza, da bomo lahko vračali devizne anuitete. Zaradi večjega uvoza v prvem polletju kot je bil v primerjavi v lanskem istem obdobju se je zunanjetrgovinski primanjkljaj povečal za 91 % in je znašal 5.234.340 dolarjev. Pokrivanje uvoza z izvozom pa se je poslabšalo od 78,4 % na 61,9%. Ti rezultati nas opozarjajo, da je potrebno v vsaki OZD, kjer mislijo na svoj razvoj temeljito proučiti situacijo na tem področju in izdelati dolgoročne koncepte izvoza in uvoza ter prilagoditi temu tudi celotno poslovno politiko. Tudi skupščina občine Domžale je sprejela na zasedanju vseh treh zborov sklep, da morajo OZD, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinsko menjavo, izdelati dolgoročnejše načrte izvoza in uvoza. Sklep skupščine pa je potrebno realizirati. Predsednik Krajevne konference SZDL Krašnja Močnik Brane pričenja slovesnost ob otvoritvi nove šole (Nadaljevanje s 1. strani) Pospešen in vzpodbudnejši razvoj upravičeno načrtujemo na področju usmerjenega izobraževanja. Srednje šole, ki obstajajo v občini Domžale, delajo v zelo težkih pogojih. Zato so družbenopolitične organizacije, občinska skupščina in Občinska izobraževalna skupnost tem vprašanjem posvetile posebna zasedanja, na katerih so bili sprejeti sklepi o preobrazbi srednjih šol v usmerjeno izobraževanje; nadaljnje usmeritve, za katere se bodo lahko dijaki šolali v domači občini; o načrtovanju kadrovskih potreb v združenem delu in o izdelavi razvojnih načrtov vzgojnoizobraževalnih organizacij, ki bodo oblikovale ustrezne kadre skladno s potrebami združenega dela. Na tem področju je pred nami mnogo konkretnih delovnih nalog. V novem šolskem letu se steka tudi drugi samoprispevek za graditev šol, ki je sprejet do 30. aprila 1979. Uspehi v preteklosti in velike potrebe po novih šolskih prostorih nam kažejo, da ne bomo mogli slediti razvoju na tem področju brez solidarnosti vseh občanov ob glasovanju za tretji samoprispevek. Za njegovo izvedbo pa je potreben temeljit obračun o tem, kaj je bilo opravljenega s sredstvi zbranimi v preteklih desetih letih ter skupen dogovor delovnih ljudi in občanov o programu za prihodnjih pet let. Jakob Čeme OBJAVA Na podlagi sklepa odbora za splošne zadeve, objavlja TOSAMA Domžale naslednje štipendije: — tri za ekonomsko srednjo šolo — tri za tekstilno srednjo tehnično šolo Prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. Nova šola v Krašnji je velika pridobitev za krajane s tega območja Sodobni pogoji za zdrav duh v zdravem telesu Bogati so sadovi samoprispevka za izgradnjo šolske mreže Ob otvoritvi nove telovadnice v Moravčah PREVERJANJE REZULTATOV Delegati občinskih skupščin Domžale-Kamnik na slavnostni seji ob prazniku PROB LEMSKA KONFERENCA SZDL O SOCIALNEM RAZLIKOVANJU BO 20. SEPTEMBRA OCENILA USPEŠNOST PRI URESNIČEVANJU SPREJETIH SKLEPOV IN OPOZORILA NA NEKATE RE SLABOSTI. V letu 1972 je razprava v občini Domžale na stališča 3. seje CK ZKS o socialnem razlikovanju pokazala na glavne vzročnike za nastajanje socialnih razlik med ljudmi, obenem pa je nakazala smeri, kako obstoječe socialne razlike omiljevati in odpravljati ter preprečevati nastajanje novih. V obdobju 6 let so v občini doseženi znatni rezultati. Povečala se je zmogljivost celotnega gospodarstva občine, narodni dohodek po prebivalcu pa je v tem času po-rastel od 10.328 din na 43.274 v povprečju. Sprejeti so samoupravni plani in srednjeročni družbeni plan razvoja občine, v okviru tega pa so tudi opredeljena manj razvita območja občine. Načrtovani gospodarski cilji se uresničujejo ob nekaterih zaostajanjih (izvoz), velika vlaganja v gospodarske zmogljivosti naj pogojujejo hitrejšo reprodukcijsko moč gospodarstva, s tem pa se ustvarjajo tudi pogoji za ustreznejšo svobodno menjavo, zlasti za področja družbenih dejavnosti, ki v dobri meri pomagajo k preprečevanju socialnih razlik, ali k njihovem postopnem odpravljanju. Opredeljene so prednostne naloge, zlasti na področjih, ki pomenijo elementarne potrebe in pravice ljudi za življenje in razvoj. Delavci in delovni ljudje, organizirani v samoupravne interesne skupnosti so prevzeli pravico in odgovornosti za oblikovanje in uresničevanje politike na področjih družbenih dejavnosti, delegatski odnosi pa so dali že prve rezultate. Solidarnost delavcev in delovnih ljudi se je pričela uveljavljati v različnih oblikah. Nekaj podatkov o dosežkih - izpolnjen je srednjeročni plan trebe ir hotenja delovnih ljudi. Socialne razlike se najbolj učinkovito preprečujejo v družbeni skrbi za otroka, za njegovo vzgojo in izobraževanje, da bo z vstopom v življenje postal dober delavec in kot tak udeležen v delitvi glede na svoj delovni prispevek in znanje. Za jutrišnjo družbo s čim manjšimi socialnimi razlikami pa je potrebno današnje učinkovito, BOLI PRODUKTIVNO DELO, ki edino lahko pelje k postopnemu zmanjševanju socialnih razlik. PRAZNIK KS VIR o vključitvi otrok v celodnevno šolo; — uveljavlja se socialna funkcija šole, zlasti v pogledu varstven'' oblik in prehrane — vse bolj se razvijajo različne oblike interesnih aktivnosti v prostem času otroka — preko 1080 oseb je deležno različnih oblik socialnega skrbstva; — preko 1000 borcev NOV ali VV1 prejema eno od oblik družbene pomoči; — na podlagi samoupravnega sporazuma je zagotovljeno od 1973. 1. 184 solidarnostnih stanovanj; — povečala se je stanovanjska gradnja in aktivirala osebna sredstva občanov za ta namen; — skoraj podvojile so se zmogljivosti vzgojnovarstvenih ustanov — iz 3.696 družin prejema 7.456 otrok otroški dodatek — 1.700 predšolskih otrok iz krajev, kjer ni vzgojnih ustanov je deležno skrajšanih oblik predšolske vzgoje — problem nezaposlenosti v občini ne obstaja — uveljavljeno je solidarnostno združevanje sredstev KS za manj razvita območja občine — samoprispevek, kot delež krajanov je postal vzvod za hitrejše uresničevanje planov. To je le nekaj podatkov, ki govorijo o določenem napredku. Ob tem pa vemo, da so še silno velike potrebe v šolstvu, kjer je vprašanje prostora kritično, prav tako v otroškem varstvu. Vprašanje invalidov terja hitro razreševanje delavnic pod posebnimi pogoji. Sprejeti samoupravni sporazumi na področju zdravstvenega varstva se uveljavljajo, spremljanje uveljavljanja prispevka zavarovancev pa kaže na določene grupe ljudi, ki stroška udeležbe ne bodo zmogli, ali vsaj ne v celoti. Prisotna je še cela vrsta problemov in tudi nekatere slabosti. Delegati problemske konference naj v svojih temeljnih skupnostih VSPODBUDIJO RAZPRAVE, tako da bodo stališča problemske konference izražala interese, po- ^------------- Krajevna skupnost Toma Brejca Vir si je v lanskem letu izbrala 27. julij za svoj praznik. Ta dan nas spominja na pomemben trenutek naše zgodovine, na leto 1941, ko so prebivalci kamniško-domžal-skega okrožja vstali v oborožen odpor proti okupatorju. Po ulicah in hišah so visele zastave in vsak krajan seje vsaj za hip s ponosom spomnil zgodovinske preteklosti in tudi vseh sedanjih delovnih zmag. Vsi smo lahko veseli uspehov in ni nam žal napora, ki smo ga vložili, da smo si izboljšali življenjske pogoje. Kanalizacija se gradi, tako kot smo načrtovali. Pločniki so z vsakim dnem bolj dograjeni in komaj čakamo trenutka, da bomo varno hodili in se vozili s kolesi ob tako prometni cesti. Prav dobro že občutimo vlogo trafo postaje v Robbovi ulici. Kmalu bo tudi regulirana Rača od izliva v Kamniško Bistrico do Doba. Z melioracijo Rače bomo izboljšali okoli 70 ha kmetijske površine. Dograjen je most, ki Viru in Ihanu zagotavlja boljšo povezavo. Krajevna skupnost je uredila prostore v katerih se odvija vsa družbeno-politična, kulturna in tehnično kulturna dejavnost. Razveseljive so tudi številne druge izboljšave: Vir ima svojo pošto, kmalu bo začela delovati ekspozitura Ljubljanske banke, z asfaltom prevlečena bo cesta Dob- Količe-vo, urejevalo se bo nizkonapetostno omrežje, zgrajene bodo zelenice, avtobusna postajališča in poskrbljeno bo tudi za vzdrževanje ter sanacijo opuščenih gramoznih jam. Slovesnost ob prazniku je bila v prostorih KS Vir. Na slavnostni seji se je naša krajevna skupnost pobratila s krajevno skupnostjo Belišće iz sosednje republike Hrvatske. Belišče leži blizu Osijeka. Listino o pobratenju sta podpisala Betka Potočnik, predsednik skupščine krajevne skupnosti Vir in Stjepan Vukobratović, podpredsednik sveta krajevne skupnosti Belišče. Ze v lanskem letu so se pričele spletati prijateljske vezi med tema dvema krajevnima skup-nostima. Odpirale so se številne možnosti družbeno-političnega, kulturnega, tehnično-kulturnega in gospodarskega sodelovanja. Vežejo nas podobne želje in interesi, da bi sodelovali na mnogih področjih, da bi izmenjali izkušnje in da bi spoznali kulturno tradicijo sosednjega naroda. Podpis tega svečanega dokumenta je vsekakor lep prispevek k širjenju bratstva in enotnosti. Na slavnosti seji so najbolj zaslužni krajani prejeli spominske plakete za delo v krajevni skupnosti. Za zaključek seje so recitatorji, folklorna skupina iz Radomelj in pevski zbor iz Tosame izvedli kratek slovesen program. V počastitev praznovanja so družbeno-politične organizacije in društva priredili v novo preurejenih prostorih krajevne skupnosti razstavo. Številni krajani so si z zanimanjem ogledali zgodovinske prispevke, plakete, priznanja, fotografije in modele prosto letečih avionov. Izrečene so bile številne čestitke in iskrene želje, da bi bili tudi v prihodnosti uspešni mi in vsa naša domovina. S.Z. OBČINSKA PRIZNANJA ZA NAJ DE LAVNE JŠE Na zasedanju vseh zborov 24. in 25. julija je Skupščina občine Domžale na predlog komisije za odlikovanja ob občinskem prazniku sprejela sklep o podelitvi občinskih priznanj organizacijam in delovnim ljudem in občanom za dosežene uspehe na vseh področjih družbenega življenja in dela. Letošnja priznanja so prejeli: PLAKETO Z ZNAKOM - na predlog: BURKELICA Maks in PUSTOTNIK Stanislav ROJS Vinko KOCBEK Bruno VEIDER Metka in ŽIBERNA Bojan KECEU Ivanka in SVOUSAK Milena MAVSAR Franc in REPNIKZlatko ROGINA Alojz in RUTAR Irena na predlog Krajevne skupnosti Češnjice na predlog sindikalne organizacije Gozdnega obrata Domžale na predlog Krajevne konference SZDL Radomlje na predlog LEK Mengeš TOZD Kemija na predlog 00 sindikata Helios TOZD delovne skupnosti skupnih služb na predlog Krajevne skupnosti Homec—Nožice na predlog Krajevne konference SZDL Homec-Nožice BEGUŠ Vera in ORAŽEM Jože KOŠIČ Mira in OMAHNA Stane in KRAJEVNA SKUPNOST DOMŽALE na predlog Krajevne konference SZDL Domžale na predlog krajevne skupnosti Krašnja MODRIJAN Milojka SLAVINEC Uroš in ZAGORC Jože CERAR Marcela PETERKA Milena in RADMELIČM Mili ČESNIK Jožica, JERMAN Janka in JU RJOVEČ Francka CAPUDER Martin V1DRIH Ivan FLORJANČIČ Jože in ZDRUŽENJE BORCEV NOV MORAVČE OREL Ivan na predlog Izvršnega sveta SO Domžale na predlog Košarkaškega kluba Domžale na predlog občinske skupnosti otroškega varstva na predlog Vzgojno varstvenega zavoda Domžale na predlog Osnovne šole Radomlje na predlog Trgovskega podjetja Napredek Domžale na predlog Trgovskega podjetja Napredek Domžale Krajevne skupnosti ter krajevne konference SZDL Mengeš na predlog Občinskega odbora ZZB NOV Domžale na predlog Občinskega odbora ZZB NOV Domžale ter Krajevne skupnosti in Krajevne konference SZ DL Trzin KOŠIR Danica BURKEUCA Janez GRE GORČIC Marta, LESKOVEC Karel in PAVLI Marija KEPIC Janez, KEPIC Jože in PEVEC Janez MLAKAR Vinko LAMPIČ Majda GROŠELJ Vera in SMRDELI Justi na predlog Krajevne skupnosti B lagovica na predlog Krajevne konference SZDL Dob na predlog Krajevne skupnosti Prevoje na predlog krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL Trzin na predlog Osnovne šole Matija Blejca Matevža Mengeš na predlog Občinske konference ZSMS Domžale MEDALJO ZA ZASLUGE - na predlog: BOLHAR Marjan, TOMC E mil in Osnovna šola Olge AVBEU - HOMEC DELETIČ Dimitrij, KOŠNJEK Mirko in ZAJC Ivanka MAVER Emil HABE Tomaž in LIPOVŠEK Majda PLANINC Martin in REBOLJ Ivan KUŠAR Karel ZABUKOVEC Lado ZABRET Franc OREL Franc TRPIN Anton BOGATAJ Bojan, BREGARMaks, HRIBAR Marko, ŠTIFTAR Franc in TOMŠIČ Ivan na predlog Občinske konference SZDL Domžale na predlog Izvršnega sveta SOB Domžale na predlog Telesno kulturne skupnosti Domžale na predlog Osnovne šole Radomlje na predlog sindikalne organizacije TOZD skupnih služb in TOZ D Kemična tovarna - Helios Domžale na predlog Delavske univerze Domžale na predlog delovne organizacije Induplati na predlog osnovne organizacije sindikata Zdravstveni dom Domžale na predlog krajevne konference SZDL Domžale skupnosti in krajevne konference SZ DL Trzin na predlog krajevne konference SZDL Domžale na predlog Občinskega odbora ZZB NOV Domžale RED ZA Z ASLUGE - na predlog NARAT Milan in PIŠEK Slavko na predlog Osnovne šole Venclja Perka Domžale in Občinskega komiteja ZK Domžale OTRIN Janez PERIC Predrag VRHOVEC Stanko in ZALOGAR Jelkaj; na predlog Občinskega komiteja ZK Domžale RAVNIKAR Alojz in DRŽANIČ Viljem ZIBELNIK Janez HAFNER Rajko OKRŠLAR Anton ŠTURM Anton BOGATAJ Vida in HABJAN Božena na predlog Občinske konference SZDL Domžale na predlog Izvršnega sveta SO Domžale - na predlog TOZD Kemija LEK Mengeš, družbenopolitične koordinacije, krajevne skupnosti Mengeš in Predsedstva Skupščine občine Domžale na predlog Osnovne šole Radomlje, Krajevne konference SZDL Radomlje in Občina ZZB NOV Domžale na predlog delovne organizacije TOKO Domžale na predlog Občinskega odbora ZZB NOV Domžale na predlog Krajevne konference SZDL Domžale KONGRES - AKCIJE Zaključna misel enajstega kongresa ZK Jugoslavije zasluži polno pozornost in spoštovanje vseh članov Zveze sindikatov. Besedovanja in prepričevanja je vsakomur dovolj. Jasno opredeljenim nalogam, ki so bile sprejete na partijskih kongresih mora slediti akcija. In kje naj akcija rodi boljše sadove kot med delavci? Z veza sindikatov je zato tista družbenopolitična organizacija, ki zagotavlja, da ideja ZK dobi najširšo podporo v delavskem razredu. Najboljša prilika za uresničevanje take vloge Zveze sindikatov v našem družbenopolitičnem sistemu so priprave na 9. kongres ZS Slovenije in 8. kongres ZS Jugoslavije. Ta ugotovitev ne pomeni, da je potrebno čas do kongresa porabiti za neučinkovito prekladanje besed in izmišljanje novih stavčnih zvez za že zdavnaj znane aktualne naloge, ki smo jih sprejeli in za katere vemo, da jih je potrebno uresničiti. Pravkar sprejeti osnutki dokumentov za 9. kongres ZSS: poročilo o delu ZSS med 8. in 9. kongresom, osnutek sklepov 9. kongresa ZSS in statut ZSSlovenije. Ti dokumenti niso objavljeni zato da bi o njih razpravljali in razglašali njihove oblike z leporečjem, ki nima nobenega smisla. Nasprotno! Objavljeni osnutki dokumentov naj v vseh sindikalnih organizacijah spodbudijo akcije za oceno lastne aktivnosti in preverjanja svoje učinkovitosti v politični akciji. Posebej pomembni so zato tisti sestanki in delavni dogovori članov sindikata, ki ne zaključijo svoje aktivnosti s sprejemom velikih stališč, ampak dosledno preverjajo uresničevanje in reševanje tistih vprašanj, ki so bistvena za položaj delavca v posamezni samoupravni sredini. Življenje nenehno potrjuje, (Nadaljevanje na 5. strani) DELEGATI ZA 8. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLA VIJE DELEGATI ZA 9. