Za fi nančno pod po ro ob ude ležbi na de lav ni ci Windsor2015, se zah va lju jem Med na rod ni zve zi geo - morfo lo gov (InternationalAssociationofGeomorphologists), ki je za na me ne do god ka raz pi sa la dve šti pen di ji in s tem po kri la stroške včla ni tve v BSG in pri ja ve na de lav ni co. Več in for ma cij o BSG in de lav ni ci lah ko pri do bi te na splet ni stra ni http://www.geo morp ho logy.org.uk/. Jure Tičar De lav ni ca Zna nje, ob li ko va nje po li tik in učenje v evrop skih me tro po li tan skih re gi jah: iz kušnje in pri sto pi Bru selj, Bel gi ja, 25.–26. 1. 2016 De lav ni co z iz vir nim na slo vom Knowledge,PolicymakingandLearninginEuropeanMetropolitan Areas:ExperiencesandApproaches je or ga ni zi ral Ni co la Fran ces co Dot ti, no si lec po dok tor ske ga pro - jek ta GREATPI:GeographyofResearchinEuropeandTerritorialPolicyInnovationna Vri je Uni ver si teit Brus sel v soor ga ni za ci ji Eu po lis iz Milana. Na men de lav ni ce je bil preučiti dia log med zna nost jo, ob - li ko va njem po li tik in od ločan jem, kjer po gla vit no vlo go igra uprav lja nje z zna njem. Prvi dan smo pri sluh ni li 16 re fe ra tom s pou dar ki na treh te mah – zna nju o ob li ko va nju po li tik, zna - nju za obli ko va nje po li tik, ter učenju po li tik za boljše uprav lja nje. Dru gi dan, ko je pro gram po te kal na Od bo ru re gij, smo v dveh te mat skih de lav ni cah raz prav lja li, kako pod pre ti zna nje v od no su do ob - li ko va nja po li tik (mo de ra tor te de lav ni ce je bil pod pi sa ni) ter o stro kov nja kih in po treb nih ra zi ska vah kot pred po go ju za učin ko vi to uprav lja nje me tro po li tan skih re gij. Kot je v skup nih skle pih pou da ril Tas si lo Herrsc her, je ključno v od no su med zna njem in ob li ko - va njem po li tik ugo to vi ti pra vo re sni co, poi ska ti poti za njen pre nos v po li ti ke ter na kon cu pra vil no ar ti ku li ra ti in im ple men ti ra ti zna nja v po li ti kah. Kljub pre no su zna nja v po li ti ke je tre ba za go to vi ti nje - go vo last ništvo in av to ri te to, utr di ti pre pričanje v nuj no po treb nost znanj ter spod bu di ti k ne pre sta ne mu pre ver ja nju in do pol nje va nju ob sto ječega zna nja. Upošte va ti je tre ba raz lične raz me re, v ka te rih se zna - nja vključuje pri od ločanju. Za lažji pre nos v prak so mo ra jo biti struk tu re (no sil ci) zna nja lah ko do seg lji ve, zna nje pa pri la go dlji vo na način, da ga je možno upo ra bi ti v raz ličnih kon tek stih, ob raz ličnih po trebah 167 Geografski vestnik 88-1, 2016 Kronika Slika1:Udeležencidelavnice. M A RI O N B ER ZI N in na raz lične načine. To vrst na zna nja mo ra jo biti upo rab na, vred na zau pa nja, imet ni ki zna nja pa mo - ra jo biti do volj us po sobljeni, da ga na us tre zen način po sre du je jo od ločeval cem. Imet nik znanj se mora za ve da ti vpli va, ki ga ima s pre da ja njem zna nja na ob li ko va nje po li tik ter s tem od go vor no sti, ki jo ima. Več o do god ku si lah ko og le da te na https://great pi.eu/. Ja nez Na red Prsti in ero zi ja v an tro po ge ni sre do zem ski po kra ji ni II Pa ler mo, Ita li ja, 29. 2.–4. 3. 2016 V ok vi ru pro jek ta ConnectingEuropeanConnectivityResearch, ki je fi nan ci ran v ok vi ru evrop skega so de lo va nja COST (EuropeanCooperationinScienceandTechnology), je bilo ko nec fe bruar ja in v začetku mar ca or ga ni zi ra no srečanje v Pa ler mu na Si ci li ji (sli ka 1). Šlo je za srečanje za pr te ga tipa, na ka te ro je bilo po vab lje nih prib ližno pet de set stro kov nja kov iz šte vil nih Evrop skih držav in Združenih držav Ame - ri ke, ki se uk var ja jo s hi dro-geo morfnimi pro ce si v sre do zem skih po kra ji nah in širše. Po ja nuar ju 2015, ko je bilo srečanje v špan ski po kra ji ni Va len cia, je bilo to dru go srečanje pro jek ta, ki se je pos ve ti lo prstem in ero zi ji v sre do zem skih po kra ji nah (glej po ročilo v Geo graf skem vest niku 87-1). Tret je srečanje s sorod - no te ma ti ko bo or ga ni zi ra no de cem bra 2016 v Izrae lu. Srečanje, v or ga ni za ci ji Od del ka za agro no mi jo in goz dars tvo Uni ver ze v Pa ler mu, je vo dil Vin cenzo Ba ga rel lo, ki se zad njih dvaj set let in ten ziv no uk var ja s preučevanjem ero zi je pr sti. Za po tre be srečanja so Ba ga rel lo in so de lav ci iz sled ke svo jih ra zi skav str ni li v mo no gra fi ji z na slo vom TwentyYearsofScien- tificActivityatSparaciaExperimentalArea (2016; ISBN 978-88-97181-45-3; sli ka 2). Na po ses tvu Spa ra cia 168 Kronika Geografski vestnik 88-1, 2016 Slika1:Palermskakatedralaodražarazličnesloge,kisoposledicaštevilnihzavojevalcevotoka.Postavljena jebilav drugipolovici12.stoletjanamestustarejšebizantinskebazilike.Današnjineoklasicističniizgled jedobilakonec18.stoletja. M AT IJA Z O RN