Leto IX. . Ste v. 189 PHIHOHSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizionc in abbon. post. 1. gr. &• In septembra Partizanski tabor na Okroglici TRST, nedelja 9. avgusta 1953 Cena 25 lir sin opil Pros/n 3a na svečano teta,Zt desete obletnice mlTo? slovenskih bri-V l,P,rmor^em. dneh i?7« septembrskih Sri t 1941 ki s° voka-501 v pUdstvu novo vek tip ? dovini, je nas blo-ieni pJtv sedanji osvobo-ii '^ temveč tu-5 Trstu r -^rmične meje, ci’ one’^ ^Uali v Gori' &stične™1 Padec fa- UarhofnU + ?^lma in mo-vlade u■ ■ ne Badoglieve ^h'svo-16 b-la v kratkih tako Hm ™ Z,Vl1enj» Prav Pri te™ ° ]eva. Mesnica, bej r,rii^a se Je Se V°se- h3oslovanskem V v-\oti SpontiZ ? sovrastvu. ieCnil VS-taja Urokih Po orožh,r£ZlC'£i 80 segle tn u Pokazala, da sto/; lZ S V0 Pl°t>oko v is\ S}fraV°sti ^veda. k še anil'6 lia b°rba., ker h zeminC k0 bo na-b° svohZS. svobodna in ko njfsvOboden naš človek na 9ustukl,so bili dnevi v av-1943 nPL,sepmhra leta tara %elZT PVVe. prale-Usi, J industrijskih sre-rth parf7?rejernali od sta-stopali 1? ?n°v orožje in ?ar°dnorJP in bataljone fci°r jp Ifobodilne vojske. . otoopivel. lo dneve, ne njihov* ,, nikoli pozabiti mah Se beličine. Vse pre-Prernain » 6711 Povori, vse °nih [e o tem piše. V Odkrito naše ljudstvo zakladg e svoje moralne Politi™,’ Pokazalo je svojo °°Zkzrelost- VryQ n rtI. so me zanesli v ba dehd testacijo tržaške-Trgu nepa ljudstva na kako ndd. Tu sem videl, >r0Ž ° JršaSfca dekleta h atni Pia 111 prepnčeva-iake ^oe in italijanske vo-PtlanJl ' nai dajo orožje nila L*f stvari, ki bo bra-h>lonIst. Pred Hitlerjevimi !e n W kL so 'Ze koraka-‘eScClZ ?- Bll sem član de-Prefekta ■ ]e zahtevala od ta trzaši0ln 0(1 komandan-se izroči ?,?? ^mizona, naj e v Tr J obstoječe oroz-v}ariatu \^žaškemu pro-?di zp T?,a gospodje so >n so sp\ , rjevi službi tfstva J, tržaškega de-Vogajrmt. so zavlačevali !° Nemi?’ VSe dokler se nir * velikn sV T^stu okrepili. tržaSke a akcija na *? Vudsk? Njene priče ^n, ki « mnozice v Tr- xn osvohoriiiiapadle zapore }ike. o Politične jet- \a izraz rl . akcija je bi-ke0a Tjudfi^0 nja tržaš' {estiraiQ tva’ kl oor le mam- 70rzne,n ?° Korzu in p0 knŽF-Ver so kra-?°skušau mierji zadnjič hVriePa glas de' borilo zn stva, ki se je }aPn0 a. svobodo. Zmago-?r°Zje liT dve mladenki v’ ki crč 0 karabinjer-ireteiimi Umakniu pred e0a u. . Pestmi razjarje-- Pral ? tva- ru> bavinr0 je bilo v Trži. doiiTr, T?e je tudi kli-bn. yUrf- °st, m v Doberdo- r?bna sin- 3e -bila nepo-t 80 trumo' Trzaskl delav-SnerUmoma prišli v par- •J? e^»7irr te delova- ti bti Li07iianda>kL sem ritnik? I j en kot. m-la T)QrJf0Tnandanta, sta-Jnlftizana jožeta. %>ranČaVci 80 2 im~ V °r°žje L p0.zlli Preva-dL»oJ-phJ.u le bilo treta ' Plev/ 1 liudi vseh zed nJ\mi tudi dekle-d, 0 katerih je prav }A, tu ?Qdal odporniški J 10 treba izbra- ht^e te,? komandante. Tr-tT^aie n m dekleta so za-»ob°roLaV,c?’ da bodo borke sestnJi? ?-il° delo, ko o «ojSkn nov° Hud- « naših Hudi, -,QPnih miji. Mimo naših $rer>istmk0md7ld in v 9iii,v°1ske nove Partizan-ll?ljene s°se vračale iz-5 ke Jiruče Badoglieve b^any zmagovalci na ^sk hs°se vračali tudi > U2 oblekah. Mi ni-n nm ljudem, od kate-tin ftsn;.Je danes živih še skrivili tfuu. ~ hT^ah ’ na naših, kota iri dobili tudi hra- l^Vazdil^ /° h„Jerej0’ da ne pa- imjUdt lem v roke. udeit,z{ ' ki xn a*,:^evn,r J° se aktivno vnJLdeldunosti onih n*rn yiriPurtizani. aktivisti ld\K'tovaliTcni funkcio-venske ' slovenske in v kl sn < rmrodnosti — n^h Veliki)?1', ^oj delež hltJ?’ Se bori n dneh in kas-r»eTn narti zbraU na ve-it na OkromP?kem tabo- nitde sme Zn k lam nih' 7in-e ne ur-n^kati m tudi nar»anjkal- niti mdnclant. *anski ko- Zaskrblfenost britanskega tiska zaraii Pniiesoie in Hijene izjaue „Daily Mail" piše, da izjava ni razpršila vtisa, da se je Dulles dal vplivati po Singmanu Riju - Britansko pojasnilo o skupni izjavi 16 držav - Foster Dulles se je v Tokiu sešel z min. predsednikom Jošido TOKIO, 8. — po podpisu po., O konferenci je tudi dejal, godbe s Singmanom Rijem je da se mu ne zdi potrebno do-drzavni tajnik Dulles odpoto-1 seči soglasnost, zato da bi na val v Tokio. Pred odhodom je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo ZDA in Južna Koreja zapustile politično konferenco o Koreji, če bosta 90 dni po njenem začetku obe državi «sporazumno uvideli, da konferenca ne more roditi uspeha«. Dodal je, da bi se obe državi lahko sporazumeli, da še dalje sodelujeta na konferenci, «če bi po 90 dneh bilo še nekaj upanja na rešitev«. Na ^vprašanje o stališču ZDA, če se ne bi mogle sporazumeti z Južno Korejo o koristnosti konference, je Dulles odgovoril, da bi vsaka od obeh držav lahko na lastno pobudo zapustila konferenco. konferenci dosegli uspeh. Glede umika s konference je dejal; «Vsaka udeležena država se lahko prosto umakne, kadar hoče«, ter je dodal, da se ZDA ne bi umaknile brez prejšnjega posvetovanja z drugimi državami. Nato je Dulles sporočil, da je govoril s Singmanom Rijem tudi o udeležbi Rusije in Kitajske na konferenci. «6. mejiti konferenco na vojskujoče se stranke je mogoča for. mula, ne pa edina. Ne vem, ali lahko postavimo resne u-govore, če komunisti sklenejo povabiti Rusijo, ki je bila posredno udeležena v vojni«, je dodal Dulles. O združitvi Koreje je Dul- potreben sklep OZN v tem les dejal, da ZDA niso pripra- I smislu, ki bi ga morala spre-vile za konferenco podrobne- jeti tako Varnostni svet kakor Nova izzivanja albanskih diverzantov Dva jugoslovanska graničarja ranjena - Komentar beograjske „Borbe" o sovjetskem odgovoru glede konlerence štirih (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 8. — Pred dnevi je skupina albanskih diverzantov streljala na albansko-jugo-slovanski meji na jugoslovanske graničarje in pri tem ranila graničarja Dragiša Rajiča in Milana Milosavljeviča. Albanski diverzant; so na skrivaj prodrli dva kilometra na jugoslovansko ozemlje in iz zasede začeli streljati na jugoslovanske obmejne straže. V zvezi s tem zločinom so prebivalci vasi Ra-ševice, rojstnega kraja ranjenega Rajiča, poslali jugoslovanskemu državnemu tajništvu za zunanje zadeve pismo, v katerem najodločnejše obsojajo to izzivalno dejanje in zahtevajo naj Jugoslavija pošlje albanski vladi ostro protestno noto. Ko beograjska «Borba» komentira sovjetski odgovor in pristanek na konferenco štirih zaključuje, da sovjetska vlada torej želi razgovore med štirimi, in sicer takšne, ki bi ji nudili možnost, da bi prišlo do imperialistične razdelitve interesnih sfer in uresničevanja pogojev, ki bi omogočili Sovjetski zvezi, da uredi razmere v svojem področju In v svoji državi. To je SZ potrebno za- radi vedno večjega odpora ljudskih množic tako v SZ kakor v satelitskih državah. Brez dvoma, piše «Borba», bi razgovori med štirimi velesilami lahko prispevali k zmanjšanju napetosti v svetu, toda samo tedaj, če bi bili koordinirani z napori organizacije OZN in v skladu sodelovanja z njo. Drastične obsodbe zaradi uporov v Vzhodni Nemčiji BERLIN, 8. — Na podlagi vesti, ki prihajajo iz informacijske službe v Zahodni Nemčiji, se je sodni postopek za. radi uporov 17. junija v vzhodnem Berlinu in Vzhodni Nemčiji zaključil 4. avgusta. Kazni, ki so bile v tem času izrečene, so sledeče: 17 smrtnih obsodb, ‘od katerih 16 na podlagi vojaških zakonov, dve obsodbi na dosmrtno prisilno delo. 114 obsodb na skupno 714 let in 10 mesecev prisilnega ga načrta. Pripomnil je, da ima konferenca več možnosti na uspeh, če se pokaže določena elastičnost. On