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Kopitar Marjan (Nadaljevanje s 4. strani) da je uspešna le tista osnovna organizacija zveze sindikatov, ki sproti analizira dosežene uspehe in težave v borbi za oblast delovnih ljudi in ki zna za nadaljnje akcije izbirati tiste cilje za katere se zavzemajo delavci. Javna razprava o dokumentih za sindikalna kongresa mora zato po- Starin Marjan tekati ob sprotnih akcijah v vse tiste smeri, kjer doslej še nismo imeli uspeha. Za takšne odločitve pa ni mogoče dajati receptov, te smeri si morajo delavci organizirani v Zvezo sindikatov določiti sami. Tako zastavljene priprave lahko omogočijo, da bo letošnje kongresno leto hkrati tudi leto akcije. B.M. Metka Zupanek Zibema Bojan JAVNA RAZPRAVA 0 DOKUMENTIH ZA X. KONGRES ZSMS Dejanovič Ana Žibert Anton Javna razprava o kongresnih dokumentih se je v naši občini pričela že v mesecu maju, ko smo dobili osnutke dokumentov. Javno razpravo vodi in spremlja odbor za spremljanje in vodenje javne razprave, ki ga poleg ostalih članov sestavljajo tudi delegati za X. kongres ZSMS iz naše občine. Delegati, ki bodo zastopali našo mladinsko organizacijo pa so: Arnuš Franc, GUBENŠEK Sonja, REPNIK Matjaž, ABE Janez, ARNUŠ Justi, HUMAR Roman, GROŠELJ Vera, LIPOVŠEK Igor in KUŠAR Janez. Iz ocene poteka javne razprave, ki jo je naredil odbor za spremljanje in vodenje razprave pri OK ZSMS je razvidno, da ima razprava v osnovnih organizacijah ZSMS bolj ali manj informativni značaj. Mladi so posvetili največ pozornosti tistim temam v dokumentih, ki so jim najbližji — specifični ter primerjajo oz. ocenjujejo svojo aktivnost in aktivnost organizacije. Dopolnitev in pripomb je malo, kar lahko pomeni dobro oblikovane ali premalo razumljive dokumente. Izrečene pa so bile naslednje pripombe: — neaktivnost mladih komunistov, — marksistično misel je treba posredovati v dostopnejši in ra-zumljivejši obliki, — pomen družbenih organizacij in društev v ZSMS in obratni poudarek, — list Mladino bi moral dobiti vsak mladinec - najti je potrebno ustreznejši način financiranja, —popravki v statutu niso utemeljeni in obrazloženi, - s strani RK ZSMS smo dobili premalo napotkov za izvedbo javne razprave. Razpravo bomo v drugi fazi pospešili še posebej intenzivno pa v osnovnih organizacijah v vzgoji in izobraževanju, kjer razprava zaradi počitnic še ni stekla. Priznati moramo, da razprava kljub prizadevanju do sedaj tudi še ni stekla v družbenih organizacijah in društvih. Prizadevali pa si bomo, da bo razprava o določeni problematiki stekla skupaj z vodstvom in vodstvi ostalih družbenopolitičnih organizacij. Seveda OK ZSMS pa bomo poleg vodenja razprave, pripravili tudi program aktivnosti v počastitev X. kongresa ZSMS. Ta bo vseboval vrsto športnih tekmovanj, pohod mladih iz cele občine, kviz o razvoju mladinskega gibanja ipd. REPNIK MATJAŽ MLADINSKA DELOVNA AKCIJA PEČE 78 Florjančič Vasilija Prostovoljno mladinsko delo postaja v Sloveniji vse bolj zanimiva oblika delovanja in družbenega angažiranja mladih. To nam kažejo podatki o interesu mladih za sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah. In tako je tudi v naši občini. Letos smo nadaljevali mladinsko delovno akcijo v Pečah. Mladi iz domžalske občine smo kopali jarke za vodovod, ki bokrajanom Gore pri Pečah omogočil boljše življenjske pogoje. Polagali smo cevi in zasuli j arke. Občinska mladinska delovna akcija PEČE 78 je bila od 26. junija do 9. julija 1978, na kateri je. sodelovalo 96 brigadirjev, ki so bili razporejeni v tri brigade Slavka Šlandra, ki se imenuje po narodnem heroju. Že v lanskem letuje bil sklenjen samoupravni sporazum, ki je bil nujno potreben za izvedbo mladinske delovne akcije, zato smo se odločili, da tak sporazum sklenemo tudi v letošnjem letu. Formirana je bila skupščina akcije, pripravljen je bil podpis samoupravnega sporazuma, s katerim so vsi podpisniki brigade tudi letos ob pripravljanju in izvajanju akcije pokazali zavzetost in upamo, da bo to še vnaprej. Delo na mladinski delovni akciji je steklo, seveda v prvih dneh s pomočjo žuljev, že takoj na začetku akcije pa se je tudi videlo, da bo teren kamnit. Torej sledi velik poudarek na kompresorju. Velik problem na trasi, kakor tudi v taboru je bilo deževno vreme. Razmočen teren je povzročil zasip že strojno izkopanega jarka poleg tega je bilo 30 % težje delo v razmočenem terenu. Tudi v drugi polovici akcije je delo steklo, toda vremenske neprilike so preprečile, da bi potekalo nemoteno. Po izračunu je bilo v drugi polovici akcije 40 % ur nemogočih za delo, ki pa so bile planirane. (Nadaljevanje na 6. strani) PONOVNI OBISK V PARTIZANSKIH KRAJIH SPOMINSKA DEŠNU PLOŠČA V vrsti bogatih in svečanih obeležij letošnjega občinskega praznika občin Domžale in Kamnik velja izluščiti osrednjo občinsko proslavo ob odkritju spominske plošče na Osoletovi hiši v Dešnu, kjer je bila 18. in 19. februarja 1943 pokrajinska konferenca KPS za Štajersko. Slavnostni govornik Viktor Stopar v Dešnu Sončen dan je 22. julija 1978 pozdravil v mali hribovski vasici nad Moravčami, ob osamljeni Osoletovi domačiji množico prekaljenih revolucionarjev, borcev in aktivistov NOV, predstavnikov družbenopolitičnega življenja v republiki in občini ter bližnjih in daljnjih krajanov. Se posebej toplo so občani Domžal in krajani Desna in Moravč pozdravili preživele udeležence konference izpred 35 let in najvišje predstavnike naše republike tov. Sergeja Kraigherja, Mitjo Ribičiča, Lidijo Šentjurc, Viktorja Avblja, slavnostnega govornika Viktorja Stoparja in druge. Ob odkritju spominske plošče, je Viktor Stopar, ko je obujal spomine na težka leta vojne vihre in revolucije med drugim dejal: „Tu na Dešnu pri Osoletu se na hiši odkriva obeležje, ki nam pove, da so se tu sestali mladi revolucionarji februarja 1943. leta, da se pogovore o nadaljnji borbi proti okupatorju. Situacija takrat ni bila dobra niti ne vzpodbujajoča. Nemška vojska je neprenehoma zasledovala borce. Gestapo, policija in žandarmerija so z vsemi sredstvi, ki so jih imeli na razpolago, neusmiljeno uničevali partijske in frontne organizacije. Čeprav je okupator mislil, da se gibanje proti njim ne more razviti na teh tleh, zaradi dobro organiziranega petokolonaškega kulturbunda, ki jim je omogočil, da so deportirali iz naše zemlje napredne ljudi na podlagi spiskov, ki so jih napravili ti že pred prihodom okupatorja. Toda zmotili so se. Komunistična partija je poskrbela, da so bili vsi ali vsaj večina kompromitiranih komunistov v ilegali ter so s svojo aktivnostjo neprenehoma delali med ljudmi. Čeprav so padale žrtve, čeprav so postajale razmere, posebno v mestih in industrijskih središčih zelo težke, seje delo prekinjalo, toda nikdar prenehalo ... - Tu na tem koščku slovenske zemlje pa je politično delo dalo sadove. Skupina revolucionarjev se je lahko zbrala in dva dni zasedala v zavesti, da jo čuvajo vrli terenski delavci iz vse okolice. Ne samo razčlenjenost terena, ne samo gozdovi — tu- Med udeleženci proslave v Dešnu so bili tudi najvidnejši predstavniki naše republike Spominsko obeležje Pokrajinske konference KPS za Štajersko kajšnji ljudje so v glavnem odločali, da so se borci Štajerske in dela Gorenjske večkrat tukaj zadrževali... Rezultati konference so se kmalu čutili in plamen odpora se je dvignil iz tlečega pepela. Revolucionarjev je bilo vedno več in kmalu se je pokazala potreba po organiziranju politične šole, ki je tudi tu nekje imela svoj domicil. Zaživeli so okrožni komiteji in odbori osvobodilne fronte, zaživela je fronta in zasluga tega so ljudje in velik delež imajo krajani teh krajev . . . Letošnje leto, leto volitev in kongresov je točno izmerilo utrip življenja naših ljudi v nadaljnjem razvijanju socialističnih odnosov. Velika udeležba v vsem javnem življenju je dokaz, da se krajani in izvoljeni delegati v vseh enotah našega družbenega življenja zavedajo pridobitev in odgovornosti, ki nam jih je naložila revolucija in daje treba te pridobitve ne samo čuvati, temveč razvijati naprej v korist človeka .. . Nadaljevati moramo tradicije NOB, posebno tiste, na katere smo upravičeno ponosni, to je enotnost v borbi proti sovražniku v sodelovanju z vsemi naprednimi narodi, posebno z narodi Jugoslavije, medsebojno požrtvovalnost, skromnost in solidarnostno pomoč, trdno povezanost v OF, ki je povezovala vse napredne ljudi, ne glede na vero ali politično prepričanje. Taka mora biti tudi današnja in jutrišnja fronta družbenopolitičnih organizacij v socialistični zvezi delovnih ljudi. V imenu mladih iz Desna je Ida Srenjšček slovesno obljubila, da bodo krajani te male vasi čuvali spominsko ploščo in razvijali tradicije narodnoosvobodilne borbe. Na vsakem koraku je bilo na srečanju čutiti veliko zadovoljstvo in srečo krajanov ob tej pomembni prireditvi v njihovem kraju, ki pomeni tudi priznanje njihovemu prispevku v narodno osvobodilni borbi in revoluciji. To potrjujejo tudi njihova prizadevanja pri pripravi in organiziranju prireditve, saj so morali vložiti ogromno truda in naporov, da so v neugodnih vremenskih razmerah uredili dostop do te čudovite razgledne točke, pripravili prireditveni prostor, in zelo lep kulturni pa tudi zabavni program. Kar težko seje bilo posloviti od prelepega Desna in gostoljubnih krajanov. M Jeran SPOMINSKO SRE ČANJE V OKLEM NAD IHANOM Dan vstaje smo proslavili tudi v Oklem, na kraju, kjer je bila izdana in 24« /ebruarja 1944 napadena ter skoraj uničena terenska četa Kamniško-zasavskega odreda. Le (Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) Dolžina trase je bila 1870 m, od planiranih 8280 ur so brigadirji opravili rednih 4865, z udarniškim delom 130 ur in s prostovoljnim opravljenim delom 510 m. Poleg izkopa in zasipa so brigadirji na delovni akciji Peče 78 še polagali in razvlačevali cevi, opravili posek grmovja in čistili traso. Dokončane trase je torej 14O8,10m ali 75,3%, trase za zasip pa 461,90 m ali 24,7 %. Trasa pa še ni dokončana, kot je bilo predvideno in kar ni bilo izvedljivo zaradi vremenskih neprilik ■ Za delovno akcijo PEČE 78 smo bili dobro pripravljeni, poznamo pravila, nismo se bali fizičnega dela, le na to nismo bili opozorjeni kakšno bo vreme. Zaupali smo soncu, lepemu vremenu, vse to bi nam namreč lahko v marsičem pripomoglo k uspešni izvedbi naše akcije. 14 dni smo preživeli v Krajevni skupnoti Peče, v naselju, ki smo ga sami uredili, ki nam je 14 dni pomenil dom, kraj, kjer so se sklepala nova prijateljstva, nova poznanstva in kjer bo že v letošnjem letu tekla zdrava, pitna voda. OK ZSMS DOMŽALE OBJAVA PROSLAVA OB 20-LETNICI AVTOCESTE BRATSTVO IN ENOTNOST Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Domžale vabi in poziva udeležence brigade, ki se je udeležila izgradnje avtoceste Bratstva in enotnosti (Ljubljana-Z agreb), da nam v najkrajšem času pošljejo podatke o sodelovanju v brigadi (organizator brigade, ime brigade, število brigadirjev, čas, ki ga je brigada preživela na akciji, naselje, kjer je brigada delovala, rezultate in priznanja brigade ter seveda osebne podatke). Podatke potrebujemo v zvezi z osrednjo proslavo ob 20. letnici avtoceste Bratstva in enotnosti, ki bo 21. oktobra 1978 v Novem mestu. Komisija za M DA pri OK ZSMS DOMŽALE okrog 25 borcev se je tedaj uspelo prebiti in uiti iz klešč fašističnih napadalcev. Takratni dogodek je še danes v spominu preživelih borcev, v spominu svojcev padlih in v spominu prebivalcev vsega področja, in ta spomin ne bo zbledel. Vsako leto pripravijo krajevna in občinska organizacija ZB ter ihanska šola s sodelovanjem podjetja T ermit proslave na tem kraju ob obletnicah borbe. Za letošnji dan vstaje pa so še posebej povabili preživele na spominsko srečanje. Zbralo se je 22 udeležencev borbe, ki so se tedaj prebili ali so jih pa ujeli in so preživeli tisto odbiranje ujetnikov za streljanje na mestu borbe. Trije udeleženci so obudili spomine pred navzočo mladinsko brigado, šolsko mladino in občani. „Žrtve, ki so padle na tem mestu in po vseh krajih naše domovine, nas zavezujejo, da cenimo svobodo, za katero so dale svoja življenja, da ohranjujemo in razvijamo tradicije naše narodno osvobodilne borbe in socialistične revolucije ter da bomb razvijali in varovali našo svobodno samoupravno socialistično domovino." Besede udeležencev te borbe so dobile enak odziv v besedah in pesmih navzoče mladine. Udeleženci borbe se zahvaljujemo vsem organizatorjem in želimo, da se taka srečanja nadaljujejo. Prišli bomo vedno. Na svidenje! Rado Kokalj ★** PONOVNI OBISK Ne morem si drugače. Spomini me vlečejo in zopet me je pot zanesla v mojo Srbijo. Te dni sem hodila po tej krvavi zemlji in obujala težke a tudi slavne spomine. Hodila sem po lepi asfaltirani cesti, ki vodi iz Čačka v hribovsko naselje proti Guči, po planini Jelici. Kaj vse smo videli po tej cesti. Po njej so navdušeno korakali naši partizani jeseni 1. 1941. Med njimi je bilo mnogo poznanih, tudi naših rojakov. Šli so v borbo za svobodo in revolucijo, slabo oboroženi, toda z junaškim srcem in s pesmijo na ustih. Med prvo sovražno ofenzivo je po tej cesti prišla nemška kazenska ekspedicija in naredila svoje. Vsakega, ki gaje srečala, je ubila, naselja požgala. Po tej cesti so v pozni jeseni 1. 1941 Nemci in četniki vseh barv, vodili naše ujete borce, bose, pre-mlatene in krvave. To je bilo prve dni decembra, ko je zapadel velik sneg, pot je bila ledena, planina Jelica vsa bela in mrzla. Ze tako izmučene borce so v Čačku ustrelili 10. decembra. V spominskem parku v Čačku počiva večni sen 800 borcev in rodoljubov. Večni ogenj v tem parku nas spominja na te strašne dni in obenem kot opomin, da se nekaj tako groznega več ne bi zgodilo. Tam, kjer so začeli svojo borbo, nadaljujejo njihovo delo nove generacije. Česar oni niso mogli, bodo nadaljevali drugi, kajti naša revolucija se še vedno nadaljuje v drugačnih oblikah in z drugačnimi nalogami. Večkrat mi uhajajo spomini na planino Jelico, tako lepo, zeleno, kije mnogim, mnogim grob. Letos, 12. oktobra bo odpotoval iz Slovenije v $R Srbijo vlak „Bratstva in enotnosti" iz Maribora v Kraljevo. V to gostoljubno in nesrečno mesto, kjer so oktobra 1. 1941 Nemci ustrelili 6.000 rodoljubov, med njimi 60 Slovencev. Mnoga njihova imena še niso znana. Vsi počivajo v lepo urejenem spominskem parku. Kot spomin in opomin. Na seznamu ustreljenih so imena vseh naših narodov in narodnosti. Kajti v tem nesrečnem mestu, kjer živijo domačini, predobri in odprtih src, so našli med vojno zatočišče: Slovenci, Hrvati, Črnogorci, Vojvodinci, Ličani, vsi pregnani, nesrečni, ki jih je zla usoda zanesla' sem. Vsako leto, 14. oktobra, se na grobovih ustreljenih rodoljubov zberejo ljudje iz vseh krajev naše države, kjer se spominjajo na velike žrtve, ki so padle za svobodo in socializem, da učvrstijo idejo bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, proti vojni, nasilju, terorizmu, brezpravju ter za mir v svetu. Tovariš Tito je dejal ob neki priliki: „Težnja po bratstvu, edinstvu in slogi je sila, ki nam daje moči, da prebrodimo vse težave. In danes, ko o vsem tem razmišljam, sem srečna, ker živimo v deželi, ki ima najnaprednejšo ureditev na svetu, v deželi odprtih meja, v deželi, kije oaza miru. Zidarič Danica. NALOGE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI TEKSTIL nsol o. Ljubljana TOZ D Filc Mengeš o .sol o. Mengeš, Blejčeva 4 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. ADMINISTRATOR V SPLOŠNE M ODDELKU Pogoji: končana 2-letna Administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj 2. KURJAČA VISOKOTLAČNIH KOTLOV Pogoji: opravljen izpit za kurjača visokotlačnih kotlov ali strojni ključavničar, ki bi bil pripravljen delati izpit za kurjača visokotlačnih kotlov, odslužen vojaški rok Za navedena dela pod toč. 1 in 2 se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. 1. VPRAŠANJE: Direktor Zdravstvenega doma ste postali v času, ko je bilo sprejetih vrsto novosti na področju zdravstva. Kaj pričakujete predvsem od dela Občinske zdravstvene skupnosti in njenih organov? ODGOVOR: Občinska zdravstvena skupnost prav v letošnjem letu prevzema nove obveznosti. Mnoge naloge, ki so bile do sedaj v pristojnosti Regionalne zdravstvene skupnosti, se prenašajo nanjo. To ima na eni strani velike prednosti, na drugi strani pa poraja določene težave. Če izhajamoiz cilja, da v zdravstveni skupnosti delovni ljudje in občani in sicer uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva na podlagi enakopravnega odločanja in svobodne menjave dela — združujejo sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva in za njegov razvoj — da opredeljujejo svoj program in dajejo predloge za regionalni in republiški program zdravstvenega varstva — da v skladu s programom zdravstvenega varstva določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva in skrbijo za njihovo neposredno uveljavljanje in uresničevanje — ter obravnavajo programe, problematiko in dejavnost zdravstvenih organizacij in predlagajo potrebne ukrepe, tedaj je prednost te reorganizacije prav v tem, da se bo o svobodni menjavi dela na področju zdravstvene dejavnosti odločalo res bolj neposredno med uporabniki in izvajalci na podlagi enakopravnega odločanja, kar lahko rodi kvalitetnejše rezultate. Zato pričakujemo od dela Občinske zdravstvene skupnosti v letošnjem letu in v bližnji prihodnosti: 1. Da bo opredelila točno okvantificiran celoviti program zdravstvenega varstva, ki bo vseboval točno opredeljen enotni program, dodatni program in nepretrgano zdravstveno varstvo. Prav nepretrgano zdravstveno varstvo še ni danes ne organizacijsko, niti programsko in tudi ne finančno dovolj jasno izvrednoteno, 2. da bo v skladu z jasno opredeljenim programom zagotovila zadostna finančna sredstva za materialne potrebe zdravstvene dejavnosti, kakor tudi za osebne dohodke in skupne potrebe zdravstvenih delavcev v višini, ki jih predvidevajo panožni sporazumi za delavce zdravstvenih dejavnosti, 3. da bo s programsko opredelitvijo srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja zdravstvenega varstva v občini zagotovila investicijska sredstva v ta namen, 4. da bo v programe vnesla zahteve po strokovnem izboljšanju osnovnega zdravstvenega varstva, njegovega diagnostičnega in labo- ratorijskih, biokemičnih in fizioloških diagnostičnih metod vsklaje-nih z metodami polikliničnih in bolnišničnih laboratorijev, z uvedbo sodobnejših in preciznejših pripomočkov in aparatur po ambulantah, z uvedbo male kirurgije ipd., kar bi zmanjšalo pošiljanje pacientov v bolj specializirane zdravstvene ustanove. Zlasti pa bi bilo to smotrno z vidika obrambne pripravljenosti zdravstvenih kadrov v občini, 5. da bo z zasledovanjem izvajanja programov vplivala na racionalno organizacijo tako osnovnega zdravstvenega varstva v občini, kakor tudi na racionalizacijo spcialističnega in bolnišničnega zdravstvenega varstva. 2. VPRAŠANJE: Zdravstveni dom Domžale povezuje tri občine, kar brez dvoma zahteva tudi povezovanje med vsemi dejavniki v teh občinah.Kaj bo potrebno še dograjevati na samoupravnem področju, da bodo zdravstvene storitve v teh občinah medsebojno usklajene in povezane in zadovoljevale potrebe delovnih ljudi in občanov? ODGOVOR: Omenil sem že, da se bodo pri prenosu nalog iz regionalne v občinsko pristojnost porajale določene težave. Zdravstveni domovi teritorialno obsegajo običajno več občin. Občinske zdravstvene skupnosti pa ne zagotavljajo po vseh občinah enakega porasta finančnih sredstev. Tako imajo posamezni TOZ D v istem zdravstvenem domu različne finančne možnosti za zagotavljanje materialnih potreb, osebnih dohodkov ter za sredstva skupne porabe. Prav zadovoljevanje osebnih dohodkov in zagotavljanje sredstev za skupno porabo pa je zelo občutljiva zadeva, ki kaj liitro skali delovne in interperzonalne odnose, če delavci prejemajo za enaka dela različna denarna nadomestila v isti delovni organizaciji. Ta nevarnost pa je tem večja, če imajo TOZD različne štartne osnove. Poleg tega pa lahko to privede tudi do neusklajenega strokovnega razvoja in povezovanja TOZD med seboj. Zato smatram,da bo potrebno na ni voju občin, ki jih zajema Zdravstveni dom, osnovati na samoupravni osnovi organ, ki bo na načelih vzajemnosti in solidarnosti skušal zagotoviti skladen, strokovno utemeljen in ekonomsko upravičen razvoj zdravstvenga varstva na področju zdravstvenega doma, obenem pa zdravstvenim delavcem zagotovil za enako delo enako plačilo. 3. VPRAŠANJE; Iz podatkov o bolniških izostankih z dela je bilo objavljenih več podatkov in iz razprav izhaja, da bo potrebno tem vprašanjem skupaj z gospodarstvom posvetiti veliko pozornosti. (Nadaljevanje na 8. strani) Kakšne rešitvepredlagate, dabi se to stanje izboljšalo? ODGOVOR: Problem ni tako enostaven kot bi si predstavljali. Treba je preanalizirati vzroke in naše vplive v zvezi z bolniškimi izostanki. Ti so odvisni od objektivnih in subjektivnih vzrokov pacienta, ki utemeljeno ali neutemeljeno išče zdravniško pomoč, ter od zdravnika, ki s svojimi diagnostičnimi in terapevtskimi prijemi posega v to problematiko in opredeljuje pacientovo delozmožnost in bolniški stalež. Objektivni vzroki na strani pacienta v veliki meri zavise od delovnih pogojev v delovni organizaciji in izven nje, subjektivni pa od njegove motiviranosti in pripravljenosti za delo, na strani zdravnika pa od možnosti diagnostičnih in terapevtskih posegov v najširšem pomenu besede. Z dravnik delovne populacije prebivalstva bi moral imeti možnost timskega posega na psihološke ter fiziološke pogoje dela. To pa je možno samo s tesno povezanostjo z delovno organizacijo in delovnim človekom v njegovem delovnem ambientu. Vsaka delovna organizacija bi morala imeti zdravnika medicine dela. On pa bi moral imeti ' v timski povezavi z varnostnim inženirjem, psihologom in socialnim delavcem možnost vpliva na delovne pogoje, na prilagajanje dela delavcem ter delavcev v delu, na profesionalno orientacijo in selekcijo ipd. ter s tem v zvezi na delavčevo usposobljenost in motiviranost za delo. Zdravo delovno okolje in motiviran delavec sta pogoja za znižanje bolniških izostankov. 4. VPRAŠANJE Z denarjem ki bi ga zbrali z uvedenim davkom na OD, kar je bilo sprejeto na zasedanju delegatske skupščine in ob soudeležbi Regijske zdravstvene skupnosti, so predvidene novogradnje in dograditve. Kaj lahko poveste o tem in kdaj se bo z deli začelo? ODGOVOR: V domžalski občini so v okviru Zdravstvenega doma predvidene sledeče novogradnje: 1. Dograditev še enega trakta -imenovanega trakta C v sklopu že obstoječega objekta na Titovem trgu v Domžalah. 2. Zgraditev nove zgradbe v Mengšu za potrebe zdravstvenega varstva tamkajšnh občanov. Z Birojem 71 je sklenjena pogodba za izdelavo lokacijske dokumentacije in programskega dela za trakt C in objekt v Mengšu. Po pogodbi mora biti do septembra urejena vsa dokumentacija in opredeljena ocena stroškov. Nato sledi celotna zagotovitev sredstev za gradnjo, izbira izvajalca del ipd. Gradbeni odbor je v tem smislu zelo aktiven. Smatramo, da se bo z deli začelo predvidoma v naslednji gradbeni sezoni v skladu z doteka-jočimi sredstvi in potrebami, najprej v Mengšu in nato v Domžalah. 5. VPRAŠANJE: Veliko je kritik glede zdravstvenih storitev. Čeprav vemo, da vse niso upravičene, pa naše bralce le zanima, če o tem razpravljajo samoupravni organi in kaj predlagate zdravstveni delavci, da bi bila ta kritika res objektivna in ne na račun nekaterih finančnih zadev, ki niso bile vedno ugodne? Tudi ta problem ni preprost. Toliko grajane zdravstvene storitve so posledično stanje celega kompleksa vzrokov. Ti vzroki pa bazirajo na etičnih, strokovnih in gospodarsko-finačnih osnovah naše družbe kot celote, kakor tudi posameznikov — izvajalcev in uporabnikov teh storitev. Mislim, da bi bila podrobna analiza preobširna in bi terjala dokaj zahtevno, nepristransko, objektivno, statistično ovrednoteno dogajanje. Zato samo kratek odgovor. Naše družbene samoupravne moralno etične norme so zelo idealne, mnogi posamezniki — izvajalci in uporabniki pa ne dovolj etično izoblikovani, da bi podrejali svoje težnje družbenim vrednotam. Vzgoja je tisti proces, ki naj zagotovi ta cilj. Ta proces pa je dolgotrajen, v ideološko razcepljenem svetu neenoten in zato prihaja zaradi izkrivljenih idejnih pogledov do deviiranih ponašanj v smislu naših etičnih principov. Strokovni vzroki bazirajo poleg številnih drugih, tudi v tem, da je nemogoče strokovno kolikor toliko neoporečno v 6 ali 7 urah dnevno diagnostično in terapevtsko obdelati ca. 40 pacientov, kot to predvidevajo današnje norme, kaj šele 60 in več kot to zahteva v veliki meri neupravičeni navalštevil-nih pacientov. In navsezadnje finančni vzroki. Primerjalne analize dostikrat iztirijo tudi tistega, ki je sicer idealist pri svojem delu. Še to: Vsaj v našem Zdravstvenem domu je bilo in še posvečamo precej pozornosti problemu storitev. Počasi se vendar korak za korakom zadeve izboljšujejo. Sicer pa je podobno tudi na drugih področjih, le da je zdravstvo dejavnost posebnega družbenega pomena in zato tembolj izpostavljeno družbeni oceni. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V času, ko se naša socialistična družba oblikuje na novih družbenoekonomskih temeljih, je v javni razpravi tudi nova samoupravna organiziranost skupnosti za zaposlovanje. Pravno podlago za preoblikovanje daje zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je bil pred kratkim sprejet v skupščini SRS. Zakon določa ustanovitev skupnosti za zaposlovanje za območje občine, medtem ko je bila zdaj skupnost regijsko organizirana in je „skupnost v občini" predstavljala enoto regijske skupnosti. Po tem zakonu predstavlja občinska skupnost temeljno skupnost, v kateri delovni ljudje in občani uveljavljajo pravico do dela in zaposlitve, se zavarujejo za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do poklicnega svetovanja in strokovnega usposabljanja ter zaposlitve v primeru invalidnosti. V skupnosti se združujejo delovni ljudje preko OZD in skupnosti, delovni ljudje, ki so zaposleni v privatnem sektorju preko svojih sindikatov, obrtniki preko svojega združenja in občani preko krajevnih skupnosti. V skupnosti pa se lahko združujejo tudi delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. To je novost, ki jo prinaša omenjeni zakon. Samoupravna organiziranost skupnosti na ravni občine prinaša torej neposredno odločanje delovnih ljudi in občanov o politiki zaposlovanja s tem pa tudi oblikovanja kadrovske politike. Delovni ljudje in občani določajo v skupnosti: — kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov; — usmerjeno in smotrno zaposlovanje, tako da delavci lahko pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje in sposobnosti; — preusmerjanje in prekvalifikacijo delavcev, koder je to potrebno zaradi preusmeritve proizvodnje ali modernizacije proizvodnje oz. tehnoloških izboljšav; — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter — organizirano vračanje in zaposlovanje delavcev na začasnem delu v tujini. Občinska skupnost za zaposlovanje se ustanovi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi. Skupnost je ustanovljena, ko sprejme samoupravni sporazum večina delavcev z območja občine. Zakon pa daje možnost ustanovitve medobčinske skupnosti za zaposlovanje zaradi uresničevanja načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ter za opravljanje zadev skupnega pomena in oblikovanja enotne politike zaposlovanja. Medobčinsko skupnost ustanovijo delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi medobčinske skupnosti. V njem delovni ljudje in občani določajo naloge medobčinske skupnosti in način združevanja sredstev. Oba sporazuma bosta do srede julija v javni razpravi. V septembru naj bi delovni ljudje in občani pristopali k sporazumoma istočasno, kajti'f-zakon določa, daje potrebno delovanje skupnosti na samo- upravni organiziranosti uskladiti do 31. 12. 1978. Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje določa: -' delovno področje in naloge skupnosti - združevanje sredstev za delo skupnosti - organizacijo skupnosti in njene organe ter njihove pristojnosti - razmerje med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi - opravljanje strokovnih, administrativnih in finančnih del za skupnost - samoupravni nadzor nad delom skupnosti. Temeljne naloge, ki jih opravljajo delovni ljudje in občani v skupnosti, so naslednje: - določajo smernice za srednjeročne in dolgoročne plane skupnosti ter sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja; - zagotavljajo izvajanje politike zaposlovanja na podlagi njene opredelitve v planih temeljnih OZD in planih družbenopolitičnih skupnosti; - načrtujejo in ukrepajo pri usmerjanju zaposlitve delavcev ali prekvalifikacije delavcev, koder je to potrebno zaradi preusmeritve proizvodnje ali modernizacije proizvodnje oz. tehnoloških izboljšav; - načrtujejo politiko usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter uresničujejo pogoje in možnosti za njihovo vključevanje v delo in življenje; - zagotavljajo poklicno usmerjanje mladine in odraslih pri izbiri šole oz. poklica, - uresničujejo načelo solidarnosti in vzajemnosti pri zavarovanju za primer brezposelnosti, usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih delavcev in usposabljanju ter zaposlovanju invalidnih oseb; - sodelujejo pri določanju ukrepov za reševanje posameznih pojavov na področju zaposlovanja, še posebej za izboljšanje socialne varnosti in pravic delavcev med začasno brezposelnostjo, za preprečevanje brezposelnosti in za tako zaposlovanje, ki je po strukturi in obsegu ustrezno potrebam gospodarstva in družbenega razvoja; - zagotavljajo izvajanje strokovnih, finančnih in administrativnih opravil za skupnost. Za opravljanje vseh naštetih nalog združujejo delovni ljudje sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja. Skupnost upravljajo delovni ljudje preko delegatov v organih upravljanja. Organi upravljanja so: - skupščina, - izvršilni odbor, - odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter - odbor samoupravne kontrole. Skupščina skupnosti kot najvišji organ upravljanja šteje 63 delegatov in sicer iz združenega dela 35 delegatov, iz KS 25, 2 delegata delegirajo obrtniki in kmetje kooperanti ter enega delegata državni organi ter družbenopolitične skupnosti in organizacije. Izvršilni odbor je izvršilni organ skupščine in šteje 7 članov. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 5 članov in prevzame v vojnem času funkcijo najvišjega organa upravljanja. Samoupravno kontrolo nad delovanjem in delom skupnosti izvajajo delovni ljudje in občani-odbo- (Nadaljevanje na 10. strani) ČLOVEK TEMELJNI DEJAVNIK V CESTNEM PROMETU Vsi smo udeleženci v cestnem prometu. Med nami je mnogo takih, ki sicer poznajo zakone, uredbe in druge akte, ki urejajo cestno-prometno varnost vseh kategorij udeležencev cestnega prometa. Žal pa je v današnjem času to premalo in če hočemo, da bomo povezali naša življenja, delo, razvedrilo in osebne želje za osebno srečo in srečo vseh kot vsakodnevni udeleženci v prometu s cesto, ki naj nas varno pripelje k srečanju z našimi željami, se vendarle moramo zavedati, daje TEMELJNI DEJAVNIK V SODOBNEM CESTNEM PROMETU ČLOVEK! Prav zaradi tega je še kako pomembno, da vsi udeleženci v cestnem prometu poleg prometno varnostne zakonodaje poznamo tudi kodeks etike udeležencev v cestnem prometu, ki med drugim pravi: Najrazličnejše in nenehno spreminjajoče se 'okoliščine, v katerih živijo in delajo ljudje, porajajo med njimi vedno znova nove odnose, ki jih še tako natančni in dobro oblikovani pravni predpisi ne morejo urejati dovolj uspešno. Tako je danes, še teže pa bo jutri, saj postaja življenje vse bolj razgibano, razvejano, zapleteno. V zakonitih določilih te vrste nastajajo tedaj vrzeli, ki jih lahko izpolnjujejo le posamezniki sami z zavestnim medsebojnim uveljavljanjem moralno etičnih vrednot. Bolj kot kjerkoli so takšna nenapisana zakonodajna določila o humanih in kulturnih odnosih med ljudmi potrebna v sodobni cestni motorizaciji med vozniki motornih vozil, med kolesarji, pešci, skratka med vsemi udeleženci cestnega prometa. Medsebojno spoštovanje med ljudmi, dejanska pomoč sočloveka in podobno ne sme biti zgolj zunanji videz človekove vljudnosti. Premnogokrat je to edino učinkovito preventivno sredstvo pred grozljivo naraščajočimi primeri smrtnih žrtev, invalidnosti ter materialne škode posameznikov in družbene skupnosti v hrupnem vrvenju sodobnega prometa. Raziskave o prometnih nesrečah - tako pri nas kakor tudi v drugih prometno razvitih deželah — se ujemajo v vzrokih nesreč, ki so skoraj izključno v samem človeka. Zato je nujno, da vsak udeleženec cestnega prometa, zlasti še voznik motornega vozila zavestno in z vso odgovornostjo sprejema in uveljavljanja v kakršnihkoli prometnih okoliščinah zahteve KODEKSA ETIKE - V DOBRO SOLJUDEM IN SEBI. Za življenje v prometu je človek sprejel strogo določen red. Red je tu potreben bolj kot na katerem koli drugem področju. Od tega, kako ga uveljavlja, sta odvisna njegova osebna sreča in sreča drugih, saj je zdrav in za delo sposoben človek največje bogastvo vsake družbene skupnosti. Brezpogojno spoštovanje in izpolnjevanje prometnih predpisov in pravil kakor tudi dosledno upoštevanje pravic in prednosti, ki jih prometni predpisi nalagajo drugim udeležencem v prometu, je tedaj temeljna dolžnost vsakega uporabnika prometnih površin. Kdor krši osnovno načelo prometne varnosti, lahkomiselno izziva nesrečo. Cestne površine, še tako široke (Nadaljevanje z 8. strani) ra samoupravne kontrole, ki ga volijo neposredno. V 6. poglavju samoupravni sporazum določa razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi. Skupnost sodeluje z organi družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja. Skupnost se vključuje v skupnost socialnega varstva zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva, zagotavljanja socialne varnosti in reševanja problematike invalidnh oseb. Občinska skupnost za zaposlovanje pa se