ima svoje poglede o načinu združitve Koreje, toda ne zdi se mu umestno jih zdaj obrazložiti. Skupno izjavo, ki sta jo objavila Dulles in Singman Ri. je londonski tisk sprejel z za-skrbljenjem. «Daily Mail« piše, da se zdi, da izjava ponav. Ija grožnjo o zapustitvi konference, kar je komaj pred tednom dni razburjalo poslan, ce obeh delov zbornice. «V Londonu, nadaljuje list, se je mislilo, da bo Dulles, ko bo zvedel za slab vtis, ki so ga v Angliji napravile njegove izjave, sklenil, da ne bo napravil podobnega koraka, ne da bi se posvetoval z ameriškimi zavezniki. Toda nova iz. java sploh ne govori o posvetovanjih z drugimi državami in ne vsebuje ničesar, ki bi lahko razpršilo vtis, da se je ameriški državni tajnik dal vplivati po predsedniku Singmanu Riju«. Neki drugi konservativni list, «Daily Telegraph«, izjavlja, da so možnosti politične konference vse prej ko ugodne. «Ta izjava, dodaja list, je taka, da priteguje znova pozornost na različnost ameriškega in britanskega stališča do vprašanj Daljnega vzhoda. Po mnenju Britancev je napačno izrecno izjavljati še pred konferenco, da ta ne bo rodila uspeha«. Nato poudarja list, da je v prihodnjih mesecih možnost miru odvisna od diplomatov, in zaključuje s pozivom Britancem, naj dajo dokaz modrosti in razsodnosti. »Potrebno je, izjavlja list, da Američani napravijo enako«. Glede izjave Združenih na rodov, ki se bojujejo na Ko, reji, najbolj poudarjajo v krogih OZN načelo nedeljivosti miru in poudarjanje odgovornosti za nov napad na Koreji. V francoskih krogih so zlasti zadovoljni nad izjavo, da «pre. mirje na Koreji ne sme kompromitirati vzpostavitve in o-hranitve miru v drugem delu Azije«, pri čemer je mišljena Indokina, V krogih britanske delegacije pa se poudarja, da izjava ne misli avtomatične akcije proti Kitajski v primeru kršitve premirja. Predvideva pa obrambno akcijo zavezniških sil ob podpori OZN. V. krogih Združenih narodov dela, 42 obsodb na skupno 71 I Se poudarja, da bi bil za razši-et zapora. I ritev vojne preko reke Jalu Nepričakovan govor Malenkova na zasedanja vrhovnega soviota Predsednik sovjetske vlade izjavija, da ZDA «nimajo več monopola nad vodikovo bombo« in obljublja, da bodo čez nekaj let poskrbeli za blaginjo sovjetskega ljudstva. Komentarji na zahodu MOSKVA, 8. — Danes je na zasedanju Vrhovnega sovjeta nepričakovano govoril tudi Malenkov. Izmed njegovih izjav v dveurnem govoru so najbolj opazili trditev, da «ZDA nimajo več monopola nad vodikovo bombo«. Podrobneje Malenkov možnosti za proizvajanje sovjetske vodikove bombe ni opisal. V svojem govoru se je Malenkov ukvarjal z notranjepolitičnimi ia zunanjepolitičnimi vprašanji. Glede zunanje politike je izjavil, da želi ZSSR ohraniti dobre sosedske odno. se z vsemi državami. Dejal je, da je Japonska trenutno pod vplivom ZDA in da je praktično postala ameriška vojaška baza. Toda če bi japonsko ljudstvo pridobilo svojo neodvisnost, je dejal Malenkov, in obnovilo odnose z vsemi državami vključno Rusijo, bi naredilo nekaj, kar bi z veseljem sprejeli tako v ZSSR kot v ostalih deželah ljudske demokracije. ZSSR želi tudi ohraniti dobre prijateljske odnose z Iranom, je dejal Malenkov, in nadaljeval, da je v korist miru tudi obnovitev diplomatskih odnosov med Izraelom in Rusijo, kar pa «ne bi smelo u-stvarjati napetosti med Moskvo in arabskimi deželami«. O odnosih z Italijo je Malenkov dejal, da bi jih bilo mogoče znatno izboljšati; itali-janska industrija bi lahko iz-vsfco znatfia naročila za ri v’ Pa drugi strani pa bi Italija lahko dobila od Rusije Žito, premog in razne surovine. O odnosih med ZSSR in Turčijo je Malenkov zatrdil, da le ojihov razvoj odvisen od Turčije m da bi zadnja sovjet, ska nota Ankari lahko služila kot osnova za ureditev teh odnosov, ko bi le Turčija pokazala, da ji je za ohranitev miru na Črnem morju. Nato se je Malenkov dotaknil nemškega vprašanja in de. jal, da bo gotovo rešeno, če se bo upoštevalo, da narodi ki so se borili proti hitlerjevski Nemčiji, ne morejo spre- jeti preporoda nemškega mili-tarizma. Francija je pri tem rHANc STOKA ?alb°ll zainteresirana, je de-ijal Malenkov, in pripomnil, da bi bilo mogoče najti rešitev v francosko-sovjetski prijateljski pogodbi. Glede notranje politike je Malenkov omenil odstranitev Lavrentija Berje in dejal, da bi bil »kratkoviden« tisti, ki bi v tem videl znak slabosti ZSSR. Nasprotno, je rekel Malenkov. razkrinkanje in onemogočenje delovanja ((velikega imperialističnega agenta« je znak velike moči ZSSR. Predsednik sovjetske vlade je nadaljeval, da bo v dveh ali treh letih treba zagotoviti blaginjo sovjetskemu ljudstvu (šele zdaj!), predvsem v preskrbi z živili in industrijskimi proizvodi, ki zdaj še manjkajo. Obenem pa je zagovarjal pospešeno zgraditev težke industrije. Kot cilje sovjetske proizvodnje za leto 1953 je Malenkov naštel 38 milijonov ton jekla, 320 milijonov ton premoga, 52 milijonov ton nafte, 16 milijonov ton cemen. ta in 133 milijard kilovatnih ur električne energije. O dogodkih v Berlinu je izrazil Malenkov dokaj original, no mnenje; ko ZSSR ne bi odločno nastopila med upori 17. junija v Berlinu, «bi lahko izbruhnil resen spopad« in da ((likvidacija nemirov v Berlinu pomeni veliko zmago svetovnih sil miru« (s sovjetskimi tanki, ki so streljali nemške delavce, seveda). Malenkov je nato opozoril, da je predsednik ZDA v apri-lu izjavil, da je naklonjen konferenci miru s pomočjo razorožitve in mednarodnega sodelovanja. «ZSSR, prepričana, da svetovno javno mnenje vse bolj vztrajno zahteva pogajanja med najvišjimi predstavniki velesil, lahko pozdravi samo z veseljem te izjave, ki pa so v nasprotju s konkretno agresivno politiko ZDA« Na drugi pa, je dejal Malenkov, je vedno možno končati ta položaj s pogajanji in s privolitvijo, da dobi tudi Kitajska prostor v OZN in v ostalih mednarodnih organiz-mih. Malenkov je tudi govoril o »bloku 800 milijonov ljudi«, ki se je napotil »skupno z ZSSR po poti neodvisnega in demokratičnega obstoja«, ki da je glavni činitelj obrambe miru. Poslanci so med govorom Georgija Malenkova pozabili ua svojo dosedanjo zvestobo liniji »kolektivnega vodstva« in govornika večkrat prekinili s ploskanjem, na koncu pa so mu priredili veliko odobravanje. V svetu je vzbudila zanimanje predvsem Malenkovova izjava, da ima tudi ZSSR vodikovo bombo. V ameriških vladnih krogih odklanjajo vsak komentar in pojasnjujejo, da komisija za atomsko e-nergijo Lewis Strauss je izjavil, da ZDA nikoli niso mislile, da ZSSR ne bi mogla proizvajati termično-nuklearnega orožja in da so se ZDA prav zaradi tega pred tremi leti odločile. da napredujej0 na tem področju. Dr. Herbert Anderson, znani ameriški atomski izvedenec, pa je izjavil, da bi bilo presenetljivo, ko bi Rusi že danes imeli vodikovo bombo, da pa nikakor ni neverjetno, da bi jo lahko imeli čez leto dni. V mnogih zahodnih krogih se Sprašujejo, ali je moskovsko sporočilo resnično ali pa samo propagandno orožje, zlasti v mednarodnem ozračju pred konferenco štirih velesil. Opozarjajo tudi, da je Malenkov svoje besede zelo previdno formuliral in da ni izrecno dejal, da ima ZSSR že vodikovo bombo. Ameriški atomski strokovnjak dr Ralph Lapp pa je dejal, da bi morala biti eksplozija sovjetske vodikove bombe povezana z eksplozijo normalne atomske bombe, ki služi kot detonator. To eksplozijo bi morali v Ameriki registrirati vsaj v štirih dneh po eksploziji zaradi sprememb v radioaktivnosti ozračja. Ce se to ni zgodilo, je dejal Lapp, in če je ruska vodikova bomba res eksplodirala, je treba reorganizirati ves ameriški sistem letalske obrambe in obveščevalne službe. Glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld pa je izjavil, da vest iz Moskve «samo še bolj poudarja nujnost, da se s posredovanjem OZN začnejo učinkovita pogajanja za mednarodno nadzorstvo nad atomskim orožjem«. glavna skupščina. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je s tem v zvezi izjavil; ((Izjava ne predvideva nika. ke vnaprej določene obvezno-sti za kako akcijo v določenih okoliščinah. Med razgovori o tej izjavi je hotela britanska vlada pojasniti, da je treba odločitve, ki imajo težke posledice, sprejeti le v primernem času, ko so vse okoliščine točno znane«. Naj omenimo, da je finančni minister Butler, ko je 21. julija poročal v spodnji zbornici o sestanku treh zunanjih ministrov v Washingtonu. izjavil; »Trije zunanji ministri so izjavili svojo odločnost, da bi članice Združenih narodov takoj nastopile za obrambo miru in varnosti, če tn nasprotna stran ogrožala načela, ki jih branijo Združeni narodi. Britanski ministrski predsednik pa je že leta 1952 rekel; «Ce bo premirje, ki ga iščemo, pre. lomljeno, bo naš odgovor odločen in učinkovit«. Foster Dulles, ki je danes prišel v Tokio, se je popoldne sestal z ministrskim predsednikom Jošido in se z njim raz. govarjal 35 minut. Navzoča sta bila tudi japonski zunanji minister Okazaki in ameriški po slanik v Tokiu, Allison. Po razgovoru je Dulles sporočil, da bodo ZDA vrnile Japonski skupino otokov Anami. Ošima med Južno Japonsko in Okinavo. Q drugih otokih, ki so sedaj pod nadzorstvom ZDA, je Dulles izjavil, da bodo zaradi sedanje mednarodne napetosti ZDA še dalje obdržale nadzorstvo nad njimi. V korejskih krogih v Tokiu zatrjujejo, da sta se Dulles in Singman Ri načelno sporazumela tudi o sklenitvi pogodbe o kolektivni varnosti za tihomorsko področje, ki vsebuje Korejo. Ta pogodba bi bila odprta vsem svobodnim državam Pacifika in Azije, ki bi želele sodelovati, in bi bila podobna atlantskemu pr -•u, ker bi predvidevala saupne obrambne sile. V Panmunjomu se izmenjava ujetnikov nadaljuje. Severno poveljstvo je danes izročilo drugih 400 ujetnikov. Do danes je bilo izročenih 1586 zavezniških ujetnikov in v nadaljnjih 30 dneh mora prispeti drugih 10.177. Ameriški državni podtajnik Bedeli Smith, ki nadomešča odsotnega Dullesa, je danes v zvezi z vestmi, da bi hoteli Kitajci in Severni Korejci pridržati določeno število zavezniških ujetnikov, objavil izjavo, v kateri se poudarja, da mora severno poveljstvo izročiti repatriacijski komisiji vse ujetnike OZN, vštev-ši tiste, ki so bili med ujetništvom obsojeni na zaporne kazni. Kakor že javljeno včeraj, je vrhovno sodišče Severne Koreje obsodilo na smrt 8 obtožencev od 12, ki so jih aretirali in spravili pred sodišče. Sodišče je kot voditelja «zarote» označilo bivšega tajnika delavskega stranke Li Sin Epa. Dva obtoženca sta bila obsojena na zaporno kazen 15 oziroma 12 let. Agencija TASS je sporočila imena obsojenih na smrt. Ti so; že omenjeni bivši tajnik delavske stranke, dalje bivši podtajnik v ministrstvu za kulturo in propagando, bivši predsednik društva Koreja-ZSSR, bivši podpredsednik kadrovske komisije delavske stranke, bivši ravnatelj nadzorstvene organizacije nad u-vozom v trgovinskem ministrstvu. bivši načelnik centralnega urada za varnost v policijskem ministrstvu, bivši načelnik ljudskega nadzorstvenega odbora in neki drugi voditelj delavske stranke. Po vesteh iz Fenjanga se zdi, da je bil obsojen na smrt še neki drugi obtoženec. Agencija TASS dodaja, da s0 vsi obtoženci priznali vohunsko delovanje, teroristična dejanja in sodelovanje v zaroti za zrušitev vlade z vojaškim uporom«. Agencija dodaja, da so obtoženci priznali tudi da so izdali vojaške, državne in partijske skrivnosti Južni Koreji. Q usodi bivšega zunanjega ministra pa agencija nič ne po- Jutri volitve v Kanadi OTTAWA, 8, v ponedeljek bo v Kanadi 8 milijonov volivcev šlo na volitve, da izvolijo novo poslansko zbornico. V dosedanji zbornici je 258 poslancev, ki so takole razdeljeni; 181 liberalci. 48 konservativci, 13 socialisti, io stranka ((socialnega kredita«, 6 skupina neodvisnih. Domneva se, da bo liberalna stranka, ki je na oblasti od leta 1935. še vedn0 dobila večino glasov (verjetno z rahlim nazadovanjem) in da bo vlado ponovno sestavil Saint Lau-rent. Tudi to pot se bo glavna borba vodila med liberalci in konservativci, ki so postavili svoje delegate skoraj v vseh okrožjih. Miha Marinko na obisku v Celovcu CELOVEC, 8. — Predsednik izvršnega sveta Slovenije Miha Marinko je danes prispel v Celovec skupno s podpredsednikom sveta Marijanom Brecljem. Na meji ju ie sprejel ravnatelj koroškega pokrajinskega urada Nevvole. V Celovcu pa ju je sprejel pokrajinski poglavar Wedenig v prisotnosti članov .koroške vlade. Med tridnevnim bivanjem v Celovcu si bosta ogledala koroški velesejem in obiskala več zadružnih iu socialnih u-stanov Slovencev in Avstrijcev na Koroškem. Indonezija za sprejem Kitajske v OZN HAAG, 8. — Novi indonezijski ministrski predsednik Sa-.stroamidjojo. ki je prišel danes 7. letalom v Haag, je izjavil, da bo Indonezija predlagala sprejem Kitajske v OZN, ter je potrdil, da se bodo med Ja-karto in Moskvo vzdrževali redni diplomatski stiki, kakor so to sklenile stranke, ki sodelujejo v njegovi vladi, ki je bila pred kratkim sestavljena. Voditelj britanskih laburistov Clement Attiee je obiskal tajnika glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in se je v tajništvu razgovarjal s predsedniki strokovnih sindikatov. Nova vlada v Italiji na stari štiristranski osnovi? Nenaden razplet vladne krize po dveh sestankih predstavnikov štirih strank bivšega ceutra - Saragat bo podprl vlado? - Piccioni bo jutri končno sprejel mandat - Togliatti je odpotoval na dopust NICE, 8. — Britanski zunanji minister Eden je prišel danes z letalom na tukajšnje letališče. Eden bo s svojo ženo en teden gost grofa Warwiškega v Cap d’Antibes. ATTILIO PICCIONI (Od našega dopisnika) RIM, 8. — Po današnjih dveh sestankih predstavnikov strank bivšega centra se zdi, da je vladna kriza v Italiji vsaj začasno rešena. Piccioni je izjavil novinarjem, da bo jutri .(v nedeljo, kot je v nedeljo sprejel pogojni mandat) sporočil predsedniku republike Einaudiju, da dokončno sprejema mandat za sestavo vlade. Temu bo verjetno v nekaj dneh sledila tudi vest o sestavi vlade in o imenih ministrov. Kakšna bo ta vlada, je danes še vsem političnim krogom neznanka, čeprav se pojavljajo najrazličnejše hipoteze in ugibanja. Gotovo se zdi le to, da je Saragat na današnjih dveh sestankih štirih obljubil — kot je bilo napol mo. goče sklepati že iz njegovega včerajšnjega članka v socialdemokratskem glasilu «Giusti_ zia« — da bo s pozitivnim glasom podprl vlado. Ali bo ta vlada demokristjanska ((enobarvna«, ali jo bodo sestavili demokristjani skupno z liberalci, ali tudi z republikanci, ali celo — kar se sicer zdi malo verjetno — s socialnimi demokrati, je danes zvečer še neznano. Prevladuje pa splošen občutek, da je vladna kriza vsaj za tradicionalni «Ferragosto» rešena. To je posredno potrdil tudi Togliatti, ki je danes zvečer skupno z Leonildo Jotti odpotoval iz Rima v dolino Aosta, kjer si bo privoščil malo oddiha. Ce zapušča Togliatti bojišče, komentirajo v Rimu, pomeni to, da je bitka vsaj začasno odločena, predvsem pa, da je minula najhujša nevarnost, ki se je je