združuje v medobčinsko skupnost zaradi uresničevanja načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti in zaradi usklajevanja enotne politike zaposlovanja na območju re-gfe. Ob tem je potrebno omeniti tudi, da zakon daje možnost ustanovitve skupne strokovne službe za več občin, s tem da se v občinski skupnosti opravljajo vsa operativna opravila, ki omogočajo delovnim ljudem, da uresničujejo pravice pri zaposlovanju in posredovanju dela, strokovnem izobraževanju, usposabljanju, zaposlovanju Invalidnih oseb, poklicnem usmerjanju in štipendiranju. Strokovna služba v občini oprav- lja tudi samoupravne organizacijske naloge za skupščino skupnosti in njene organe. Na medobčinski ravni pa se opravljajo analitična, finančna, statistična ter pravno-upravna dela in naloge. Občinska skupnost se združuje tudi v Zvezo skupnosti za zaposlovanje zaradi izvajanja skupnih nalog pomembnih za območje republike. Skupščina skupnosti ustanovi strokovno službo za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih opravil za skupnost ter ji poveri naloge in opravila. Delavci v strokovni službi tvorijo delovno skupnost, razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo pa določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih med skupnostjo in delovno skupnostjo. Kot vidimo, so naloge skupnosti pomembne, zato je prav, da o njih odločamo delovni ljudje in občani v občini. Prav je, da zaznavamo probleme in da iščemo najustreznejše poti in ukrepe za odpravo le-teh. Vse to pa nam nova organiziranost skupnosti za zaposlovanje tudi daje. OLGA LENČEK in dobre, bodo vedno pretesen življenjski prostor za potrebe sodobnega prometa. Zato naj se vsak voznik vključuje vanj telesno in duševno sposoben, zdrav in spočit. Voznik motornega vozila, ki sede za volan, a se zdravstveno slabo počuti in je čustveno vznemirjen (zaskrbljen, žalosten, jezen, razdražljiv, pretirano vzburjen od veselja in podobno), naj ve, da je njegova pot močno tvegana. Če negativni fiziološki in psihološki pojavi spremljajo voznika za volanom, ga lahko kaj hitro zapeljejo v hudo nesrečo. V prometu se situacije spreminjajo z bliskovito naglico. Vesten voznik zato neprestano spremlja vožnjo vozil nasproti, je pozoren na okolico cestnega pasu, po katerem vozi, ter je vedno pripravljen hitro in ustrezno ukrepati ob kakršnemkoli presenečenju, zlasti še na križiščih, prehodih, ob stikih cest s cesto, po kateri vozi in podobno. Vsak trenutek nas lahko preseneti kak kolesar, voznik motornega vozila ali pešec in vsaka prometna površina lahko skriva raznovrstne pasti. Upravljanje z vozilom prištevajo med najnapornejša človekova opravila. Dolgotrajna neprekinjena vožnja je še posebno utrujajoča; čim daljša je vožnja, tem močneje in hitreje telesno in duševno izčrpava voznika. Zlasti utruja vožnja pozimi, v snegu, v megli, nalivu, na poledeneli cesti pa tudi ponoči. Zato se bo voznik, ki mu je varna vožnja prva in glavna skrb, vselej, kadar bo občutil utrujenost, pravočasno odločil za počitek ali celo za krajše spanje. Kolikokrat se je namreč že zgodilo, da je med vožnjo v boju z utrujenostjo podlegel voznik! Zadremal je samo za hip, navadno pa se ni več prebudil. Poleg izkušenih in discipliniranih se v promet vključujejo udeleženci, ki so o prometnih pravilih slabo poučeni. Mednje ne sodijo le starejši pešci ali vozniki vprežnih vozil, temveč tudi kolesarji in vozniki vseh vrst motornih vozil — začetniki, ki si za sodoben cestni promet še niso pridobili potrebnih vozniških izkušenj. Z nenamernimi napakami povzročajo v prometnem redu zmedo in nevarne situacije. Izkušen in preudaren voznik, kolesar ali pešec se zaradi teh ne-rednosti ne bo jezil nanje; spomnil se bo svojih prvih nebogljenih korakov v prometnih vrvežih, pa jih bo razumel. Še več, neizkušenim nerodnežem bo vselej rad tako ali drugače pomagal iz zadreg in težav; pešca, na primer, ki je zašel na nevaren vozni pas, bo zaščitil in ga popeljal na varno; tovarišu, ki mu je odpovedal motor na cesti, bo koristno svetoval ali mu bo pomagal spraviti vozilo iz prometnega toka. Udeleženci v prometu, posebej vozniki motornih vozil, naj ne dovolijo, da jih zapelje moč motorja njihovega vozila, trenutna slaba volja ali njihova vihravost. Zavoljo tega bi le ogrožali druge ali jim kakor koli brezobzirno otežavali uporabo ceste. S svojim vedenjem naj okolici ne dajo povoda, da bi jih uvrščala med ljudi brez srčne kulture. Posebne pozornosti in obzirnosti so vredni v prometu otroci in stari ljudje. Za sodoben cestni promet so nezreli, nebogljeni. Igra, neprevidnost in podobno lahko otroka v trenutku potisne iz prometnega zatišja v nevaren prometni vrtinec. Telesne moči starih ljudi so prešibke, da bi mogli slediti hitrim prometnim utripom. Tega se bo zavedal vsak razumen voznik motornega ali drugega vozila. Na slabo preglednih odsekih ceste, na ovinkih — v naseljih in zunaj njih bo zmanjšal hitrost in zbral vse svoje sile v pripravljenost, da se ne samo izogne nesreči, marveč tudi vsaki možnosti, da bi nesrečo povzročil. Kaj naj bi bilo hujšega od zavesti, da si zaradi malomarnosti poškodoval nebogljenega človeka ali mu celo ugasnil življenje! ZAKONU ŠE KAKO ALI KDAJ UIDEŠ, TODA OBTOŽBAM ŽRTVE SVOJEGA NEPREMIŠLJENEGA IN NEMORALNEGA RAVNANJA V PROMETU NIKAKOR IN NIKOLI! Prehitevanje ob nepravem času in na nevarnih cestnih odsekih, vri-vanje vozila med vozila sovozni-kov, nenapovedano ali prepozno napovedano spreminjanje smeri vožnje, izsiljevanje prednosti in podobno neodgovorno ravnanje v cestnem prometu zanesljivo privede do hudih nesreč in strahotnih posledic. Vsak nevaren poizkus ali tveganje posameznika naj se vselej umakne preudarni oceni situacije in dejanjem, ki zagotavljajo varnost v prometu. Voznikom, posebej še tistim, ki upravljajo motorno vozilo, je včasih v trenutku treba uporabiti prav vse svoje sposobnosti. Zato se bodo zavestno in pravočasno izognili vsem vplivom, ki bi lahko zmanjšali njihove vozniške sposobnosti. Tako vplivajo alkohol, zdravila, mamila! Ne glede na omejitve, ki jih postavlja zakon, se bodo zavedni in odgovorni vozniki docela odrekli takim sredstvom, dokler vozijo in pred vožnjo. Zlasti naj se spomnijo, da nekatera zdravila skupaj z alkoholom, četudi oboje v majhnih količinah, lahko povzroče nenadne in hude motnje, ki bistveno prizadenejo voznikovo sposobnost za varno vožnjo. Alkohol je lažno poživilo. Vsaka kapljica alkohola je v prometu večkrat solza trpljenja in žalosti tistih, ki jih imamo najrajši, ali ki nam niso nikoli storili nič zalega. Poleg sodobnega in s prometno etiko osveščenega voznika spada med osnovne pogoje varne in srečne vožnje tudi tehnično brezhibno vozilo. Poleg zahtev, ki jih postavljajo predpisi, vozniki tudi moralno odgovarjajo za to, da bo vozilo, od katerega je odyisna varna vožnja, vselej brezhibno. Najboljše vozilo lahko postane nevaren, zahrbten sovražnik, kadar mu vozniki niso kos. (Nadaljevanje na 11. strani) Dobri vozniki ne bodo dopustili, da bi jim gospodovalo vozilo! Nasprotno, vozniki naj ukazujejo stroju! Hrupno ravnanje z motorji, čezmerno zastrupljanje zraka z izpušnimi plini, onesnaževanje prometnih površin in okolja ter podobni brezčutni odnosi do narave in človeka, niso le odsev neosveščenosti o prometni kulturi ter osnovnih zahtevah ekoloških razmer, marveč je neposredno poseganje po zdravju udeležencev v prometu in hkrati ogrožanje njihove prometne varnosti. Vozila in ceste sodijo med najsodobnejše dosežke znanstvenih in tehničnih stvaritev. Človek jih je namenil v svoj prid. Promet se je uvrstil med najpomembnejša torišča civilizacije, kjer se porajajo novi odnosi. Sodobno življenje na prometnih površinah zahteva tedaj od vsakega posameznika kvalitetne spremembe osebnostnih vrednot, boljšo vzgojo in več znanja o prometu. Zato si moramo mi vsi, kise kakor koli vključujemo v prometno življenje, prizadevati, da se bomo vedno in povsod držali v tej listini omenjenih načel etike in morale, zaradi nas samih, v srečo in zadovoljstvo soljudi in vse družbene skupnosti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu PROMET IN LJUDJE Ceste. Dolge, nepretrgane kače avtomobilov se iz dneva v dan vlečejo po njih. V današnjem, civiliziranem svetu nam tudi te pločevine ne manjka, saj ima pri nas avto že vsak peti prebivalec. Poleg teh prevoznih sredstev pa po naših cestah ne manjka še tovornjakov, motorjev, pony expresov itd. Vsak dan, ko prebiramo časopise, v njih zasledimo kakšno nesrečo, katere žrtev je bil eden ali celo več ljudi. In te slike se največkrat ponavljajo ravno v prometu. Prometna nesreča. Kako grozno izzvenita ti dve besedi, posebno, če je to dejanje terjalo žrtve. Kolikokrat imamo primere, da voznik vinjen sede za volan. Pri tem ne pomisli, da sočloveku ogroža življenje. In potem povzroči nesrečo. Koliko ljudi je že izgubilo življenje v takih primerih? Ljudje, ki niso bili krivi, so se morali zaradi tuje neprevidnosti ukloniti smrti. Da bi bilo smrtnih žrtev na cestah manj, je bilo že veliko storjenega. Tako otroci-šolarji lahko brezskrbno prečkajo cesto, saj jih vedno pospremijo pionirji prometni miličniki. Mnogi znaki opozarjajo voznike in pešce na previdnost. V mestih pa pronetni vrvež ureja semafor, brez katerega bi bila na cestiščih strašanska zmeda. Torej lahko rečemo, da imamo v 1>rometu vse kar najbolje urejeno, e človek je še tisti, ki kvari to izpopolnitev. Zato vozniki pozor! Sedite za svoje volane trezni in zavedajte se, da je življenje sočloveka delno „odvisno" tudi od vas. Milena Je rak NEZGODNA KRONIKA Dne 5. 8. 1978 ob 08. uri se je na cesti Šentvid - Zlato polje v naselju Čeplje pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti obeh nasproti vozečih vozil na cestišču, ki je široko le 2.90 metrov. Voznik tovornega avtomobila Šeslar Jože (1929) iz Podlipovice SO Zagorje ob Savi na katerem je imel naloženo 10.200 kg opeke je vozil iz smeri Šentvid proti Zlatemu polju. V naselju Čeplje je nasproti pripeljal voznik os. avtomobila znamke VVV Burja Mirko (1952) iz Brezovice 4 pri Zlatem polju. Ker širina cestišča ne dovoljuje vožnje tovrstnih vozil drug mimo drugega sta oba močno zavirala, vendar je kljub temu prišlo do trčenja. Na tovornem vozilu je nastala materialna škoda ca. 10.000 din na osebnem avtomobilu, pa cca 5.000 din. Voznik osebnega avtomobila kljub temu, da je imel v vozilu vgrajen varnostni pas tega ni uporabljal in je ob tej priliki utrpel tudi lažjo telesno poškodbo. LASTNIKI TRAKTORJEV ZAKAJ TAKO! Ni se še dodobra posušilo tiskarsko črnilo, ko smo v tem listu opozorili lastnike traktorjev, naj ne dovolijo mladoletnim ali neizkušenim osebam, ki nimajo ustreznega vozniškega dovoljenja, vožnje s traktorji. Zal pa kaže, da dobrohotna opozorila ne zaleže-jo in tako seje zopet dogodila nesreča, kije ne bi bilo, če bi nasvet in opozorila upoštevali. Sredi julija je posestnik Urankar Štefan, star 79 let, z Limbarske gore št. 9, poslal sina Štefana, starega 10 let, s traktorjem, za katerega je bila pripeta dira, na travnik po seno. Ko je pripeljal s ceste na travnik in je z desnimi kolesi zapeljal na nekoliko višji teren, se je neregistriran traktor prevrnil. S padajočega traktorja je fant še uspel odskočiti, vendar je pri tem tako nesrečno padel, da je dobil hude telesne poškodbe. Na traktorju pa je za 2.000 din materialne škode. KAJ STORITI ZA BOLJŠO PROMETNO VARNOST NAŠIH OTROK? Po statističnih podatkih UJV Ljubljana je bilo v I. polletju 1978 na območju ljubljanske regije 163 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci. Zastrašujoče pa je, da je v teh prometnih nesrečah 13 otrok izgubilo življenje, daje bilo 65 hudo in 105 lažje ranjenih. Samo v naši občini smo v tem polletju izgubili sedem najdragocenejših življenj,) ki so komaj prestopih šolske pragove. In če k tem grozljivim številkam dodamo še to, da se je 142 nesreč dogodilo v naseljenih krajih in le 21 izven naselja, tedaj je več kot očitno, da se bomo morali vsi — prav vsi občani posvetiti skrbi za boljšo prometno varnost naših otrok, kot stalni in vsakodnevni nalogi s polno mero. Še posebej je to pomembno v trenutku, ko se pričenja novo šolsko leto. Prav gotovo bodo v prvi vrsti k temu lahko največ pripomogli starši z nasveti, opozarjanjem na prometno ponašanje svojih otrok v prometu in ne nazadnje tudi z lastnim vzgledom kot vsakodnevni udeleženci v prometu. Tudi vodstva šol bodo morala storiti vse, da skupno s KS in drugimi činitelji v svojem okolišu poiščejo najboljše rešitve za varno pot otrok v šolo in domov, posvetijo vso skrb prometni vzgoji otrok. To je dolžnost in naloga tudi ivseh vzgojnovarstvenih zavodov, vrtcev in malih šol. Najodgovornejši nosilci pa bodo morali prav gotovo biti odbori za ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in varnost v KS, OZS, TOZD in vse družbeno politične organizacije v občini, da skupno s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu najdejo najboljše rešitve za dosego enotnega cilja - VARNOSTI NAŠIH OTROK V PROMETU. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu STARŠI! Zopet so se odprla šolska vrata. Mnogo otrok bo letos prvič prestopilo te pragove. Od tega dne dalje pa tudi samostojno vstopijo v prometni vrvež. Poleg vaših vsakodnevnih nasvetov o pravilnem ponašanju v prometu k varnosti mnogo pripomore tudi vidljivost predvsem v jesensko zimskem času. Poskrbite, da bo otrokovo kolo vedno brezhibno in predpisano opremljeno. Ne pozabite na luči, na odbojna stekla na zadnjem delu kolesa in pedalih. Tudi šolska torbica naj bo opremljena s svetlobnimi trakovi, gumbi ali zaponkami. Tudi na plašču ali svetlejši pelerini naj ima pripet svetlobni trak. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Tovarna pozamenterije TRAK Mengeš Mengeš, Glavni trg 18 OBJAVLJA naslednja dela in naloge: 1. tkanje na trakotkalskih avtomatih — 4 delavke 2. barvanje in apretiranje trakov - 1 delavko Prednost pri sprejemu imajo delavke s končano osnovno šolo. Možnost priučitve. Delo se združuje za nedoločen čas. Z a opravljanje del je predpisano poizkusno delo. Kandidatom, ki bodo združili delo, nudimo ugodne delovne pogoje in stimulativne osebne dohodke. Vloge in ustrezna dokazila naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko splošni sektor, kjer so na voljo tudi vse ostale informacije. ZA TESNEJŠO POVEZAVO S KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI Le temeljne samoupravne skupnosti so tisto mesto, na katerem je mogoče resolucije, stališča in smernice uresničiti z neposredno družbeno akcijo, ki rodi tudi otipljive rezultate. Ta misel je še posebej aktualna v tem trenutku, ko so za nami kongresi Zveze komunistov, kongresi, ki pozivajo k neposredni akciji in izvajanju dogovorjene politike v SZ DL, delegatskem sistemu vTOZDinKS. Zato je gotovo v pravem času zastavljena akcija za obiske v vseh KS v naši občini, za katero so se dogovorili v vodstvih družbenopolitičnih organizacij občine na pobudo Izvršnega odbora Občinske konference SZDL. V septembru in oktobru bodo predstavniki vodstev DPO in skupščine tako obiskali vse krajevne skupnosti, da bi skupaj ugotovili kako so se po volitvah KS konstituirale (nove skupščine KS in sveti KS), kako uresničujejo svoje razvojne načrte, kako uresničujejo frontno vloge DPO v okviru SZDL in za delegatski sistem, pa tudi zato, da bi pomagali reševati vsakodnevne aktualne probleme delovnih ljudi in občanov v KS. Posebne pozornosti bodo deležna tudi vprašanja s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, povezanost KS s TOZD in sindikati, priprave za podaljšanje samoprispevka za izgradnjo šolske mreže itd. Pogovorili bi se tudi o tem, kako v bodoče organizirati prevelike ali premajhne krajevne skupnosti, ki že skorajda nimajo pogojev za normalno dejavnost. Letošnja jesen bo zanesljivo polna aktivnosti, zato bo srečanje v krajevnih skupnostih ob konkretnih nalogah gotovo dobrodošlo in koristno. M.Jeran REGIJSKO TEKMOVANJE V ORANJU LETOS V NAŠI OBČINI 5. in 6. avgusta je Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo skupaj z Emono in drugimi organizacijami pripravila regijsko tekmovanje v oranju, katerega se je udeležilo tudi nekaj članov osnovnih organizacij ZSMS v kmetijstvu iz naše občine. Tekmovanje se je pričelo v soboto s povorko vseh sodelujočih (bilo jih je blizu 50), v kateri so sodelovale tudi narodne noše. Povorka je iz Domžal krenila preko okoliških krajev in prišla do prireditvenega prostora na polju med glavno cesto Ljubljana—Celje in lokalno cesto Dob-Količevo, kjer so tekmovali radijsko vodeni modeli letal in se po zaključku te prireditve premaknili na prostor pred osnovno šolo Martina Koželja v Dobu, kjer je bilo tekmovanje radijsko vodenih avtomobilčkov. Po tej prireditvi pa je slovenske narodne plese zaplesala folklorna skupina 00 ZSMS iz Radomelj. Nato je sledila prva preizkušnja za vse tekmovalce. Pisali so teste, ki so vsebovali naloge iz kmetijstva, iz področja oranja, prve pomoči in ljudskega odpora in narodne zašči- te. Po končanem teoretičnem delu pa so se vsi poveselili na zabavi, ki jo je organiziralo Gasilsko društvo Dob. Naslednji dan se je tekmovanje nadaljevalo na polju, kjer so se takmovalci pomerili v oranju in spretnostni vožnji. Žal teren ni bil najboljši, zato tudi brazde niso vedno padale tako, kot bi želeli tekmovalci. Posebno nekateri so imeli smolo, saj so se za njimi kamni kar valili. Po preizkušnji v oranju pa je vse tekmovalce čakala še spretnostna vožnja. Pri tej je bilo zlasti zanimivo gledati, kako so tekmovalci spravljali v garaže traktor s prikolico, ki kar ni in ni hotela vanjo. No, končno je bilo tekmovanje zaključeno, večina gledalcev zadovoljnih, nekateri pa prepričani, da bi sami bolje izorali, pa tudi hitreje zapeljali v garažo kot tekmovalci. Popoldne je bila razglasitev rezultatov. Žal nihče iz 00 ZSMS v kmetijstvu iz naše občine ni dosegel zavidljivih uspehov. Bo pa drugo leto bolje, kajne!? V. g. OGLAS Iščemo dobro teto za varstvo 8-mesečnega fantka izmenično na našem domu. Za plačilo nudimo stanovanje - celotno oskrbo, ostalo po dogovoru. Naslov v uredništvu glasila. OGLAS Nujno potrebujem izmenično varstvo za 1,5 ter 3,5-letna fantka v Domžalah ali bližnji okolici. Naslov: Rudi Križanič, Ljube Šercerja 4, Domžale Podpisovanje listine o pobratenju SREDSTVA ZA KS -ZADOVOLJEVANJE NAŠIH SKUPNIH POTREB V letu 1975 smo sklenili samoupravni sporazum po katerem delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter ostalih delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali podobni dejavnosti prispevajo del dohodka za financiranje planov in programov razvoja krajevnih skupnosti, kjer prebivajo njihovi delavci. Žal pa obveznosti iz sporazuma — 300 din na zaposlenega delavca še ni poravnalo 26 delovnih organizacij, nekatere celo za leto 1976 in 77, kar predstavlja 530.000 din izpadlih sredstev. Dodatnih 1.200.000 din pa naj bi za naše KS prispevali delovni ljudje v obrtni dejavnosti, ki svojih obveznosti po sporazumu niso v celoti izpolnili predvsem zaradi slabe informiranosti oziroma neobveščenosti, kot pravijo sami. Sredstva se zbirajo na posebnem žiro računu 50120-842-006-8173 združena sredstva za financiranje programov in planov KS SO Domžale) Omeniti velja še to, da bo v prihodnje merila za razdelitev in uporabo sredstev določal poseben odbor podpisnikov, ki ga sestavljajo delegati zbora KS občinske skupščine, delegati zbora združe nega dela in delegata OK SZDL in Občinskega sveta Zveze sindikatov, v skladu zli. členom samoupravnega sporazuma. Kako so se doslej razdeljevala sredstva je razvidno iz spodnjega pregleda. Prepričani smo, da bodo dolžniki dosledno in v najkrajšem času poravnali svoje obveznosti, saj gre za skupne samoupravne dogovorjene programe razvoja krajevnih skupnosti. OK SZDL PREGLED RAZDELJENIH SREDSTEV KRAJEVNIM SKUPNOSTIM, KI JIH PO SPORAZUMU PLAČUJEJO DELOVNE ORGANIZACIJE (300 din na zaposlenega) BLAGOVICA CESNJICE DOB DRAGOMEL J - PSATA DOMŽALE HOMEC - NOŽICE IHAN JARŠE KRASNJA - LUKOVICA MENGEŠ KRTINA MORAVČE PECE- PRESERJE PREVOJE RADOMLJE RAFOLCE- TROJANE VIR TRZIN ZLATO POLJE ROVA VE LIKA VAS -DESENJ VRHOPOLJE -ZALOG vsega razdeljeno 4 0122.528.50 44 249,15 4 Q23,25 189.058,85 52.292,60 1.025.744,05 128.720,70 189.058,85 209.171,55 44.249,15 92.516,15 543.042,00 76.42805 213 11)4,30 28.158,15 152.855,20 88.495,05 160.900,95 32.179,99-40.224,40 406.274,90 148.833,45 16.090,05 32.180,90 32.18140 72.405,40 Z DOBRO VOLJO SE DA MARSIKAJ , NAREDITI... Za utrditev nove bližnice do trgovine je iznajdljivim graditeljem namesto valjarja koristno služila kanalizacijska cev Že nekaj zadnjih let lahko krajani Količevega spremljajo živahno dejavnost mladih vaščanov, ki so domala vsi zaposleni v Papirnici Količevo, kako pripravljajo tradicionalno proslavo ob Prazniku dela, 1. maju, ki privablja na zborno mesto številne domačine in okoličane. Skupina prizadevnih Količanov na udarniškem delu To pa še zdaleč ni edina aktivnost Količanov. Vso skrb že dlje časa posvečajo urejevanju okolja, zlasti pospravljanju vsakovrstne ropotije, ki jo nekateri brezobzirni posamezniki odlagajo po grmovjih ob ozkih travniških poteh. Da bi to hvalevredno delo kar najuspešnejše teklo, so samoiniciativno ustanovili poseben organizacijski odbor, ki pa nima nobene uradne potrditve pri svetu krajevne skupnosti, niti ni vključen v katerokoli njegovo komisijo. Ta, lahko bi rekli, „ilegalni", odbor sestavljajo domačini Stane Žavbi, Polde Oražem, Jaka Svetlin, Miha Bore, Jaka Zanoškar ml. in Ivan Hočevar. Lahko da so v odboru še nekateri drugi krajani, res pa je, da so prej našteti najagil-nejši. Kot zgleden primer njihove prizadevnosti naj omenimo očiščevalno akcijo v lanskem letu. S sodelovanjem primerne skupine krajanov so v kratkem času pospravili iz večjega grmovja in izpod dreves med obema asfaltiranima cestama kakih 300 m južno od Papirnice vso sodobno navlako, sestavljeno zlasti iz odpadnega polivinila in drugih umetnih snovi, stare pločevine, kuhinjske posode in raznovrstne šare nasploh. Pri tem delu so ugotovili, da tudi steza, ki vodi iz Količevega čez Mlinščico mimo omenjenih grmov in dreves do Napredkove trgovine Planinke, ni urejena in je zlasti ob dežju kaj neprijetna. Vsekakor je preozka, preveč ovinkasta, polna grebenov, ob slabem vremenu blatna in mestoma pod vodo. Za vse vaščane, ki uporabljajo to bližnjico, bi vsakršna preureditev steze dobila privlačnejši videz in postala upo-rabnejša, zlasti za gospodinje, ki hodijo po njej nakupovat v samo-postrežnico Planinko. Tedaj porojena ideja se je začela uresničevati po letošnjem prvem maju. Podjetni iniciatorji so organizirali delovno skupino in napravili Še nekaj potegljajev z grabi jami in nova pot, ki se že beli ob gozdičku bo nared.. . načrt za izvedbo akcije. V njej so sodelovali domala vsi, ki jim omenjena bližnjica koristno služi. Po zamisli naj bi bila nova pot širša, krajša in tudi ob najhujšem dežju brez blata in mlakuž. To pa je pomenilo, da bo dobršen del preurejene steze potekal po novi trasi. Organizatorji so zatorej najprej reševali vprašanje zemljišča in naleteli pri lastnikih na ugoden odziv. Precejšen kos travnika so v ta namen odstopili Hočevarjevi, nekaj zemljišča pa tudi Repasovi in Kavkovi, vsi seveda brezplačno. Gramoz so s posredovanjem Jakoba Zanoškarja st. prispevali izvajalci zemeljskih del pri gradnji nove kanalizacijske mreže na Količe-vem, pesek za vrhnjo plast cestišča pa je preskrbela krajevna skupnost Vir, ki ji ta delovna akcija le ni ostala skrita. Vse drugo so opravili krajani sami s krampi, lopatami in samokolnicami. Z izkopi, utrjevanjem, posipanjem in zunanjim urejanjem poti so končali v treh tednih po začetku akcije in pri tem opravili blizu 500 udarniških ur. Nova skoraj ravna pot je dolga 184 m, široka 1,80 m, vanjo je vgrajeno nad ] 20 m-^ gramoza, za posip pa so porabili prek 10 m3 peska. Prostovoljci so pri tem delu odstranili veliko zemlje in grmovja, nazadnje pa bližnjico po obeh straneh obložili še z rušami zemlje. Na dan pred praznikom 3. julija popoldne, se je pred mostičkom čez Mlinščico na Količevem zbrala pisana množica krajanov. Tu so bili prostovoljci z nageljni, pionirčki, deklice v narodni noši in harmo- nikarji, pa tudi kopica opazovalcev. Vse je bilo slovesno, kot bi odpirali novo avtomobilsko cesto. Po priložnostnem govoru Poldeta Oražma je, 80-letna Staretova mama prerezala trak na mostičku in nova pot je bila odprta. Po njej so se proti trgovini najprej zapeljali mladi kolesarji, za njimi pa so krenili vsi drugi udeleženci. Nad vse domača in prisrčna slovesnost se je končala s skromno pogostitvijo udeležencev te prostovoljne akcije. Morda bo kdo rekel, daje škoda izgubljati besede in pisati o takšnih majhnih in obrobnih stvareh. Pa vendar temu ni tako! Vsi namreč vemo, da nekdanja zagnanost, ki smo ji bili priča v letih obnove naše porušene domovine, spričo naše potrošniške miselnosti čedalje bolj usiha. Vse bolj redki so primeri, da bi ljudje spontano prijeli za delo in brez tuje strokovne in finančne pomoči reševali svoje lokalne probleme v prvi vrsti z lastnimi močmi. In kjer taki primeri so, jih je treba publicirati iz dveh razlogov: Članek v časopisu pomeni javno priznanje prizadevnim krajanom, hkrati pa je tudi vzpodbuda in poziv številnim drugim članom, da bi vzornike primerno posnemali. Nova pot zdaj koristno služi svojemu namenu, njeni graditelji pa že razmišljajo, kaj je še treba storiti za olepšanje domačega kraja. Ivo Sonc NOVICE IZ NAŠEGA KRAJA V javni promet je bila oddana nova cesta z asfaltno maso za 22. julij 1974. leta. Ob tej priliki je bila tudi svečanost na Vrhpolju in istočasno tudi otvoritev tako potrebne krajevne pisarne, za krajane Vrhpolje - Zalog. Tako pisarno imamo, nimamo pa v njej še urejeno elektriko. Krajevna skupnost je navezala stike z Elektro Ljubljana, da bi potrebna dela bila opravljena. Kljub pismenim in ustnim zaprosi-lom še vse skupaj stoji na mrtvi točki. V isti stavbi so gasilci montirali sireno, samo je potrebno, da se jo ustrezno priklopi oz. priključi elektrika. Tudi po tej zadevi so gasilci večkrat prosili za to odgovorne osebe, in do danes ni iz tega ničesar. Ob priliki otvoritve ceste je bilo rečeno, da je nujno potrebno, da se uredi kanalizacija odtok vode, ki ob večjih nalivih dre iz Sp. Javor-ščice po krajevni cesti na asfaltno cestišče na Vrhpolju. Voda s seboj prinaša pesek, kamenje in blato. Tako je na cestišču tudi po nekaj m3 odpadnega materiala, katerega pa morajo krajani sami pospraviti, ker se za to ne zanima Komunalno podjetje iz Domžal, katero je tudi cesto prevzelo. Ob nalivih voda neusmiljeno teče po cesti in ogroža krajane, saj ni za to prepotrebnega odtočnega kanala, ki bi v njega tekla voda. Zato voda teče v hleve, kletne pro- store, garaže, dvorišča. Tako so prizadeti resnično ogroženi ob takih katastrofah, saj morajo delati po več ur, ne glede ali je dan ali noč, da tako obvarujejo del svojega imetja. Tudi signalizacija, prometni znaki, smerniki niso na svojih mestih, dogaja se, da so poškodovani in vrženi stran. Bankirie niso utrjene, obcestni kanali niso očiščeni, zaradi česar voda teče po cesti. Krajani se sprašujemo, zakaj odgovorne osebe ne pokrenejo potrebno, da se zgoraj navedene pomanjkljivosti sproti odpravljajo, da ne bo zaradi malomarnosti prišlo do prometne nesreče. Vsi zgoraj navedeni primeri naj bodo v opomin vsem tistim, ki so odgovorni za to. Po drugi strani pa naj bo opomin, daje tudi tukaj prisotna družbena samozaščita, zato se moramo zavedati, da se kaj takega ne more dopustiti kot se dogaja pri nas. Krajani Vrhpolja OGLAS AMD Moravče prodaja avtomobil FIAT 750, letnik 1975. Informacije se dobijo v društveni pisarni. 20 LET GASILSTVA V ŽEJAH V nedeljo, 23. julija, smo žejski gasilci praznovali 20-letnico uspešnega delovanja društva. Jubilej smo počastili s kratko proslavo, sektorsko vajo in pa izročitvijo svojemu namenu nove motorne črpalke pod pokroviteljstvom Kartonažne tovarne Ljubljana. Občinska gasilska zveza Domžale pa je ustanovnim članom podelila priznanja za uspešno dolgoletno delo. Društvo je bilo ustanovljeno v februarju leta 1958 na pobudo povezava z občinskim središčem. Tako je na eni izmed sej društva bila izražena želja, da bi cesto rekonstruirali in jo izročili svojemu namenu leta 1979, ko naj bi bila osrednja občinska proslava za občini Domžale in Kamnik na T rojiti. Prihodnje leto bo minilo 35 let od kar je po teh krajih besnel okupator. Požgal je vasi Viševk, Trojico in Konfin, ker ni našel partizanske tiskarne, ki je delovala pri Rožič Antonu v Viševku. Nova gasilska črpalka v Žejah pokojnega Franca Cerarja iz Višev-ka. Društvo zajema zaselke iz treh krajevnih skupnosti in sicer Krtine, Doba in Ihana, in to vasi Rača, Račni vrh, Laze, Brezovica, Žeje, Trojica in Dobovlje, ki so med najslabše razvitimi v občini Domžale. Na tem področju deluje samo naše društvo, ki združuje stare in mlade. V njem se porajajo ne samo predlogi o izboljšanju varnosti pred požari in drugimi elementarnimi nesrečami temveč tudi ideje, predlogi o izboljšanju življenjskih pogojev krajanov. V teh krajih je zelo močna migracija prebivalstva, saj je zelo redek mlad človek, ki se odloči, da bo vztrajal v teh odročnih krajih in tako društvo izgublja člane ravno v takih letih pri katerih bi lahko društvu največ dal, kmetije pa mlade gospodarje. Eden izmed glavnih vzrokov odseljevanja mladine je brez dvoma slaba cestna Občani so se trdno odločili, kar največ prispevati z denarnimi prispevki in prostovoljnim delom, da bi s pomočjo družbe zgradili ce-sto-spomenik narodnoosvobodilne vojne, da bi spomine na te žalostne dogodke kar najdostojneje proslavili z novo delovno zmago, ki bi mnogo prispevala k razvoju teh odročnih krajev. Člani društva so si za bodoče delo napravili zelo obsežen načrt, v katerem je dograditev doma in nabava novega terenskega vozila, ker je naše področje hribovito, in pa nenehno urjenje o uporabi gasilske opreme v boju proti stihiji ognja, tako da se stopnja pripravljenosti dvigne na čimvišjo možno stopnjo in da občanom dokažemo, da sredstva, kijih vlagajo v gasilske namene, niso vržena proč. Pirnat F. PRVI PIONIRSKI HIŠNI SVET V DOMŽALAH! 19. 5. 1978 so se zbrali pionirji in cicibani stanovanjskega bloka Zupančičeva 6, v skromnem kletnem prostoru z odločitvijo, da ustanovijo pionirski HS z določenimi zadolžitvami do stanovalcev in obratno. V njihovem „statutu", ki je zapisan v knjigi Dnevnik piše med ostalim tudi to, da bodo skrbeli za red in čistočo, pomagali odraslim, posadili zelenico ter prirejah proslave in izlete. Z majhnim nezaupanjemso starši opazovali svoje otroke, ki so se spremenili kar čez noč. Prvo presenečenje so pripravili pred prazni- kom Dneva mladosti in za rojstni dan Maršala Tita. Skrbno in povsem neopazno so se vadili v preurejeni kletni sobici, ki jim služi vsenamensko: za igralnico, učilnico, dvorano, pevsko sobo, itd. Z enournim programom so vse presenetili, saj starši ne poznajo povsem svojih otrok, kadar so postavljeni pred nalogo, da se izkažejo z znanjem in pridnostjo. Vse nastopajoče so gledalci burno pozdravljali z dolgimi aplavzi. Vsi so se veselili uspešne proslave in jo tudi praznovali pozno v noč. Nekaj dni po ustano- Prvi pionirski hišni svet v občini vitvi so že odprli svojo hranilno knjižico in poskrbeli, daje zelenica pred blokom oživela. Veseli smo zagnanosti naših otrok, med katerimi izstopajo imena Vine — predsednik, Andreja, Brigita, Boštjan, Robi, Roman. Delavnost pionirskega HS je odvisna od vseh stanovalccev. In če bo ta iskrica prekmalu ugasnila, ali ne bomo nosili krivde za to vsi, ki smo jih bodrili že ob samem rojstvu? VSAKA ŠKODA JE TUDI DRUŽBENA ŠKODA V preteklih dvoje desetletjih smo priča pogostim naravnim katastrofam, ki so povzročale in povzročajo večje ali manjše gospodarske škode na področju naše širše in' ožjih družbenih skupnostih. Ne glede na sektor lastništva vse te neprijetne posledice pomenijo negativni vpliv na celotno gospodarstvo. Včasih se celovitih škod niti ne zavedamo in jih tudi težko ocenimo; vendar s pomočjo strokovnih normativov, ki so pridobljeni s praktičnimi, analitičnimi in sistematičnimi metodami, izkušeni strokovnjaki v sodelovanju z neposrednimi delavci prizadetega gospodarskega področja, direktno škodo morejo količinsko in vrednostno oceniti najbližje resnici. Prav kmetijska panoga je tista, (rastlinske kulture, živinoreja, ljudska prehrana) kije najbolj občutljiva in izpostavljena negativnim naravnim pojavom in ob katastrofah lahko predstavlja najbolj širok vzrok za stagnacijo celotnega gospodarstva. Posledic naravnih katastrof v kmetijstvu ni možno celovito urediti v prvotno stanje, možno pa je, da se zatečeno stanje na raznovrstnem rastlinju v določenem času delno popravi ali obnovi, s čemer pa se osnovna in nadaljnja gospodarska škoda