voditelj KPI I kaže, spremenilo. Podoba je da so se tudi socialdemokrati vdali v vsaj začasno formulo štiristranske vlade, štiri-stranske ne toliko po udeležbi v vladi, kot po podpori v parlamentu. Znano je da so so. cialni demokrati doslej z navidezno veliko energijo nasprotovali vsakemu povratku formule bivšega centra in se zavzemali za razširitve vladne osnove na levo z vključitvijo PSI. Priznati je sicer treba, da je ta prizadevanja v veliki meri onemogočila KPI, vendar se zdi socialdemokratska sprememba mišljenja nekoliko nenavadna in hitra. Na drugi strani je mogoče razbrati iz izjav političnega tajnika demokristjanske stranke Gonelle, da tudi demokrist-janskemu vodstvu tak razplet krize ni ljub, ker onemogoča manevre na desno. Gonella je bil v svojih izjavah izredno previden in predvsem poudarjal, da je vsaka razširitev na levo nemogoča in za demokristjane nesprejemljiva. Pri tem je dodal, da ni stvar demokristjanov. da bi se »vmeša, vali v vprašanja, ki se tičejo starih in novih nesoglasij med socialističnimi strankami. Vsekakor je danes zvečer položaj še negotov, ker je prišel razplet nenadno, čeprav ne povsem nepričakovano. Jutri bo Piccioni verjetno res odšel k Einaudiju. Po tem razgovoru bo morda mogoče videti nekoliko jasneje v ozadje sestavljanja nove vlade. A. P. Položaj v Iranu TEHERAN, 8. — Voditelj opozicije v iranskem parlamentu Zadeh je danes izjavil, da sta referendum, ki je bil te dni v Teheranu, in predviden razpust parlamenta protizakonita ukrepa in v nasprotju z ustavo. Zadeh je nato izjavil, da je med vlado in kominformistično stranko Tudeh tajen dogovor, ter je poudaril, da je referendum v Teheranu pomenil neuspeh za Mosadeka, ker se je samo 100.000 volivcev izreklo za Mosadeka, dočim se jih je mnogo glasovanja vzdržalo in so se s tem odzvali pozivu opozicije. Zadeh je za tem pozval volivce, naj se vzdržijo glasovanja v ostalih delih države, ki bo pojutrišnjem, in naj bojkotirajo referendum. Na koncu je Zadeh že izjavil, da ni nobenih znakov razkola v opoziciji. Poročilo o konferenci šestih ministrov BADEN BADEN, 8. — Zunanji ministrj šestih držav evropske skupnosti so danes zaključili svojo konferenco in sporočili, da se bodo ponovno sestali 20. oktobra v Haagu. Njihovi namestniki in izvedenci pa bodo znova začeli z delom 22. septembra v Rimu. Po zaključku konference so objavili uradno poročilo, ki pravi, da so se ministri sporazumeli o sledečih točkah; 1, ustanovljena bo skupnost suverenih držav, ki bo v skupnem interesu vršila naddržav-ne funkcije, ki jih določajo veljavne pogodbe, ali pa ki jih bodo določile nove pogodbe. 2. Ta skupnost mora ostati odprta za vse velike evropske države, ki se obvezujejo, da bodo spoštovale pravice človeka in temeljne svoboščine. Države,- ki ne bodo postale članice skupnosti, bodo lahko pristale nanjo s pridružitvijo. Skupnost bo morala navezati z Evropskim svetom kolikor mogoče tesne stike. 3. Skupnost bo vključevala evropsko premogovno in jeklarsko skupnost ter evropsko obrambno skupnost. Poročilo pravi dalje; ((Razvojni proces skupnosti je povezan na določitev skupnih temeljev za gospodarski razvoj. Ustanovitev skupnega tržišča je še vedno temeljni smoter skupnosti, To tržišče se mora ustvariti postopoma, da sc preprečijo hude motnje na gospodarskem in socialnem področju«. 4. Ustanove te skupnosti se bodo morale organizirati po načelih, ki naj zajamčijo učinkovito politično in demokratično nadzorstvo nad obstoječimi izvršnimi organi ali nad tistimi, ki bi se ustanovili na podlagi novih pogodb. Dvozbornični parlamentarni organ skupnosti bo vseboval zbornico narodov, ki bo izbrana z evropskimi volitvami s tajnim glasovanjem. Z druge strani pa bo ministrski svet držav-udeleženk predstav-ijat.enega bistvenih elementov nove skupnosti. V Luksemburgu bodo 10. avgusta praznovali obletnico začetka delovanja evropske premogovne in jeklarske skupnosti. 25 držav na zagrebškem jesenskem velesejmu ZAGREB. 8. — Na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu, ki bo od 12. septembra do 27. septembra bo razstavljalo svoje proizvode približno, 25 tujih.držav. Doslej se jih je že prijavilo 20. Med temi bodo; Indija, Izrael. Kolumbija, Gua-temala, Honduras in Salvador. Za sodelovanje na velesejmu so zaprosile tudi Turčija, Japonska in Perzija, vendar pa zaradi kratkega časa trajanja velesejma in pomanjkanja prostorov uprava velesejma ne bo mogla upoštevati teh prošenj. BUDIMPEŠTA. 8. — V zahodnih diplomatskih krogih so danes izjavili, da je madžarska vlada odpravila omejitve premikanja vseh tujih dipiomatov na Madžarskem od 10. avgusta dalje. LONDON, 8. — Iz pooblaščenih krogov se je zvedelo, da se bodo britanski, francoski in ameriški visoki funkcionarji sestali, da pripravijo predlog, ki naj se pošlje Rusom v zvezi s konferenco štirih zunanjih ministrov. ¥ Franciji se zaostruje spor med vlado in sindikalnimi organizacijami Poštni in telefonski nameščenci bodo nadaljevali stavko tudi prihodnji teden -Vlada bo danes objavila svoj gospodarski program - Za odpravo pošte bo med stavko skrbelo vojaštvo • Herriot zavrnil zahtevo za sklicanje skupščin« PARIZ, 8. — Zdi se, da se bo spor med vlado in sindikalnimi organizacijami še bolj zaostril. V resoluciji, ki sta jo objavili zvezi socialističnih in katoliških sindikatov poštnih in telefonskih uslužbencev, se ugotavlja, da je «vlada sklenila zavrniti sleherno možnost stikov«, ter se pozivajo člani, naj nadaljujejo splošno stavko v ponedeljek in naslednje dni do »dokončnega uspeha sedanje akcije«. Znano je, da je kominformi-stični sindikat CGT včeraj po- - - .-----. zval svoje člane, naj ne sledijo bal, da bi namreč Nennijeva zgledu članov ostalih sindikal- sccialistična stranka zašla na pota, ki bi jo vodila proč od kominformovskega nadzorstva. Zdi se, da je Togliatti zmagal vsaj v tej bitki, ki utegne sicer imeti usodne posledice za italijanski proletariat. Današnja politična delavnost je bila zelo živahna, včasih celo mrzlična. Položaj še ni popolnoma razčiščen, ker pričakujejo še uradnega poročila vodstva PSDI o stališču do vladne krize, ki se je, kot vse nih organizacij (socialistične, katoliške in neodvisne), ki so se na sektorjih, kjer je bila določena 24-urna stavka, po poteku tega roka zopet vrnili na delo. pač pa naj še dalje stavkajo, dokler ne bo vlada popustila. Avtobusi in cestna železnica danes zopet vozijo. Tudi železniški promet na glavnih progah je zopet vzpostavljen, toda je vedno ne popolnoma, ker se niso vrnili na delo vsi uslužbenci, ker je CGT pozvala svo- je člane, naj stavko nadaljujejo. Se vedno stavkajo tudi na meščenci zaposleni pri mestni čistoči, opolnoči pa se je zaključila stavka nameščencev plinarn in elektrarn. Rudarji bodo stavko zaključili v ponedeljek, železničarji pa se bodo v celoti vrnili na delo jutri ali v ponedeljek, Vlada medtem skoraj nepretrgoma zaseda, da pripravi besedilo dekretov^ zaradi katerih je nastalo stavkovno gibanje Popoldne se je ponov-no sestala pod Auriolovim predsedstvom in je po peturni seji odobrila 18 od 30 dekretov. Celoten gospodarski program vlade bo objavljen jutri po novi seji, ki bo ob 16. Zvečer pa je ministrstvo za pošto sporočilo, da «bodo vsi nameščenci v medkrajevni telefonski službi, ki se navzlic mobilizacijskemu ukazu ne bodo javili na delo do 8. ure jutri zjutraj, odpuščeni in predani sodišču«. V istem po. ročilu javlja ministrstvo, da bodo od ponedeljka dalje vojaški oddelki skrbeli za pobi- ranje in razdeljevanje pošt«. Na razpolago jim bodo dali 52 poštnih vozov. Sindikati poštnih uslužbencev se bodo sestali v ponedeljek. Tudi drugi sindikati, vštevši tiste ki predstavljajo delavce v privatni industriji, se bodo v ponedeljek sestali. Predsednik narodne skupščine Herriot je danes zavrnil socialistično resolucijo, naj bi s« sklicala izredna seja skupščine. Pripomnil je, da se ne mor« upoštevati nobena podobna zahteva, ki se postavlja individualno, ker sta v tem primeru zahtevo postavila dva socialistična poslanca; Gazier m Depreux. . . _ Zdi pa se, da je vedno večje število poslancev vseh sektorjev pripravljeno podpisati zahtevo za izredno sejo parlamenta. Resolucija za sklicanje izredne seje mora imeti vsaj 209 podpisov. Kakor javljajo, je pripravljeno podpisati to resolucijo vsaj 250 poslancev, med katerimi je 105 socialistov, 100 kominformistov in številni poslanci drugih strank. NPOMINKKI ONF.VI Na današnji dan je leta 1941 Revirska četa prvič napadla orožniško postajo v Zagorju. VELIK PADEC TRANZITNEGA PROMETA SKOZI TRŽAŠKO PRISTANIŠČE Škodljiva konkurenca Trsta so Benetke in ne Reka Statistični podatki o prometu v roškem pristanišču dokazujejo, da gre skozi Reko le malenkostni odstotek tranzitnega blaga - Tranzitni promet skozi Trst in vloga Benetk glede na promet z Avstrijo Včeraj smo objavili podatke o tranzitnem prometu Trsta v prvi polovidi tega leta. Podatki pričajo, da je promet strahotno padel, da gre tržaško pristanišče v čedalje hujšo krizo. Vzroki za to krizo so kakor na dlani. Nasilna povezanost Trsta z Italijo je postavila Trst v tako slab položaj, da iz-podkopuje osnove tržaškega gospodarstva in v prvi vrsti ravo tranzitnega prometa. K tem objektivnim pogojem pa se še pridružujejo temni manevri italijanske vlade, ki skuša pritegniti tržaško zaledje na svoja pristanišča in predvsem na Benetke. Vpliv Benetk na tržaški tranzitni promet izpričuje dejstvo, da je v zadnjem času tranzitni promet Trsta padel, medtem ko tranzitni promet Benetk raste. Ta čudna in nenaravna preusmeritev tranzitnega prometa zalednih držav postane razumljiva, če upoštevamo, da so prav' v zadnjem času vpeljali nove specialne tarife med Benetkami in Trbižem, ki tako odstranjujejo naravno prednost Trsta. Geografska razdalja je sicer med Trstom in avstrijskim zaledjem še vedno manjša, vendar ta nima več vpliva, kjer je nova tarifa za progo Trbiž-Benetke in za progo Trbiž-TTst v bistvu enako visoka. V takih pogojih skušajo iredentisti zvaliti krivdo z bolne glave na zdravo in so v zadnjem'času ponovno dvignili hrup o izredno hudi konkurenci Reke. Ta poteza je razumljiva, saj je promet v tržaškem pristanišču vedno slabši in je treba za padec najti neko o-pravičilo. Poglejmo realna dejstva o tranzitnem prometu. Številke nam lahko edino odgovore, kakšno je stanje v resnici. Pomorski promet Reke se je v zadnjih letih takole gibal: 1952. leta 2.257.861 ton, 1951. leta 2.298.436 ton in 1950. leta 2.382.577 ton. Kot vidimo je pomorski promet Reke v zadnjem času sicer nekoliko kolebal, a se vendarle drži na visoki ravni, mnogo višji kot pred vojno, ko je celotni pomorski promet Reke dosegel komaj 770 tisoč ton in tudi višji kot pred prvo svetovno vojno, ko je promet 1913. leta dosegel 2 milijona sto tisoč ton. Promet. Reke je torej po drugi svetovni vojni zelo močno porasel, istočasno pa se je v temeljih spremenila struktura tega prometa. Pred vojno Reka ni imela nacionalnega zaledja, zato je veliko večino prometa sestavljal tranzitni promet zalednih držav, ki je 1938. leta dosegel 66,2 odstotka. Po vojni pa je Reka dobila svoje lastno zaledje in in se je tranzitni promet skrčil na zelo neznatne številke. Pred 1948. letom in gospodarsko blokado po resoluciji, je tranzitni promet dosegel sicer nizke, a vendar upoštevanja vredne vsote. 1948. leta so tako prepeljali skupno 162.644 ton in 1949. leta 100.508 ton blaga. Ta promet pa je skoro v celoti izviral iz CSR in Madžarske in je po 1949. letu izginil, ker sta se obe državi, vključeni v sovjetski blok, umaknili iz jugoslovanskega trga in preusmerili svoj promet na severna ali romunska pristanišča. Tranzitni promet Reke je tako 1950. leta dosegel komaj 2.192 ton, 1951. leta 7.071 ton in lani 7.106 ton Te številke so tako neznatne, da niso mogle v nikaki meri vplivati na tržaški tranzitni promet, ki se je prav v teh letih strmo dvigal. Tržaški tranzitni promet je tako dosegel 1951. leta 3.699.325 ton, 1952. leta pa 4.024.047 ton. Ce pa izpustimo iz tržaškega prometa Italijo, ker je Trst v praksi vključen v italijanski trg, sai veljajo v Trstu vsi italijanski predpisi, pa dobimo sledeče številke tranzitnega prometa Trsta; 1951. leta 3.257.364 ton in lani 3.499.151 ton Številke jasno govore, da Reka do sedaj ni posegla v tržaško zaledje in da je vsako govoričenje o konkurenci Reke le pesek v oči. Vendar pa to še zdaleč ne pomeni, da v prihodnosti Reka ne more poseči v tržaško zaledje in da ne bo mogla nikoli prav resno konkurirati Trstu. Objektivni pogoji Reke za tako konkurenco so ugodni. Reško pristanišče ima izredno dobro zvezo po južni železnici z avstrijskimi južnimi deželami, ki predstavljajo sedaj najvažnejše zaledje Trsta. Pristanišče samo se vedno bolj razvija, modernizira, grade se novi silosi za žito itd.. Poleg tega razpolaga pristanišče z dobro domačo mornarico, ki si-^ cer ne razpolaga s prestižnimi* luksuznimi prekooceanskimi parniki, a ima moderne, nove in hitre tovorne ladje srednje tonaže, zgrajene za proge po Levantu. Trst noče nič slišati o južni železnici. Iredentistični krogi, ki vedre in oblačijo pri nas, odklanjajo vsak poskus obnovitve prometa po tej tradicionalni za Trst in Avstrijo najbolj ugodni progi. Tržaška mornarica vozi iz Genove in deloma iz Benetk. Pa tudi pristaniški pogoji so na Reki znatilo boljši, kot v Trstu, če že zaradi drugega ne, vsai zaradi znatno lažjega poslovanja. zaradi ((pomanjkanja* birokracije, katere je tržaško pristanišče, odkar tu gospodari Italija, polno. Vse to ustvarja objektivne pogoje za močno konkurenco Trstu. Vendar kljub vsem tem prednostim Reka za enkrat še vedno ne more konkurirati Trstu. in to iz čisto preprostega razloga: Reka izkorišča vse svoje pristaniške kapacitete. Zmogljivost pristanišča je sicer zelo raztegljiv pojem, vendar ni dvoma, da Reka brez zelo dolgotrajne in drage graditve novih pomolov skladišč in ostalih naprav ne more sprejeti mnogo več blaga, kot ga odpravlja sedaj. Jugoslavija ne predvideva take krepitve enega pristanišča, temveč graditev večjega števila jadranskih pristanišč, ki bodo Reko razbremenila. Ko bo dokončano Kardeljevo, razširjeno pristanišče v Splitu, Zadru itd., bo Reka imela resnično osvobojene kapacitete, in bo lahko sprejela znaten del tradicionalnega tržaškega tran- zita. O tem vpprašanju pa podrobneje drugič. Teodoro Sporer je umrl Po dolgi in mučni bolezni, ki ga je prisilila za dolgi dve leti v posteljo, je snoči ob 22.15 umrl Teodoro Sporer, glavni tajnik Fronte za neodvisnost. Sporer je med prvimi stopil v Fronto za neodvisnost ter jo po dolgih letih neutrudnega dela dvignil do višine močne stranke. Njegova največja želja je bila neodvisnost našega ozemlja in kljub bolezni je pokojnik s postelje vodil in dajal nasvete za zadnjo volilno kam-panijo. Ob bridki izgubi izreka naše uredništvo družini pokojnika najiskrenejše sožalje. SINDIKALNO GIBANJE MED USLUŽBENCI ACEGAT JUTRI STAVKA tramvajskih uslužbencev Do stavke bo prišlo, ker