le delno oblaži. Po nagli oceni dogodka je druž-beno-politična koordinacija ugotovila potrebo po takojšnji akciji Izvršnega sveta, sveta skupščine občine, ožje strokovno usposobljene komisije za oceno prvega zatečenega stanja oškodovanih lastnikov, komisije za kmetijstvo pri IS, EMONE kmetijske koorpeacije, kmetijsko pospeševalne službe in strokovno svetovalne službe pri upravnem organu skupščine in tudi veterinarske inšpekcije. Posamezni občani so prijavljali škode v uradu svoje krajevne skupnosti. Strokovna komisija za oceno direktne škode je po ogledih in razpoložljivih podatkih ugotovila, da je skupno prizadetih 1200 ha kultiviranih površin, kar predstavlja 11.690.391,00 din škode. Od te skupne škode je družbeno kmetijstvo v občini oškodovano za 4.723.511,00 din, zasebni sektor oziroma kmetje kooperanti pa so oškodovani za 6.966,880,00 din. Največ je bilo prizadetih krmnih rastlin za živino oziroma okopavine, žitarice in tudi sadje ter povrtnina. Izvršni svet skupščine občine je odobril določeno vsoto finančnih sredstev iz rezervnega sklada občine za prvo pomoč najbolj prizadetim kmetom. Ta finančna sredstva so se in se delno še delijo v obliki umetnih gnojil in drugih agrotehničnih sredstev pri DO kooperacija Domžale; seveda na osnovi sprotnih in dejanskih ugotovitev strokovne komisije o vrstah in količini prizadetih kultur po posameznih prizadetih lastnikih. Takoj prvi dan po dogodku je pričela z delom tudi strokovna komisija za oceno škod po toči, viharju in poplavi pri Zavarovalnici Triglav - Mengeš. V najkrajšem možnem času so bile zavarovancem škode ocenjene in izplačane odškodnine. Nekatere škode izven kmetijskih površin pa so še v obdelavi. Kompleksno problematiko okrog neurja, poročila ocenjevalne komisije o škodah ter o tekočih in nadaljnjih ukrepih je razpravljala tudi komisija za kmetijstvo pri Iz- (Nadaljevanje na 15. strani) vršnem svetu skupščine občine Domžale ter po vsestransko strokovni razpravi pripravila stališča ki jih je IS sprejel: 1. Posledice škode so predvsem na kulturah, ki vsebujejo bistvene dele hranilnih snovi v obroku za živali. Iz tega sledi, da bo predvsem matična in tudi ostala živalska čreda čutila posledice v zdravstvenem stanju in produkcijskih zmožnostih v zimsko-spomla-danskem času in tudi kasneje. Zaradi tega bo potrebno v tem obdobju delovati preventivno (poleg ostalih ukrepov) z vita-minizacijami in mineralizacijami in drugimi preparati, kijih bodo zahtevale sprotne ugotovitve na živalih iz strani kmetov in veterinarske službe. Takšna in druga dela na področju zdravstvene zaščite pa zahtevajo dobro organizirano in sistemsko rešitev. To bi najbolje opravili v okviru „družbenega dogovora o gospodarski in zdravstveni zaščiti domačih živali." Ta dogovor je v nekaterih občinah v Sloveniji praktično že preizkušen. Za področje občine Domžale pa se ta osnutek za posebne okoliščine našega področja pripravlja. 2. IS podpira ukrep Zveznega izvršnega sveta o kontroli prekomernega odkupa in klanja predvsem reprodukcijske živine. V zvezi s tem naj bi sprejela nalogo kontrole veterinarska inšpekcija. 3. V zvezi z intervencijsko uporabo umetnih gnojil se priporočajo predvsem dušična gnojila. 4. Poleg predhodno odobrenih finančnih sredstev s strani skupščine občine Izvršni svet, odobri dodatna finančna sredstva za že opisane intervencijske potrebe tako, da celotna sredstva znašajo 700.000,00 din. 5. Davčna uprava ne bo realizirala davčnih obveznosti od katastrskega dohodka od kmetov, ki ga kmetje niso in ga ne bodo uresničili zaradi elementarne nezgode. Ta izguba je po K. O. iz strani cenilcev ugotovljena v procentih. 6. Pri Rizični skupnosti za kmetijstvo se ugotovijo najboljše možnosti za kolektivno zavarovanje važnejših rastlinskih kultur pod sprejemljivejšimi pogoji, kot pri individualnem zavarovanju. 7. Ugotovijo naj se tehnične možnosti za preprečevanje toče s pirotehničnimi sredstvi. Iz SOZD EMONA Ljubljana -DO kooperacija Domžale so nas informirali, da bo v teh dneh odbor pri hranilno kreditni službi razpravljal o podaljšanju plačilnih rokov za anuitete kmetov - kooperantov. Menim, da ta „poteza" od delavcev kolektiva ter samoupravnih organov zasluži javno pohvalo. Omenim naj tudi eno pomanjkljivost, ki se je pojavila, da so nekateri občani prijavljali na krajevni skupnosti le poškodovane orne površine, čeprav so jim bile travnate površine močno prizadete. Takoj, ko se je to ugotovilo je komisija za cenitev naknadno ocenila prijavljene površine po lastnikih in po površini obstoječih kultur. Ta in druge izkušnje nam bodo ob uspešno vodeni akciji morda v prihodnosti pomagale za še boljše delo na področju reševanja posledic elementarnih nesreč v kmetijstvu. Gubane Peter r KAKO UČINKOVITO ZAVARUJEMO KMETIJSKE KULTURE PRED ŠKODO, KI JO POVZROČA DIVJAD Vse lastnike oziroma imetnike kmetijskih zemljišč, zavezuje 2. točka 69. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS št. 25/76), da izvajajo ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje škode na kmetijskih kulturah, ki jo povzroča divjad. Vendar so kljub temu ti ukrepi pogosto neustrezni ali neučinkoviti, ter pomanjkljivo izvedeni. Navedemo naj sicer zelo preprost, a vendar izredno učinkovit ukrep za odvračanje divjadi od poljščin, zlasti ajde in koruze, posebno še v jesenskem času. Ta ukrep izvajajo na naslednji način kmetovalci Notranjske. Potrebujemo liter ali dva sveže goveje ali druge živalske krvi, katero nalijemo v ustrezne pločevinke. Le-te nato obesimo okrog in okrog njive, katero nameravamo zaščititi pred divjadjo. Kri se nato strdi in počasi razpada, pri čemer nastaja vonj, ki divjad odvrača. Izhlapelo kri je potrebno vsaj enkrat tedensko zamenjati oziroma obnoviti. Po trditvah in izkušnjah notranjskih kmetovalcev je tak način zavarovanja edino uspešen. Vsem lastnikom kmetijskih zemljišč zato svetujemo, da na tak način pravočasno zavarujejo kmetijske kulture, še zlasti sedaj, v jesenskem času (ajdo in koruzo). LOVSKA DRUŽINA MORAVČE v___.--. DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE RAZPISUJE v šolskem letu 1978/79 v naslednje šole in tečaje: - dvoletno administrativno šolo — 1. in 2. razred (pogoj: redno končana osnovna šola, starost nad 17 let) - tehniško tekstilno šolo 1. in 4. razred - dvoletno delovodsko šolo tekstilne smeri — 1. in 2. razred - osnovno šolo za odrasle — 7. in 8. razred - dvoletno poklicno šolo za kmetovalce - strojepisni tečaj, - krojno-šiviljski tečaj - začetni in nadaljevalni - gospodinjski (kuharski) tečaj - tečaj nemškega jezika — začetni in nadaljevalni - tečaj angleškega jezika - za odrasle in predšolske otroke - tečaj za snažilke - tečaj za skladiščno poslovanje - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za upravljalce „S ' naprav - tečaj higienskega minimuma - tečaj iz varstva pri delu — za vse profile delavcev - ekonomsko srednjo šolo — skupaj s Kamnikom Vpišete se lahko vsak dan od 7. - 14. ure (razen sobote) v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE Donfale, Kolodvorska 6/1. Informacije v tajništvu, telefon številka 72-082 in v programu delavskih univerz Gorenjske, v katerem so navedene vse izobraževalne oblike, kijih organizira Delavska univerza Domžale. J r n Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI, Jarše p. Domžale n. sol. sub. o. induplati RAZPIS za naslednja dela oz. naloge: VODJA ODDELKA TEHNIČNE KONTROLE Pogoji: - visoka strokovna izobrazba tekstilno-tehnološke smeri — 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih oz. nalogah Kandidati za navedena dela oz. naloge morajo imeti ustrezne poslovne organizacijske sposobnosti in morajo biti moralno neoporečni in nekaznovani ter morajo izpolnjevati druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Domžale. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Ponudbe je treba poslati na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI, Jarše 61230 Domžale. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni od dneva poteka roka veljavnosti razpisa. r UNIVERSALE industrija oblačil Domžale, Kidričeva 4, Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge čistilke upravnih prostorov Vloge sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. V__,_- J OGLAS IN MEMORIAM MARINA FLIS, ROJENA PAVLOVClC Zadnje juujske dni so se svojci in drugi občani mnogo prezgodaj številno poslovili od Marine Flisove. Njeno slovo od najdražjih je bilo tiho, kot vse njeno življenje. Rodila se je pred nepolnimi 56. leti v družini zavednega finančnega uradnika. Vso življenjsko dobo je preživela v rodnih Domžalah. Že od mladosti so vrstnice, s katerimi se je skupaj učila šiviljskega poklica, spoštovale njeno skromnost. Vendar pa je vedno znala ohraniti vedrino. Njeni vrlini sta bili poštenost in značajnost. Med narodnoosvobodilnim bojem sta skupaj s sestro pomagali partizanom s hrano in obleko. Pokojna Marina si je skupaj z možem Karo lom ustvarila družino, rodila sta se ji dva sinova, bila je srečna žena in skrbna mati. Pokojnica je vestno in strokovno opravljala svoje šiviljsko delo. Z ljudmi, ki jim je šivala, je postala prijateljica. Številni med njimi, ki so jo še posebno cenili in imeli radi, so jo pospremili na njeni zadnji poti. Življenjsko pot Marine F lis je pretrgala nenadna smrt. Končalo se je plemenito življenje, žal mnogo prezgodaj. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta FRANCETA MAHKOTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali vence in cvetje, ter nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi dr. Ivu Pevcu, med. sestri Sluga Ireni za lajšanje bolečin v njegovi težki bolezni. Hvala tudi tistim, ki ste ga obiskali in tolažili. Prisrčna hvala tudi pevcem za lepo petje in župniku za njegov govor. Hvala vsem, ki boste pokojnika ohranili v lepem spominu. Žena Marija in sin Franci z družino ZAHVALA ob prerani in boleči izgubi dragega moža in očeta JANEZA VE LEPCA ravnatelja Poklicne kovinarske in usnjarsko galanterijske šole Domžale se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se še zahvaljujemo kolektivu Poklicne šole Domžale, družbenopolitičnim organizacijam, ki so s skupnimi močmi prispevali k lepemu pogrebnemu obredu. Zahvala velja tudi tovarišem: Cer-netu, Zalokarju, Dolencu in Jermanu za njihove besede slovesa. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Terezija in sinova Janez in Marjan ZAHVALA Ob tragični nesreči našega dragega sina in brata HOMAR MARJANA usl. PTT Domžale, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo podj. PTT TOZD Domžale za vso iskreno in nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi uslužbencu PTT Tov. Petru Vidmarju in župniku iz Doba za nepozabne besede pri odprtem grobu. Vsem iskrena hvala! Družina Homar ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice Terezije CERAR Mežnarjeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, delovnemu kolektivu „RASICA" Moravče za izrečeno sožalje, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem, ki so ji zapeli in gospodu kaplanu za pogrebni obred in poslovilne besede. Zahvala tudi Dr. Džuriču, ki jo je več let zdravil, in ji tako podaljšal njeno življenje. Najlepša hvala nosilcu prapora invalidov Moravče. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki so nam izrazili sožalje in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Žalujoči: hčerka Francka z možem Francem ter ostali, sinovi in hčerke z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi skrbnega moža, očeta, brata in tasta Janeza RIHTARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz tovarne INDUPLATI Jarše in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in izrazili ustna in pismena sožalja. Posebna zahvala gospodu kaplanu za opravljeni obred kakor tudi Mengeškim gasilcem, in društvu upokojencev. Žalujoča žena Antonija ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob težki bolezni mojega moža in očeta STANETA VOLClNI se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu poklonili toliko lepega cvetja in se od njega poslovili ter ga spremili na zadnji poti, nam pa izrazili sožalje in nam pomagali. Posebej se zahvaljujemo župniku za cerkveni obred in poslovilni govor. Še enkrat vsem najlepša hvala. Vsi njegovi Iščem sobo v centru Domžal. Cenjene ponudbe pošljite na naslov Kalpič Marjan, Novakova 3 61234 Mengeš. Sobo in kuhinjo iščeta (začasno) mlada zakonca s 3-letno hčerko, v Domžalah ali bližnji okolici. Ponudbe pod „V stiski sem". Bevc Marija Vnanje Gorice 59 61351 BREZOVICA pri Ljubljani ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb 61230 DOMŽALE, Titov trg 1 razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas za poln delovni čas Pogoj: osnovna šola in zaželen tečaj iz higienskega minimuma Prijave sprejema kadrovska služba ZD Domžale in sicer 14 dni po objavi tega razpisa. OSNOVNA ŠOLA OLGE AVBELJ HOMEC p. Radomlje objavlja prosta dela in naloge računovodje Pogoj: ekonomski tehnik s prakso Rok prijave 15 dni po objavi. „Perutnina Zalog Agrokombinatska 84 Ljubljana-Polje telefon (061)48-311 Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja sledeča prosta delovna mesta za nedoločen čas: 2 PERUT N1NARJA za OE Ihan Pogoji: osnovna šola 3 mesece delovnih izkušenj Osebni dohodek je cca 3800 din. Poskusno delo je 1 mesec. Pismene prošnje sprejema kadrovska služba. Rok za sprejemanje ponudb je 10 dni od dneva objave. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi." KOMUNALNO GOSPODARST VO MENGEŠ p.o. Mengeš, Prešernova c. 2 zaposli delavce z osnovno ali nepopolno osnovno šolo za priučitev v zidarski, ključavničarski in par-ketarski stroki. Delo se združuje za nedoločen čas. Vse informacije dobite na upravi podjetja. OGLAS Izvršujem popravila in montažo gorilnikov CTC, ki zastopa TEHNO UNION Ljubljana, kot pooblaščeni servisantje. VERSTOVŠEK Franc, Ljube Šercerja 4, Domžale (stolpnica). Telefon od 6. do 7. ure zjutraj štev. 323-666 Z NOVIM VODSTVOM SE USPEŠNEJE Mladi v naši občini se združujemo v enotni mladinski organizaciji Zvezi socialistične mladine Slovenije, ki se v sedanjem trenutku pripravlja na svoj jubilejni 10. kongres, ki bo oktobra v Novi Gorici V skladu s programom Republiške in naše konference ZSMS smo tudi mladi v domžalski občini pripravili volilno in programsko konferenco, na kateri smo pregledali dosedanje delo, sprejeli novi program in izvolili novo vodstvo. V preteklih dveh letih je naša občinska organizacija dosegla lepe uspehe na celi vrsti področij našega delovanja. Ustanovili smo nekaj novih osnovnih organizacij (Peče, Gozdno gospodarstvo, Agroemona), v svoje vrste smo skušali pridobiti čim več mladih, ki bi z organiziranim družbenopolitičnim delom v naši organizaciji še bolj koristili družbi, pri tem pa nismo pozabili na njihovo usposabljanje. Zavedali smo se, da je le mladinec, ki je seznanjcm s cilji naše in drugih družbenopolitičnih organizacij aktiven član, zato smo organizirali vrsto krajših in daljših seminarjev, posvetov, sestankov in drugačnih izobraževalnih oblik. Pri tem smo se skušali povezovati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, z aktivom predavateljev in Delavsko univerzo, prve sadove pa je že rodilo tudi naše sodelovanje s Klubom samoupravljalcev. Na občinski ravni smo preko svojih delegatov sodelovali v vseh družbenopolitičnih organizacijah in nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih. /Naša prvenstvena naloga v zadnjem obdobju je bila prav sodelovanje in vključevanje mladih v volitve novih delegacij. S pomočjo drugih dejavnikov nam je prejele tudi priznanja. Mladi v izobraževanju so se ukvarjali s svojo organiziranostjo, pa z usmerjenim izobraževanjem in štipendiranjem, v teh sredinah pa so tudi najbolj uspešno delali klubi OZN in marksistični krožki. Ob tem je potrebno poudariti vlogo mentorjev, katerih delo pa še ni ovrednoteno, tako kot bi bilo potrebno. Za področje kmetijstva lahko rečemo, da so se mladi veliko vključevali v konkretne akcije, da je bilo izvedeno strokovno izobraževanje preko EMONA TOZD Kooperacija, da je bilo organiziranih več tekmovanj in strokovnih ekskurzij in da so mladi iz kmetijstva delali tudi v okviru 00 ZSMS iz KS, da pa premalo pozornosti posvečamo idejno-političnemu izobraževanju teh mladih, problemska konferenca, ki je bila organizirana za področje družbenih organizacij in društva in ki je' bila izpeljana na osnovi vrste javnih razprav v osnovnih sredinah, ni