vodstvo podjetja ni hotelo obdržati dosedanjega delovnega urnika Ce ne bo uprava Acegata umaknila svojih predlogov, oziroma bolje rečeno ukaze se v ponedeljek zjutraj ne bomo vozili s tramvaji. Tako so namreč sklenili uslužbenci Acegata, ko so zvedeli, da uprava podjetja nikakor noče sprejeti njihovih predlogov glede novega delovnega urnika. Uprava avtobusnega, tramvajskega in filobusnega oddelka Acegat je namreč določila nov vrstni red urnika, ki je. po izjavah delavcev, ne samo težavnejši kot dosedanji, temveč skuša uvajati med delavstvo celo večjo disciplino. Komisija, ki je urnik po dolgem proučevanju prometnih problemov Acegat, sestavila, ni upoštevala potreb in predlogov uslužbencev in sprevodnikov. Po novem urniku bi bili uslužbenci Acegat prikrajšani tudi na časovnem obdobju, ki jim je do sedaj služil za zaužitje S SEJE DEVINSKO-mflBREŽlMSKEGfl OBČINSKEGA SVETA Nabrežinska občina protestira zaradi zapostavljanja pri javnih delih Zavrnjen predlog občinskega sveta glede dodeljevanja ljudskih stanovanj - Razpis mest šolskega sluge in postrežnice na »ovi šoli v Nabrežini Nastop službe poljskega čuvaja Na zadnji seji občinskega odbora občine Devin-Nabrežina so odborniki razpravljali o raznih vprašanjih javnega značaja, kot n. pr. o gospodarskem načrtu št. 12, vprašanju dodelitve stanovanj v ljudskih hišah itd. Tako je župan najprej poročal o stanju pri SELAD, pri čemer je dejal, da bo v avgustu zaposlenih prav toliko delavcev kot v juliju. Nato je prečital pismo, ki je prišlo iz oddelka za javna dela pri VU. v katerem je rečeno, da ZVU ne more sprejeti predlog občinskega sveta devinsko-nabrežinske občine, ki je zahteval, da bi imel le občinski svet pravico do razpravljanja stanovanj v novih ljudskih hišah. V pismu je še rečeno, da bi bil tak način dodeljevanja stanovanj v nasprotju z obstoječimi zakoni in ukazi. Pač pa ZVU pričakuje druge predloge, ki bi pripomogli k sodelovanju pri rešitvi tega vprašanja. Ker ta zadeva ni v pristojnosti občinskega odbora, bodo o njej razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta. Zupan je poročal tudi o dodelitvi fondov za 12. gospodarski načrt. Dejal je, da je občinski svet predlagal za drugo polletje 1953 razna javna dela v vrednosti približno 60 milijonov lir, kar pa je pozneje načelnik oddelka za javna dela pri ZVU občutno zmanjšal ter pristal oziroma odobril 15 milijonov lir. Le malo časa za tem pa je prispel ponoven poziv že omenjenega oddelka, v katerem je bilo naročeno, naj se pripravijo načrti in cenitve del, ki naj bi bila vključena v 12. gospodarski načrt, v skupni vrednosti 13,5 milijonov lir. Čeprav je bilo v tem pismu rečeno, da bodo ta dela v kratkem dokončno odobrena, so vrednost javnih del ponovno znižali, in sicer na 9.450.000 lir. Tako so določili za preureditev stare šole v Sempolaju v otroški vrtec 1.750.000 lir, za popravilo cerkvenih streh 1,200.000 lir, za asfaltiranje poti skozi Sempolaj 3 milijone lir, za napeljavo električne raz-svetljave ob cesti Nabrežina Sv. Križ 1.500.000 lir ter vzdrževanje občinskih cest in trgov 2 milijona lir (pisali smo že, da gre dejansko le za nakazilo v vrednosti 7.450.000 lir, kajti 2 milijona lir je namenjenih za redno vzdrževanje občinskih cest, kar je poprej dobivala ustanova USVS, ki je skrbela za popravilo občinskih cest). Občinski odbor je sprejel rezanje kreditov v 12. gospodarskem načrtu z velikim nezadovoljstvom ter sklenil obvestiti pristojne oblasti o škodi in zapostavljanju devinsko-nabrežinske občine pri dodeljevanju fondov za javna dela. Odborniki so nato razpravljali o stanju občinskih cest in poti, ki so bile poškodovane od težkih vozil zavezniških čet, ki jih uporabljajo v času raznih vojaških vaj. Ker ni občina dobila nobene podpore za popravilo teh cest, se bo župan- vo podlaht ožgano. Ce ne bo komplikacij, bo Spacal ozdravel v 15 dneh. Mladenič je izjavil, da je s srpom v trenutku ko je nabiral travo nevedoma zadel v strelivo. se takoj uredi in odpre občin- ( Mladenič je imel obraz in leska zdravniška ambulanta v Mavhinjah. Ker je na razpolago mesto šolskega sluge in postrežnice v novi šoli v Nabrežini, so sklenili, da razpišejo za ti mesti natečaj. Prošnje morajo biti spisane na kolkovanem papirju za 100 lir ter vložene na županstvu do 31. avgusta t. 1. Odborniki so še sklenili, da bo ta teden nastopil službo poljski čuvaj Milan Caharija, kateremu bo od 15. avgusta pa do trgatve pomagal pomožni poljski čuvaj Avgust Caharija; nato so razpravljali še o raznih vprašanjih upravnega značaja. Blok pri Prebenegu odprt ob sobotah in nedeljah Zavezniška vojaška uprava začasno spreminja predpis o turističnem potovanju na an-glo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja in z njega. V ta namen je ZVU izdala ukaz št. 109, ki bo veljaven od 8. avgusta 1953. Po tem ukazu je turistični promet skozi blok št. 13 (Prebeneg) na področje cone A in z njega dovoljen le ob sobotah od 13.00 do 24.00 ure in ob nedeljah od 08.00 do 24.00 ure. Trgovski promet skozi ta blok ni dovoljen. Ta tikaš bo veljal do 30. oktobra 1953. Nesreča dveh turistov Okoli 13. ure je rešilni avto RK pripeljal v bolnico 27-let-nega francoskega državljana Edmunda Guillerata in 34-let-no avstrijsko državljanko Me-lanio Pheiffer. Francozu so u-gotovili lažje praske na čelu, bradi, levem kolenu ter rano na senčni strani glave ter bo po mnenju zdravnikov okreval v 8 dneh. Nasprotno pa so Avstrijki ugotovili hujše poškodbe na stopalu in bo morala ostati v bolniški oskrbi najmanj 20 dni. Ker tujca v bolnici niso razumeli, si niso mogli obrazložiti, kako sta se poškodovala. Neki policijski podčastnik, ki je ranjenca spremil v bolnico, pa je obrazložil, da sta se turista z motorjem vred prevrnila na Istrski ulici, ko sta vozila od Sv. Sobote proti mestu. vsaj enega obroka dnevne hrane v krogu svoje družine. Novi urnik nam še ni znan, vendar vlada med delavci veliko nezadovoljstvo, ki se bo, v primeru, da vodstvo Acegat ne sprejme njihovih predlogov, spremenilo v stavko. Baje je vodstvo najavilo, da bo urnik nekoliko spremenilo, vendar bi morali uslužbenci prej sprejeti njihov predlog in vsaj v poskusne namene voziti po novem razporedu. Delavci tega nočejo sprejeti, ker se zavedajo, da bi, kasneje urnik obveljal in nihče bi ga več ne spremenil. Zaradi tega zahtevajo, da se promet vrši po dosedanjem razporedu. Predstavniki uslužbencev so imeli z vodstvom Acegat sestanek. kjer so diskutirali tudi o drugih problemih, ki tarejo delavce. Tako so se razg.ivar-jali o ugodnostih, ki pripadajo bivšim borcem, o novi pogodbi za električarje, o praznikih in drugem. Kakor smo izvedeli, je vodstvo nekaj predlogov sprejelo, druge pa je odbilo. Med temi je seveda tudi predlog o vzpostavitvi starih prometnih razporedov. Da bi preprečili stavko, so predstavniki Delavske zbornice naprosili tržaškega župana, da bi posredoval pri eni in drugi stranki, da bi prišlo do sporazuma. Včeraj zjutraj so se zbrali v občinski palači predstavniki uslužbencev in predstavniki A-cegat, vendar je vsaka stranka vztrajala na svojem stališču. Sele okoli 13. ure so se predstavniki obeh strank zbrali in nadaljevali pogajanja. Izvedeli smo. da sta sindikalni organizaciji po neuspelih pogajanjih odločili, da bodo u-službenci stopili v stavko jutri ob 5. uri zjutraj. Ni znano do kdaj bo trajalo stavkovno gibanje. Obvarujte živali pred sončnimi žarki Opozarjamo lastnike konj, ki jih uporabljajo pr; delu, da zavarujejo glave živali s pomočjo belega platnenega pokrivala pred sončnimi žarki. Lastniki morajo nadalje imeti na vozu vrč ter pogosto napojiti konje. Kršitelji teh odredb bodo kaznovani z globo. ( NA GRADU SV. JUSTA ) Danes zvečer bo druga predstava Abrahamove operete «Hawaj-ska roža* s sodelovanjem subret-ke Rose Barsony in drugih, ki so nastopili v premieri. Pri gledališki blagajni nadaljujejo s prodajo vstopnic za današnjo predstavo. Izleti IZLETI IN TABORJENJA PDT V AVGUSTU Vse nedelje v avgustu izlet na Bled. 22.-23. avgusta izlet na Mangrt ln Krn. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. in se zaključuje redno 10 dni pred dhcvum odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH pripravlja izlet na Bled. Prijave sprejema tov. Tedy v drogeriji. MOTOKLUB »MLADOST* NABREŽINA Ob priliki desete obletnice ustanovitve IX. korpusa organizira motoklub 6. septembra t. 1. izlet na Okroglico. Vpisovanje na običajnih mestih do vključno 20. t.m. PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE* Obvešča izletnike za Bohinj in Bled,-da odpeljeta avtobusa v soboto 15. t. m. točno ob 4. uri zjutraj izpred cerkve sv. Ivana, za izletnike iz mesta pa ob 4.15 izpred spomenika Rossetti. MOTOKLUB »ADRIA* MILJE-DOLINA organizira 6. septembra enodnevni izlet v Okroglico pri Vogrskem (Vipavska dolina^, Vpisovanje na sedežu v Dolini do 26 t.m. Vabimo vse člane našega kluba, da se udeležijo tega partizanskega praznika ob priliki desete obletnice ustanovitve prvih primorskih brigad. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Antonije Cok daruje Dovgan Alojz 1.000 lir za Dijaško Matico. Ob spominu obletnice pok. Sergija Tončiča darujeta Anica in Marta 1.000 lir za sklad Sergija Tončiča. Razna obvestila KONCERT MOJSTROVIN Radijska postaja ameriških oboroženih sil v Trstu bo oddajala od 10. do 15. avgusta ob 10.02 uri sledeči koncert mojstrovin: Ponedeljek 10. avgusta: Wagner — VValkira. Torek 11. avgusta: Wag-ner — VValkira. Sreda 12. avgusta' VVagner — VValkira. Četrtek 13. avgusta: VVagner — VValkira. Petek 14. avgusta: Beethoven — Koncert št. 5 v E-duru: Rossini — Italijanka v Alžiru. Sobota 15. avgusta 1953: Ponchielli — les ur; Mozart — O angelska podoba; Schubert — Ave Marija; VVolf-Ferrai »r Medigra št. 2 iz ((Draguljev «matere možje*. Mati oglasi MODISTKA z licenco in klientelo išče družabnico z majhnim kapitalom in primernim prostorom. Ponudbe na upravo lista. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Oproščen obtožbe tihotapstva Na avtobusu so našli 400 g, tobaka, kar je bilo dovolj za prijavo sodnim oblastem Seznam javnih del oddanih v juniju Oddelek za javna dela pri ZVU je v juniju 1953 sklenil s tržaškimi podjetji pogodbe za javna dela na anglo-ameri-škem področju Svobodnega tržaškega ozemlja v skupnem znesku 249,890.370 lir. Najvažnejša načrta se nanašata na dela za dovršitev — s kleparskimi deli vred — šestih stanovanjskih ljudskih hiš v ulici D'Alviano za vsoto 133.402.532 lir in na gradnjo otroškega vrtca na Opčinah za vsoto 26,873.781 lir. Hud oadec električarja Včeraj ob 10. uri so z avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico in sprejeli na ki rurškem oddelku hudo ranjenega 18-letnega električarja Antonia Maricchia, stanujočega na Šalita di Gretta 27. Mladenič je pri delu na novem stanovanjskem poslopju v Ul. Combi 5 nenadoma izgubil ravnotežje in padel z železne lestve v precejšnjo globočino. Pri padcu se je močno ranil po glavi in verjetno poškodoval tudi lobanjo, zaradi Česar se zdravniki o njegovem stanju niso izjasnili. Smrt starke zaradi padca s postelje V noči med 5. in 6. t. m. je padla s postelje 81-letna Virginia Termin iz Ul. Gozzi 5, pri čemer se je ranila na senčni strani glave. Ker starka ni čutila hujših bolečin se je vrnila v posteljo, vendar se je že naslednjega dne zjutraj počutila tako slabo, da se je morala zateči v bolnico. Ob 16. uri popoldne pa je podlegla poškodbam. Službujoči zdravnik je izjavil, da si je Termi-nijeva pri padcu prebila lobanjo. S srpom zadel v strelivo Ob 14. uri so pripeljali v bol-stvo pritožilo na pristojnem I nico 24-letnega delavca Aloj-mestu. Nadalje so sklenili, da« zija Spacala iz Saleža št. 23. 0><0000000 'd O o o o o o o o o u o DARILNE PAKETE svojcem v JUGOSLAVIJI odpremlja hitro in najceneje zastopstvo General Trading Inc, Illinois, ZDA R U N E X I M Export -Import - Trst, Ul. Ghega 2/1, tel, 28363 Odpremlja direktno in najhitreje po najugodnejših pogojih iz proste luke prvovrstno blago; kavo, riž in druga živila, kompletna kolesa in pribor, motorje vseh vrst in jakosti - vespe, lambrete - radio-aparate m glasbila, frigidaire, šivalne stroje, štedilnike na elekt. tok - plin - premog in gospodinjske predmete sploh, moško in žensko blago za obleke in suknje ter perilo in obuvala, gradbeni material, kmetijske stroje, orodje in potrebščine vseh vrst za domače potrebe. PRIZNANO HITRA. SOLIDNA IN UGODNA POSTREŽBA! Ukraden nahrbtnik p je čakal na V letnem času je Trst poln turistov, ki se za več ali manj dni radi ustavijo v našem me. stu. Z Dunaja se je v petek prijeljal z avtom tudi 42-letni dr. Otto Neumann s soprogo. Najprej si je zagotovil prenočišče v hotelu «Posta». .Dotem pa je pustil svoj avtomobil na Trgu Oberdan. Včeraj zjutraj je po zajtrku odšel k vozilu in ko je hotel odpreti vrata, je opazil, da je iz avtomobila izginil velik nahrbtnik, ki ga je pustil tam prejšnji večer. Okradeni tujec je takoj odšel na sedež policije na Trg Dalmazia, da prijavi tatvino. Toda začuden je obstal, ko mu je službujoči stražnik postavil predenj njegov nahrbtnik, iz katerega ni manjkal niti najmanjši predmet. Neumann je izvedel, da je neki policist ob 2.45 na Trgu Sansovino opazil neznanca, ki je zaradi težkega nahrbtnika stopal po cesti zelo počasi in negotovo. Mož se je zdel agentu sumljiv, stopil je do njega in ga vpra šal, čigav je nahrbtnik. Nežna, nec, ki ga je agent legitimiral za 33-letnega Angela Codari-na iz Ul. Soncini, je odgovoril, da je nahrbtnik našel pred nekaj minutami na eni izmed glavnih ulic. Ta odgovor je a-gentu zadostoval, da je moža in nahrbtnik s pomočjo avtomobila civilne policije spravil na varno. Tu je Codarin priznal, da je s ponarejenimi ključi odprl avto Dunajčana in iz njega odnesel njegov nahrbtnik. ----------- Brez potnega dovoljenja v Jugoslavijo Jugoslovanske obmejne oblasti so včeraj izročile agentom civilne policije 26-letnega Emilija Lagoia iz Ul. Capito-lina 12. Mladenič je že 5. t. m. ilegalno prekoračil mejo. Zaradi nedovoljenega prestopa meje se bo moral Lagoi zagovarjati pred zavezniškim vojaškim sodiščem za določevanje narokov. 