prinesla bistvenih izboljšav na področju tega dela. Ugotavljamo le, da je veliko mladih vključenih v DO-D, da pa le-te niso zainteresirane za delo v okviru ZSMS, s katero pa rade sodelujejo v konkretnih akcijah. Aktivno so delale tudi posamezne komisije, zato smo na konferenci lahko ugotavljali, daje bilo organiziranih vrsta pohodov, na katerih smo obujali revolucionarne 'radicije, sodelovali in organizirali smo vrsto prireditev in svečanosti ob praznikih in pomembnih jubilejih, povsod pa smo prispevali tudi kulturni program. S^oje osnovne sredine in širšo javnost smo obveščali preko biltena, ki izhaja vsake štirinajst dni, naši člani so pisali Občinski poročevalec, Mladino m drugam. Med bogatim sporedom praznovanj 750-letnice Ihana so občani posebej toplo pozdravili povorko ljudskih običajev uspelo, da je procentna zastopanost mladih v vseh delegacijah kar precej visoka. Naša in nas vseh naloga pa je, da te delegate čim bolje usposobimo, da bo naš delegatski sistem še bolje zaživel. V okviru občinske konference je bilo delo razdeljeno po posameznih področnih konferencah in komisijah, ki so dosledno izvajale svoje programe in se pri njihovem uresničevanju čim tesneje povezovale z osnovnimi sredinami. Tako je konferenca mladih delavcev največ pozornosti namenila uresničevanju družbenoekonomskih odnosov, uresničevanju Zakona o združenem delu v praksi, pa sodelovanju in vključevanju mladih v samoupravne organe, izobraževanju mladih delavcev in drugim aktualnim problemom. Prav tako kot mladi iz krajevnih skupnosti so tudi mladi delavci razpravljali o štipendijski politiki in ustanavljali aktive štipendistov. V tem času je zaživelo nekaj krajevnih svetov, 00 ZSMS iz KS so se uspešno vključevale v krajevno samoupravo, skušale so se povezovati z družbenimi organizacijami in društvi, o njih so izvedli tudi javno razpravo, veliko je bilo storjenega na področju klubske dejavnosti, saj so v okviru tekmovanja NAS KLUB naše osnovne organizacije Na srečanju izseljencev na Gorjušije bilo vzdušje zelo veselo vsa bistvena področja našega dela, gradili pa smo tudi na dokumentih ostalih druzbeno-političnih organizacij. V sedanjem trenutku bomo seveda največ pozornosti posvetili pripravam na 10. kongres ZSMS in tako v vseh osnovnih sredinah izvedli javno razpravo o dokumentih, izobraževali bomo delegate iz naših vrst in si prizadevali, da bomo še bolje sodelovali z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi. Pri tem ne bomo pozabili na to, da bo vse naše delo izhajalo iz osnovnih sredin in da bomo v naše vrste vključili še več mladih iz naše občine. Ko je bila podana razrešnica staremu vodstvu, je bilo izvoljeno novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen IGOR LIPOVSE K, študent iz OO ZSMS Radomlje, za sekretarja pa MATJAŽ REPNIK, strojni ključavničar iz OO ZSMS PAPIRNICA KOLlCEVO. Izvoljeno je bilo tudi predsedstvo konference, predsedstva področnih konferenc in predsedniki komisij in odborov. Prepričani smo, da bomo ob pomoči ostalih družbenopolitičnih organizacij tudi v prihodnje tako uspešni. G.V. SOLA V NARAVI V°ljavni učni načrti za telesno vzgojo cioločajo osnovni šoli, da ima tudi obvezni pouk plavanja; organizirali ga bomo v okviru šole v naravi. Sola v naravi ne ustvarja samo primernih pogojev za učenje plavanja, temveč ima tudi druge vrednote, predvsem vzgojne. Z odhodom v šolo v naravi se marsikateri otrok prvič loči od staršev in domačega okolja. Tu napišejo nekateri otroci prvo pismo ali razglednico vživljenju. Prvič se srečajo z natančno planiranim delom za ves dan. Treba seje podrediti skupnim interesom. Treba je računati s časom; ob pravem času vstati, pospraviti ležišče, urediti prostore, se umiti, pripraviti na teoretični pouk in na plavanje. Tu otrok ne more ravnati drugače kot drugi. Potruditi se mora, da ne zaostane za njimi. Teoretični pouk je na prostem in je zelo privlačen, saj spoznava rastlinstvo in živalstvo morja in obale, obmorsko gospodarstvo in pomorski promet na drugačen način, kot bi ga doma v suhoparni učilnici. Plavalna šola življenje še popestri in bistveno zmanjša število neplavalcev (utopitve so še vedno na petem mestu med smrtnimi nesrečami otrok). Tako se v šoli v naravi učenci navajajo na samostojnost, na osebno odgovornost pri opravljanju dežurstva, na solidarnost, na učenje; spoznavajo življenje v novih okoliščinah, se navajajo na smotrno izkoriščanje delovnega in prostega časa ter se kulturno udejstvujejo. Življenje in delo šole v naravi prispeva k socializaciji učencev. Sola v naravi je nedvomno ena takih novih oblik dela, ki daje naši šoli značilen pečat. Če na splošno stremimo za tem, da bi osnovno šolo izdelal vsak občan, si ob tem želimo še to, da bi znal tudi plavati, ko bi jo zapuščal. Jana Majhenič Veliko je bilo storjenega na področju mladinskega prostovoljnega dela. V tem obdobju je bila izvedena vrsta manjših lokalnih delovnih akcij, največji uspeh Pa je bil dosežen z lanskoletno akcijo ECE 77, zelo uspešna pa >e bila tudi letošnja brigada SLAVKO SLANDER, ki je v I. izmeni akcije v Kožbani dobila vsa možna priznanja in tudi Prehodni trak akcije. Organiziranih je bila vrsta športnih tekmovanj, pozabiti pa ne gre tudi sodelovanja naših mladincev v vrsti občinskih in republiških kviz tekmovanj, kjer smo dosegli lepe uvrstitve. V lanskem letu je naša občinska konferenca prejela tudi republiško priznanje ODLIČJE 22. december za sodelovanje z JLA, ZZB in Z RVS, s katero smo še posebej uspešno sodelovali v vrsti republiških taktičnih tekmovanj. To je bilo le nekaj misli iz poročila in vrste razprav, ki so bile na konferenci. Ob sprejemu poročila smo bili enotnega mnenja, da je bilo delo mladinske organizacije v zadnjem obdobju uspešno, kar ie potrdil tudi član sekretariata republiške konference ZSMS, ki je delegate opomnil na nekatere aktualne naloge, ki so pred mladinsko organizacijo. Sprejeli smo nov program in programska izhodišča, v katerih smo zajeli TEKMOVANJE V GRABLJENJU IN V KOŠNJI Tudi letos so mladi kmetovalci pripravili že tradicionalno tekmovanje v košnji in grabljenju na travnikih Emone v Cešeniku pri Dobu. Žal se je letošnjega tekmovanja uueležilo precej manj koscev kot druga leta, medtem ko je bilo grabljic več, pogrešali smo zlasti mlajše tekmovalce. Pa si oglejmo zmagovalce v posameznih panogah: košnja z motorno kosilnico: ŠTRUKELJ IVAN iz Spodnje Loke košnja z ročno koso: 1. Jug ŠTEF AN iz Češenika 2. STARE FRANCI iz Turnš 3. MASEL J SLAVKO iz Doba grabljice: 1. KOREN Rezika iz Češenika 2. JUG Rezka iz Češenika 3. GROŠELJ Tilka iz Češenika. Prav v tej dijciplini so starejš.' grabljice dokazale mlajšim, da moč in mladost še ni vse. Tekmovanje si je ogledalo veliko obiskovalcev, ki so bili zadovoljni in so obiskali tudi veselični prostor. Dobiček bodo mladi kmetovalci namenili organizaciji strokovne ekskurzije. Vera Grošelj PIONIRSKI ODRED OSNOVNE ŠOLE MENGEŠ OBISK IZ MAČVE RAZGIBANO ŽIVLJENJE MLADIH V SOLI MENGEŠ V šolskem letu 1977/78 ni bilo težko pričeti z delom, saj se je s septembrom začelo drugo obdobje JPI. Program, ki smo ga sestavili že prejšnje leto, smo samo izpopolnili z dodatnimi nalogami, akcijam, pohodi in tekmovanji. Na kulturno-umetniškem področju smo v pet krožkov: lutkovnega, folklornega, literarnega, novinarskega in dram-sko-recitacijskega vključili okrog 180 pionirjev od 1. do 8. razredov. Pri mladinskem, mlajšem mladinskem in otroškem zboruje prepevalo 200 mladih grl. Učenci so v krožkih delali v popoldanskem času po dve uri na teden. Predstavili so se občinstvu z mnogoštevilnimi nastopi na proslavah v sodelovanju s selekcijami mengeške Svobode ter na samostojnih prireditvah. Osrednja prireditev je bila ob tednu Komunista Clovek-delo-kultura, ko so recitatorj i in pevci pripravili recital prvomajskih in borbenih pesmi. Recital je izpovedoval delavsko enotnost, borbenost, rast naše domovine in dosegel pravo umetniško raven. Z njim smo se predstavili delavcem združenih podjetij v kraju, mladim in prosvetnim delavcem. Ob novem letu je svojo veliko vlogo odigrala dramska sekcija. Z igro Dedek Mraz in škratje se je predstavila 9-krat in gledalo jo je 1000 otrok. Gostovali smo celo v enem izmed ljubljanskih delovnih kolektivov (Elektro Ljubljana); kostume, sceno in rekvizite smo pripravili sami. Bogato bero nastopov so imeli pevski zbori: mladinski 9, mlajši mladinski 8 in otroški 4. V juniju smo pripravili samostojen koncert folklornih skupin in pevskih zborov. Naj omenimo, da nam je uspelo primerno obleči pevce in nabaviti belokranjske noše za najmlajšo skupino. Vendar nam še manjkajo enotna krila, ter sedem parov gorenjskih noš. Največ smo za nabavo oblek zaslužili sami, šivale pa so nam mame. Učenci sami urejujejo oblačila, šivajo, perejo in jih oskrbujejo. Zdi se mi, da jih s takim načinom dela uvajamo v svet samostojnosti, pravilnega odnosa do lastnine in odgovornosti. Mentorji, v glavnem prosvetni delavci, so neumorni kažipoti vseh izvenšolskih dejavnosti. V nekaj letih nam je uspelo vzgojiti nekaj mladih ljudi, ki že pomagajo pri delu z učenci v izvenšolskih dejavnostih. Podmladek pri folklorni skupini, zlasti pa šahiste vodi naš bivši učenec, ki danes obiskuje pedagoško gimnazijo in bo v nekaj letih prav gotovo postal dober prosvetni delavec in vzgojitelj. Priprava in vpeljavanje mladih v kulturna doživetja in dogajanja zahteva mnogo volje, potrpežljivosti in vztrajnosti. Da bomo uresničili geslo, pri- bližati kulturo delavcu, da bo nekoč v najbližji prihodnosti ta otrok kot delavec sam posegal po kulturi, gaje treba navajati in vzgajati že v prvih letih šolanja. Preveč enostransko bi bilo, če bi opisovala skupino otrok, ki najde svoje zadovoljstvo v kulturnem udejstvova-nju, kajti mnogo jih je, ki so svoje sile sproščali na poljudno znanstvenem in tehničnem področju. Skoraj ni bilo pionirja, ki ne bi sodeloval v eni izmed akcij - varujmo okolje. Redno so vzdrževali vse cvetlične nasade, zelenice, čistili okolico šole, pripravljali in urejevali športno igrišče, lepili parole v kraju in s tem opozarjali krajane na red in čistočo. Mladež je v zimskem času postavila v kraju veliko število ptičjih krmilnic. Skoraj ni bilo hiše, kjer ne bi otroci znali pripravljati ptičje pogače. Pa naša delovna brigada. Vanjo je bilo vključenih 100 pionirjev. Pred odhodom na delo je štab pripravil plan dela, po katerem so bile čete razporejene na delovna področja. Po delu so komandirji podali raport. V spomladanskem času je brigada delala tri sobotne dopol-dneve. Še in še bi lahko naštevala, a naj na kratko povem nekaj o solidarnostnih akcijah. Ni nam bilo težko zbrati denarja za „tisoč torbic za južno Afriko". Zbrali in naročili smo 25 torbic. Mnogi razredi so zbrali še več denarja, češ, da bi torbice napolnili s šolskimi potrebščinami. Ker tega ni bilo treba, so presežek denarja odstopili za gradnjo pionirskega doma v Dolenjskih Toplicah. Takoj, ko smo v Domžalah kot šola podpisali sporazum za pionirski samoprispevek za gradnjo doma, smo na šoli obvestili starše glede samoprispevka. Lepo je bilo slišati, ko so nam pionirji enoglasno odgovorili, da bomo skupen znesek 40 din na posameznika zbrali do zakflučkaJPI za obdobje 1976-1978. Pripravili smo toliko sporazumov, kot nas je na šoli, vsi so ga lastnoročno podpisali in začeli z zbiranjem. S koncem šolskega leta smo zaključili tudi s to akcijo. Prepričana sem, da bo ta mladi rod, ko se bo izšolal, dorastel, znal kovati verige samoupravljanja na vseh delovnih mestih v vseh delovnih organizacijah. Za izvajanje vseh nalog tako razvejane izvensolske dejavnosti je potrebnih mnogo mentorjev. Mladinaje pripravljena in voljna delati, sami smo jih pripravljeni voditi, jim svetovati, iskati prave poti. Nadvse radi pa bi videli, da bi vsi ljudje, vsa družba spoznala, kako važni so začetki izobraževanja in vzgoje, kako vsak izmed nas želi nuditi otroku čimveč, sam pa biti priznan kot delavec, ki ima pravico dobiti in dati in da najde v družbi pravo mesto delavca. Štefka Mlakar V ponedeljek, dne 29. maja 1978, so domžalske kmete-koope-rante Emone, obiskali kmetovalci iz Srbije, iz občine Bogatič v Mačvi. Vrnili so obisk, za katerega so bili dogovorjeni že v lanskem oktobru, ko so se naši kmetje v okviru ekskurzije po Srbiji mudili v njihovih vaseh Salaš in Klenje. Zaradi izrednega gostoljubja in prisrčnosti, katere so bili takrat deležni, so s srbskimi kmeti in njihovimi družinami sklenili osebna prijateljstva. Srbske vasi so drugačne od naših. Velike so, v njih je 4000 ali celo 6000 prebivalcev, ki se preko 80% ukvarja s kmetijstvom. Vse kulturno in družbeno življenje izhaja iz „sela" in deluje za kmeta. Naravni pogoji, plodna mačvanska ravnina že sama poudarja, da je tam kmetijstvo glavna gospodarska panoga. Kmetijstvo je tudi dejansko dobro razvito, tako da so imeli naši kmetje kaj videti. Trenutna nervoza in dvom v našo kranjsko gostoljubnost, ki sta se pojavili v pričakovanju dragih gostov, sta se razblinili ob njihovem prihodu. Sprejela jih je skupina naših kmetov njihovih dobrih znancev. Obrazi so se sprostili v nasmeh. Radiša je v skupini spoznal Marijana, 'Franc je opazil Stanimira, Saša Janeza. Vedeli smo, daje vzpostav- ljen pravi bratski kontakt in da bomo z obiskom zadovoljni. Ob prisotnosti predstavnikov DPO občine Bogatič in Domžale so bile izrečene pozdravne besede predsednika SOb Domžale tov. Leniča in direktorja DO Kooperacije Emona ing. Hrena kot gostitelja, ki so jih gostje poslušali z največjo pozornostjo. Iz govorov je prevevala enotna težnja za razvoj kmetijstva v občini, ki ga Kmetijska Kooperacija že vrsto let izvaja. Gosti so si nato v dveh skupinah ogledali nekatere usmerjene kmetije. Eni so krenili v Preserje k Črnivec Alojzu, ogledali so si farmo brojlerjev pri Nastranu v Radomljah in strojno skupnost v Češeniku. Drugi so si ogledali tržno usmerjeno kmetijo pri Ložar-ju v Studi in kmetijo pri Bergant Jožetu v Krašcah. Na vseh kmetijah so bili prisrčno sprejeti in pogoščeni, delavci pospeševalne službe pa so jim posredovali osnovne podatke o obsegu in usmeritvi kmetijske proizvodnje na kmetijah. Ob koncu njihovega obiska je folklorna skupina iz Radomelj priredila kulturni nastop v Restavraciji Repovž s prikazom slovenskih narodnih plesov. Ob prijetnem vzdušju so se prijateljske vezi med srbskimi in našimi kmeti še bolj utrdile. Gorše ing. Franc. LJUBITELJI ZNAČK, STARIN IN DENARJA Naše društvo je bilo ustanovljeno na željo zbiralcev na Vrhpolju v letu 1975. V začetku je bil osnovan pripravljalni odbor, ki je imel nalogo, da na terenu agitira, da bi se ljubitelji svojih zbirk včlanili v društvo. To nam je tudi uspelo, da smo lahko društvo pravno registrirali. Naše društvo je edino na območju občin Domžale, Litija in Kamnik, s sedežem na Vrhpolju. Predsednik društva je vse skozi Dušan GROŠELJ, njegov namestnik Jože NOVAK, tajniške posle opravlja Dannel CERAR in blagajniške Pavle BARLIC. V društvu je trenutno 76 članov v starosti od 3 do 73 let. Ti člani so večinoma iz območja Domžal^ Moravske doline in iz Vojvodine. Člani plačujejo letno članarino 50 dinarjev. Ob vpisu pa vsak član sprejme kolekcijo društvenih značk. Tako je uspelo društvu, da je dobilo stalni sedež, kjer bodo menjalni dnevi. To je vsako tretjo nedeljo v mesecu v „JAMARSKEM DOMU" na Gorjuši pri Dobu od 10. ure dalje. Tu bi naj člani menjavali svoje zbirke, ravno tako imajo možnost nečlani, ki pa se lahko tu tudi včlanijo. Jamarski dom je privlačna turistična točka, ki je oddaljen od Doba le 1,5 km od glavne ceste. Upravni odbor društva šteje 13 članov, seje so po potrebi v Jamarskem domu na Gorjuši. Vsak član je pismeno vabljen in seznanjen z dnevnim redom. Vse ljubitelje značk, starin in denarja vabimo, da se redno udeležujejo menjalnih dnevov kot so najavljeni. Jože Novak Kmetje kooperanti so si ogledali sodobne kmetije v Mačvi Meseca februarja 1978 leta je društvo imelo svoj občni zbor v Partizanskem domu v Moravčah. Udeležba je bila zadovoljiva. Na tem zboru smo pregledali delo društva od ustanovitve do danes. Iz poročila je bilo slišati, da sta bili organizirani dve razstavi, ena v letu 1976 na Vrhpoljah, katere seje udeležil celo predsednik SZDL Slovenije Mitja RIBIČIČ, druga razstava pa je bila januarja letos v Komunalnem centru v Domžalah. Društvo ni prejelo nobenih finančnih sredstev-dotacij od občine, niti ne od Krajevne skupnosti, čeprav je to društvu potrebno. Tako se društvo finansira od Članarine, razstav in prodaje značk. V letošnjem letu imamo namen organizirati še dve razstavi, seveda, če bodo finančna sredstva in prostori. Ravno tako si je društvo zadalo dodatno dejavnost izdelavo albuma vseh spomenikov v Moravski dolini in izdelavo nove značke društva, ter široko organizacijo menjalnih dnevov. Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu Biotehniške fakul tete; VTOZD za živinorejo Domžale objavlja sledeča prosta delovna mesta: 1) tehnični sodelavec v kemijskem laboratoriju 2) referent za študentske zadeve Zahtevani pogoji: Ad 1) Kemijski ali medicinski tehnik, lahko brez prakse. Ad 2) Dokončana srednja šola (gimnazija, ESŠ), znanje strojepisja. Razpis velja do zasedbe. DOM AMD - DOMŽALE ODPRT ZA OBČINSKI PRAZNIK Kmalu po vojni, pred tridesetimi leti so se zbrali najbolj vneti ljubitelji motorizacije in v Domžalah ustanovili Avto-moto društvo. Pristopilo je 60 članov, za prvega predsednika pa je bil izvoljen profesor Anton Bukovec. Takratna imovina društva je bilo motorno dvokolo, star avtobus znamke ford ter dve olimpiji, za kateri starost niso ugotavljali. Cilj društva je ostal vsa leta isti, združevati voznike motornih vozil jim nuditi možno pomoč in uspo- goča nastope na svetovnih prvenstvih. Danes šteje AMD Domžale 800 članov, katerim predseduje tovariš Tone Pezdir, neumorni delavec in organizator. Med drugim je povedal, da so v času obstoja društva usposobili okrog 5000 šoferjev, to pa je prineslo v društveno blagajno dovolj denarja, da so začeli misliti na gradnjo lastne stavbe, kjer bi lahko poučevali teoretični del za šoferski izpit in imeli zraven še garaže za svojih 9 vozil znamke svoje sobe v kletnih prostorih glasbene šole. Po nekaj letih tudi tam niso bili zaželjeni pa so našli razumevanje pri upravi skupščine občine, ki jim je za pouk in izpite odstopila sejno sobo. Danes, z otvoritvijo doma AMD, vse to odpade. Ponosno se postavljajo z uspehom svojega varčnega dela, dolgega tri desetletja. Ob otvoritvi, tej so prisostvo- Otvoritev novega dozidanega objekta AMD Domžale sobiti nove šoferje. Slednje je obogatilo društveno blagajno in prispevalo h temu, daje domžalska občina slovela sredi šestdesetih let kot najbolj motorizirana. Na cestnih hitrostnih dirkah pa je več let zapored startal Domžalčan Peter Seljak. Na vrhuncu sposobnosti je zasedel na državnem prvenstvu drugo mesto. Mladi fantje Grilj, Šubelj in Kokalj so v tistih letih navduševali gledalce z svojimi drznimi vožnjami v go-kartu. Tekmovali so tudi po domžalskih cestah, kar pa je pozneje prometna milica prepovedala zavoljo gostote prometa. Na dirkališčih so se pojavila nova imena Peter Verbič, Mijo Lisjak in Janežič. Tudi oni so in se še uvrščajo med najhitrejše v državi. Prva mesta v svojih kategorijah jim že nekaj časa nihče ne ogroža. Verbič in Lisjak sta pridobila tudi mednarodno licenco kar jima orno- zastava 750. Z šestimi inštruktorji pa imamo pogodbe, da poučujejo praktično vožnjo s svojimi vozili, je na koncu tega dela razgovora rekel predsednik Pezdir. Stavba, ki sojo odprli v četrtek, 27. julija je enonadstropna z merami 20 X 9 metrov. V njej sta dve učilnici ter sejna soba in sanitarije. Z lastnim prispevkom 1,2 milijona dinarjev so dokončali dom AMD Domžale, ki velja opremljen 3,2 milijona din. Mnogi starejši šoferji, ki so se naučili veščine vožnje z motornim vozilom A ali B kategorije (sedaj poučujejo samo za B kategorijo), se spominjajo na tiste dni, ko so vozila spravljali v zasilno, leseno garažo in, ko so bili društveni prostori najprej v gostilni pri Sladkanu (danes je na tem mestu parkirni prostor pred glavnim vhodom v podjetje Helios) in na prostore v glasbeni šoli dokler niso dobili C HELIOS KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE Delovna skupnost skupnih služb RAZPISUJE za šolsko leto 1978/79 sledeče štipendije 1 štipendijo na ekonomski fakulteti — fin. računovodska smer 1 štipendijo na ekonomski fakulteti - poslovna smer, notranja trgovina . 2 štipendiji na ekonomski srednji šoli Izpolnjeno prijavo za štipendiranje na obrazcu DZS 1,65, zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o opravljenih izpitih ter potrdilo o vpisu naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Helios, kemična industrija Domžale, Ljubljanska 114, 61230 Domžale. vali predsednik občinske skupščine Domžale tovariš Jernej Lenič, sekretar AMZ Slovenije tovariš Korbar, številni drugi predstavniki družbenih in političnih organizacij ter sosednjih avto-moto društev, gredo Čestitke marljivim in zaslužnim članom, ki so svoje načrte ob letošnjem občinskem prazniku uspešno končali, otmar Lipovšek DOMŽALSKI SLIKARJI MED K0ZJANCI Tudi letos je likovno društvo Petra Lobode iz Domžal organiziralo tridnevno slikarsko kolonijo na Kozjanskem. Člani društva so se razmestili pri domačinih v vasi Dobje pri Planini, od koder so vsak dan hodili slikat v bližnjo in daljno okolico. Že prvi dan je vsak član oddal po eno sliko za razstavo, ki je bila določena za nedeljo, 2. julija v dobljanskem šolskem poslopju. Člani so razstavljali poleg teh likovnih storitev še po eno sliko, ki jo je vsak član prinesel s seboj. Skupno je bilo razstavljenih nad trideset eksponatov v različnih slikarskih tehnikah. Čeprav je v nedeljo dopoldne močno deževalo je prisostvovalo pri otvoritvi razstave v šoli lepo število domačinov. Naš izredno aktivni član dipl. ing. Bogdan Potnik je vsakega, ki je želel imeti svoj portret, narisal. Portretov je narisal kar lepo število. Predvsem pa je želela predsednica Prosvetnega društva Dobje, da bi imela portrete vseh najaktivnejših članov. Te bodo ob priliki otvoritve novega kulturnega doma izobesili v preddverju. Tov. Potnik je želji ustregel. Dobljani gradijo precej velik dom, kjer se bo odvijalo politično in kulturno življenje za dobljansko območje. Razstavo je otvorila šolska upraviteljica tov. Jožica Salobir, ki je pozdravila vse navzoče in poudarila željo, da bi se taka snidenja še kdaj ponovila. Člani Likovnega društva so nato improvizirali kulturni program, v katerega so vključili dve pevski točki, dve solo točki in dve recitaciji, ki ju je učinkovito posredovala tov. Mojca Vilar. Zatem je prevzel besedo predsednik SZDL Dobje tov. France Salobir, ki je v svojem govoru prisrčno pozdravil vse navzoče slikarje - amaterje, goste in domače obiskovalce. Med drugim je podčrtal dejstvo, da so take razstave izredno velikega vzgojnega pomena, ker si želi tudi kmetski človek prisluhniti utripu kulturne razrasti. Navzoče slikarje - amaterje je nazadnje predsednik naprosil naj bi v osrčje Dobja še kdaj prišli slikat; saj je okolica glede naravnih lepot zelo zanimiva. Predsednik likovnega društva Petra Lobode dipl. ing. Dolfe Pen se je za gostoljublje Dobljanov iskreno zahvalil ter obljubil, da se bomo še kdaj oglasili. Nato je naprosil mentorja likovnega društva Petra Lobode akad. slik. Danila Fugra, da je navzočim na poljuden in razumljiv način tolmačil posamezne slike in tehnike. Obiskovalci so se poslovili in se postopoma razšli. Razstavo si je v nedeljo popoldne in v ponedeljek uspešno ogledalo še precej mladine in odraslih. Dolfe Prešeren PAROLE NISO DOVOLJ V boju za čisto okolje včasih pozabljamo na malenkosti, ki pa lahko povsem popačijo sliko našega kraja. Na Cesti talcev so postavili cvetličnjake, ki pa so žal tako slabo vzdrževani, da predstavljajo že zatočišče žab in drugih malih vodnih živali, cvetju pa niso v prijetno počutje. Prav v neposredni bližini čudovite parole o čistem okolju, na avtobusni postaji in bližnji okolici je mogoče zapaziti neskončne količine papirja in drugih odpadkov, ki bi jih morda koristno uporabila tudi domžalska industrija. Posebno pozornost pa zasluži cvetlični park ob avtobusni postaji, kjer najdejo mesto zlasti tisti, ki ne najdejo javnega stranišča v Domžalah, gosta in razraščena grmovja pa nekateri uporabljajo za shranjevanje ponošenih in zamazanih oblek, kadar jim je v vročini v avtobusu prevroče. Na avtobusni postaji je vedno množica ljudi, ki čakajo na avto-busej nekaj optimistov pa zre na ploščad pred Veleblagovnico in čaka, kdaj bo začel delovati Napredkov „vodomet". V centru Domžal si takšnih madežev v našem okolju ne bi smeli privoščiti. Občan OGLAS MONTIRAM TV ANTENE za črno-bele ter barvne televizorje. Sašo Pavlic Dragarjeva 6 (Rodica) Domžale KOŠARKA Septembra se z jesenskim delom nadaljuje tekmovanje v slovenski košarkaški ligi za ženske. Predstavnice občine, košarkašice Mengša, so po prvem delu na odličnem drugem mestu, kar presega pričakovanja poznavalcev ženske košarke pred pričetkom lige, obenem pa potrjuje dejstvo, da lanskoletni naslov vice-prvaka republiške lige ni bil slučajen. Mladim Mengšan-kam je z nepopolno ekipo „spodr-snilo" le v Litiji. Od zmag pa je treba omeniti, zmago nad Ilirijo in Jesenicami. Jeseničanke, z večkratnima državnima reprezentantkama med nuadinkami Malackovo in vedno konkurirajo prva štiri moštva, od katerih pa ima Jezica najizkušenejšo ekipo. Jesenice Mengeš Jezica Ilirjja Litija Gostol Sava Koper Obutev Kras 109:1 9 8:1 8 7:1 10 7:3 106:4 10 5:5 9 3:6 9 1:8 101:9 9 0:9 725:514 18 565:421 16 582:332 14 745:410 14 640:449 12 576:602 10 373:501 6 413:580 2 430:668 2 320:712 0 Košarkašice Mengša so zaradi letnih dopustov precej pozno pričele s pripravami za nadaljevanje prvenstva, zato pa so treningi v tej fazi toliko bolj intenzivni in pogosti, saj se trenira štirikrat tedensko. Prvi del priprav, kjer gre za telesno pripravo, je sicer med igralkami nepriljubljen. Vendar pa je treba vedeti, da bodo le s primerno Košarkaške Mengša na zadnjem treningu Vrdoljakovo (v novi sezoni okrepitvama Bresta), so bile tudi najmočnejša ekipa, ki je dosedaj gostovala v Mengšu. Zanimivo je to, da so Mengšan-ke kot po pravilu odlično zaigrale proti favoritom, slabše pa proti ekipam z drugega dela lestvice. Z a-nimivo pa je tudi to, da na domačem igrišču niso bile poražene že deset zaporednih prvenstvenih tekem - od oktobra 1977 dalje. Lestvica po prvem delu ni popolna, saj nekatere tekme še niso bile odigrane. Za naslov prvaka še telesno pripravljenostjo kos naporom, kijih čakajo v drugem delu prvenstva. Zlasti še, ker želijo še naprej ostati v vrhu prvenstvene lestvice, za kar so po prvem delu zaslužne tako starejše kot mlajše igralke, ki igrajo vse bolj zanesljivo. Tako je npr. ravno najmlajša igralka dosegla odločilni zadnji koš na tekmi z Ilirijo (59:58)! V Mengšu zato nestrpno pričakujejo prve tekme, še posebej pa zaostali derby z odlično ekipo Jezice. Gorup F. Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale razpisuje prosto delovno mesto KOORDINATORJA - ORGANIZATORJA ZT KO občine Domžale POGOJ: - dokončana srednja šola - aktivno sodelovanje v telesni kulturi z večletno prakso s smislom za organizacijo - delo in naloge se opravljajo v dopoldanskem in popoldanskem času - možnost dela na vsem področju občine Domžale Poskusno delo traja tri mesece. Pismene prijave na razpisano in objavljeno prosto delovno mesto je treba poslati na Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Domžale. Kandidati naj se prijavijo v roku 15 dni po objavi. ATLETSKE DEJAVNOSTI V ŠOLSKEM LETU 1977/78 Po daljšem času je v Domžalah zopet zaživela atletika, saj se še nikoli niso mladi osnovnošolci udeleževali atletskih tekmovanj tako množično kot letos. Prva tekmovanja, ki smo jih organizirali oz. izvedli na prostem, sta bili občinsko prvenstvo srednjih šol, kjer udeležba ni bila najboljša, kar je opravičljivo do neke mere, saj je večina srednješolcev vozačev, vzporedno s tem pa se je odvijala tudi akcija »najhitrejši pionir-ka", katere se je udeležilo 20 pionirjev in 21 pionirk. V začetku maja je bil izveden v Radomljah kros, ki se ga je udeležilo skoraj 200 tekmovalcev in tekmovalk. Po teh tekmovanjih in danih rezultatih pa smo izbrali ekipo, kije zastopala občino Domžale na območnem prvenstvu v Kamniku. Izbrali smo 14 pionirjev in 15 pionirk, ki so z izjemo štafete odšli v Kamnik brez skupnega treninga. Tekmovali so v 6 disciplinah in dosegli v nekaterih disciplinah presenetljive rezultate in tako zmaga domžalske moške ekipe ni preveliko presenečenje, medtem koje ženska vrsta zasedla drugo mesto. Po tem tekmovanju smo po dogovoru s Kamničani sestavili ekipo, ki je zastopala območje Domžale-Kamnik na področnem prvenstvu v Ljubljani. V ekipi je bilo 9 domžalskih pionirjev in 6 pionirk, skupaj s kamničani pa 32. Na tekmovanju smo v obeh konkurencah zasedli 3. mesto za ekipama Ljubljano in Kranj. Da je bila naša skupina najmočnejša med vsemi, dokazuje tudi dobra uvrstitev področne reprezentance okrepljene z najboljšimi tekmovalci območij Kranj, Kamnik in Domžale na republiškem prvenstvu v N. Gorici, saj so pionirji zasedli za Celjem 2. mesto, pionirke pa so bile premočno prve. V Ljubljani smo s Kamničani osvojili dve prvi in dve tretji mesti, Golob V. iz Mengša in Gruenfeld T. pa sta se uvrstila v ljubljansko ekipo in zasedla v N. Gorici 4. oz. 2. mesto. Ob koncu maja pa smo na OŠ JBT organizirali občinsko prvenstvo v atletiki, ki se ga je udeležilo 152 pionirjev in pionirk; to tekmovanje se je izvedlo prepozno, saj se je pojavilo veliko novih tekmovalcev, ki bi lahko zastopali občino v Kamniku. Jarc Tomaž INFORMACIJA O AKCIJI „HOJA IN TEK NA SMUČEH ZA VSE " „Hoja in tek na smučeh" sta pomembna elementa športno rekreativnih aktivnosti. Tega so se zavedli zlasti v skandinavskih deželah, kjer je to že ena najmnožičnejših športno rekreacijskih aktivnosti. Zaradi svojih pozitivnih učinkov pa se je to gibanje razširilo po vsej Evropi in v zadnjih letih tudi k nam. Vendar ugotavljamo, da imamo na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti (Trnovski maraton, maraton v Dupljah, Bloški maraton itd.). Sama akcija bi potekala na sledeč način: namenjena je vsem občanom starejšim od 30 let, ki si želijo, da bi se naučili teka na smučeh in bi želeli v kasnejši fazi sodelovati na tako imenovanih smučarskih maratonih. Kot pogoj za udeležbo na maratonih je seveda potrebno imeti primerno fizično kondicijo, ki bi jo pridobili v prvi fazi učenja v avgustu, septembru, oktobru in novembru. V občinah in krajevnih skupnostih po vsej Sloveniji bodo določene zbirne točke na primernih terenih za vadbo, na katerih bi vse zainteresirane trikrat na teden čakali izkušeni športniki (tekači, učitelji telesne vzoje, inštruktorji smučarskega teka), ki bi vadbo vodili in jo spremljali. Navodila in norme za vadbo teka so izdelana na Visoki šoli za telesno kulturo Ljubljana in bodo poslana vsem vaditeljem. Glede na to, daje potrebno po določenem času preverjati, kaj smo z vadbo dosegli in da vadeče in vaditelje še bolj motiviramo, bi se kasneje organiziralo več testiranj, še pred začetkom smučarske sezone. Testiranja bi bila v obliki tekaških trim-skih akcij dvakrat mesečno v dveh različnih krajih v Sloveniji. 500 najboljšim začetnikom s teh testiranj in 500 najbolj prizadevnim vaditeljem v vsej Sloveniji bodo priznani proizvajalci športne opreme v Sloveniji brezplačno razdelili 1000 kompletov kvalitetne smučarske opreme (smuči, palice, oblačila). S tem bo dana možnost najboljšim oziroma najpri-zadevnejšim, da se udeležijo velikih manifestativnih tekaških prireditev. Ostalim pa bo verjetno omogočena nabava opreme s popustom. Vadba bo glede na približne normative v spodnji tabeli zahtevna, vendar bo zadovoljstvo po končani akciji še večje. Drugi del akcije bo seveda v zimskem času in posvečen dejanskemu učenju tehnike in izpopolnjevanju smučarskega teka. mesec tedensko čas treninga september oktober november december 1 x 1,30" 2x 1,30" 2x 1,30" 1 x 1,30" Ker je akcija namenjena predvsem odraslim, je starostna omejitev za ženske 25, za moške 30 let. Vso akcijo bodo v smislu popularizacije predvidoma spremljala vsa sredstva javnega obveščanja, tisk, radio in TV. Da bi akcija na terenu lahko zaživela, je potrebno že sedaj opraviti uvodne pogovore med tistimi, ki bi bili pripravljeni v akciji v občmah sodelovati kot organizatorji, vodniki, trenerji. ZTKO občine Domžale bo skušalo organizirati skupino trenerjev oziroma inštruktorjev teka, predvsem iz vrst Smučarskega kluba Ihan, v kolikor bo pa zanimanje večje kot so trenerske možnosti SK Ihan, bomo trenerje oz. inštruktorje teka angažirali na VSTK Ljubljana. Zbirališče za področje občine Domžale dne 14. 9. 1978 ob 17. uri, vsi nadaljnji treningi pa vsak naslednji četrtek. Gorza Marjan