25. avgusta lanskega leta, nekako ob pol desetih zvečer, se je na obmejnem bloku pri Devinu ustavil avtobus, ki je vozil na progi Trst-Milano in obratno. Takoj so pristopili fi_ nančni agenti in začeli pregledovati, kakor redno vsak dan, prtljago in razne zavoje, ki jih je avtobus peljal v razne kraje Italije, ki so ob cesti, ki pelje v Milan. Med zavoji pa so agenti nažli enega, ki se jim je zdel sumljiv. Zavoj so odprli in v njem našli pločevinasto škatlo, v kateri je bilo 400 g finega ameriškega tobaka za pipo. Naravno je, da so agenti povprašali šoferja za informacije, toda ta ni vedel ničesar, ker je on samo sprejemal zavoje in jih odpeljal na naslov, ki je bil napisan na sprevodnem listu. Agenti so zavoj zaplenili, kakor tudi sprevodni listek, iz katerega je bilo razvidno, da je zavoj namenjen 41-letnemu Mariu De Bernardisu, stanujočemu v Milanu. Agenti so zadevo prijavili poveljstvu, ki je stopilo v stik s poveljstvom finančnih straž v Milanu. Sled. nje je De Bernardisa zaslišalo in mož je izjavil, da o zavoju ničesar ne ve. Dejal je, da stanuje v Milanu, medtem, ko je prej bival v Trstu. Možno je, da so ga prijatelji iz Trsta, je pojasnil De Bernardis, hoteli zadovoljiti in mu zato poslali zavojček tobaka. Kljub dobremu izgovoru pa je tukajšnja finančna policija prijavila De Bernardisa pod obtožbo tihotapstva sodišču in mož se je moral tudi zagovarjati. De Bernardis pa je s pomočjo odvetnika dokazal svojo nedolžnost in sodišču ni Ostalo drugega, da ga oprosti. Preds.; Ostoich; *>ž.: Pasco-li; zapis.: Petrocelh, obramba odv. R. Cuccagna. krat prositi. Medtem ko je e-den ostal v gostilni pri Merviču. je drugi stopil k najbližjemu telefonu ter poklical avto, seveda policijski, ki je kmalu prišel na mesto z drugimi policijskimi agenti. Med tem časom pa Mervič ni molčal temveč se je obrnil k agentu, ki ga je stražil ter mu dobesedno rekel: «Ne govori preveč če ne ti razbijem štiri zobe. Bom sicer preživel 6 mesecev v zaporu, vendar ko bom prišel na svobodo, te bom odrl. Jaz sem namreč bivši boksar*. Agent je te Mervičeve izjave javil poveljstvu in tako so moža prijavil sodišču z obtožbo žalitve in groženj. Mervič ni pred sodiščem niti potrdil niti zanikal izjav, »Možno je*, je pojasnil obtoženec, «da sem besede tudi izrekel, vendar sem bil pijan in se ne spominjam ničesar. Verjetno me je agentovo vedenje razburilo in jaz sem mu v pijanosti zabrusil to. česar me obtožujete*. Sodnik je Merviča na podlagi zakona obsodil zato, kar je mož v pijanosti napovedoval, to je na 6 mesecev zapora. Kakor se vidi. se včasih le ne izplača biti vedeževalec in še manj izzivati agente. Sodnik; Ligabue; zapis.; Sel-zo, obramba: odv. Kezich. Zooet morski pes v zalivu Malo pred 12. uro so veslači krožka «Saturnia» opazili kakih 100 m od železničarskega kopališča velikega morskega psa. ZVEZA PARTIZANOV STO ORGANIZIRA MNOŽIČNI IZLET na PARTIZANSKI TABOIt, ki bo na OKROGiLilCI pri Vogrskem (Vipavska dolina) v dneh 5. in 6. septembra 1953 ob 10. obletnici ustanovitve prvih primorskih brigad IX. korpusa MOV Danes, nedelja 9. avgusta Roman, Nasmir Sonce vzide ob 4.57 in i#' 19.23. Dolgina dneva 14.26 uu' vzide ob 4.33 in zatone ob Jutri, ponedeljek 10. avgust Lovrencij, Juriča .1 lt.OSI.9VAA SJLK UONE TRS* TA NEDELJA, 9. avgusta H53 254.6 m ali 178 kc 8.15 Slovenske narodne. jj-JJL, naše kmetovalce. 9.00 Mia««, . oddaja: «Crni muc vasuj.*»■ .. j. Poročila. 13.45 Glasba poJ™ 15.00 «Qd Triglava do 16.45 Radijski festival Drlr"° Tek-in tržaških pevskih zborov., movanje. VI. oddaja. ,18.15 in Franina. 18.30 Solisti lju jj ske Opere pojo operne arije- z) Večerne vesti, 23.10 Glaso ^ lahko noč. 23.40 Glasba za “ noč. - Vpisovanje na sedežu Zveze partizanov v Trstu. Ulica Huggero Manna št. 29/11, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure in na sedežu OF v Skedenjski ul. 122, vsak torek, sredo, četrtek in petek med 19. do 21. ure. V Lonjerju na sedežu prosvetnega društva dnevno od 20. do 22. ure. Za nabrežinski sektor v dvorani prosvetnega društva ttlgo Gruden* ob sredah in petkih od 20. do 21. ure; za šempolajski sektor v Sempolaju pri Furlanovih; za zgoniški sektor pri Gržunovih v Saležu; za sesljanski sektor pri Gorjanovih v Sesljanu; za svetokrižki sektor pri Švabovih v Sv. Križu. Za Bazovico, Gročano in Drago vpisuje Mirko Pečar v Bazovici št. 91 od 19. do 21. ure, vsak dan razen nedelje. Za Ricmanje vpisuje v večernih urah Kuret Silvester; za Boršt Sedmak Danilo; za Boljunec Sancin Vida; za Prebeneg Bandi Mirko; za Dolino na sedežu OF. Za Slivno se vpisuje pri Bratino-vih; za Medjo vas pri Liljani Legiša. Za Gropado in Padriče bo vpisovanje v Padričah pri tov. Josipu Grgiču; v Trebčah pri tovarišici Anici Kralj; za Fernetiče in Col pri družini Škamperle na Colu; za Veliki Repen pri tov. Mirku Guštinu in Silvestru Škabarju; na Kon-tovelu pri tov. Viktorju Stoki; na Proseku pri tov. Dragu Stoki in na Opčinah na sedežu OF, vsak večer od 20. do 21. ure. - Za ostale sektorje bo naknadno javljeno. ODHOD VLAKOV IZ TRSTA V SOBOTO 5. SEPTEMBRA POPOLDNE IN V NEDELJO 6. SEPTEMBRA ZJUTRAJ C t A A '■ vpisnina, prevoz z vlakom in značka skupno 650 Ur — Za otroke od 4 do 14 let (brez značke) 275 lir Podrobnejša pojasnila se dobe na sedežu Zveze, tel. 29-582 jS®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®«!®®®^®®®®®®®®®®®^! prosvetno nrostvo .Slovan “ iz Paorič priredi DANES 9. avgusta 1953 ob 16. uri na prostem PEUŠKIHOnCEHT v Padričah na katerem bodo sodelovali razni pevski zbori PO KONCERTU PLES DOMAČIH FANTOV (PO STAREM OBIČAJU) [■] Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni vsi! aasasi®®^®®®®®®®5®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®^ IZLET V DALMACIJO s parnikom t melodije do melodije. l3T®ia|iKi> ba po željah 14.30 Parada orkestrov. 15.00 Chausson: ljubezni in morja. 15.27 e m valčki, 15.45 Grieg: Holberg A 16.00 Operetna glasba. 18--P- jr zumov: Koncert za violino kester. 16.50 Paul Dukas: 5< j iz baleta. 18.10 Koncert *J balalajk. 18.30 Borodin: SUJ'j j! št. 2.20.00-Operne arije, ,zD ijl* dueti. 20.30 Športna kronika- "j Večerni koncert. 21.10 D°" 0t Variacije na otroško temo J vir in orkester " "" revij. 22.00 Beethoven ■osko tem« i . 21.33 Gl«jf icethoven: FlM 1. dejanje. 23.00 Večerni Ple' Tit S T I. d 8.45 Godbe na pihala^.* Glasba po željah. 12.00 P / Simfonija št. 5 »Novi svet*.A Operna glasba. 17.00 Sirn*"^ koncert, dirigira Pietro A,,# 18.45 Športne vesti. 21.05 va »LOV K M J .1 A 327.1 DV. 202.1 m, 212.4 v 8.15 Lahka glasba. 9.00 Petrin: Ob tolmunih KrKč|rf Pianist Alfred Gortot iEra,jan5*! nove skladbe. 10.00 D°P° simfonični koncert. U-3”, ik združene pihalne godbe JivjjrF Pogovor s poslušalci. majhni zabavni orkestri, leii ste — poslušajte! 15-1° p Prerokoval 6 mesecev in dobil 6 mesecev zapora Ce bi 30-letni Karlo Mervič iz Ul. Ronchetto mirno plačal globo, kakor sta zahtevala policijska agenta, bi mu danes prav gotovo ne bilo žal. Tako pa se verjetno kesa in preklinja vino, ki mu je povzročilo precejšnjo nevšečnost. Nekaj pred 23. uro 24. julija sta dva agenta zaslišala iz gostilne Sartoretto v Ul. sv. Marka 16 kričanje ter sta zato vstopila. Takoj sta opazila Merviča, ki se je na vse grlo drl in tako motil nočni mir. Stopila sta k njemu in mu naložila globo, katere pa vinjeni mož ni hotel plačati. Agent — Ali plačate, ali pa boste šli z nama. Mervič: — S takimi ljudmi kot ste vi. se ne družirm Ce pa ravno hočeta, da bil šel z vama, pa pokličite avto. Agenta se nista pustila dva- Da ne bi zašel pod avto soretno skočil na vozilo Da ne bi zašel pod avto, ki ga je vozil po Ul. Kolonia 23-letni Karel Oblak iz Ul. Cam-panelle, je 32-letni policijski agent Alojz Toplikar iz Gorice s spretnim skokom skočil na prednji del vozila in se tako rešil hujših poškodb. Oblak pa je takoj zavrl in Toplikarja je to dejanje presenetilo, zakar se je zvrnil na cesto, pri čemer si je le laže poškodoval roko in bo po mnenju zdravnikov okreval v 8 dneh. Excelsior. 15.15: ((Jetniki preteklosti*. Ronald Colman in Greer Garson. Nazionale. 14.45: ((Zeleni delfin*, Lana Turner. Van Hefltn. Arcobaleno. 14.30: «Ubežniki», G. Madison, R. Mala. Astra Rojan, 15.00: «Krik gozda*, John Payne in Agne Moorgkead. Grattacielo. 15.30: «Stara Amerika*, Doris Day in G. Mac Kae. Alabarda. 14.30: «Zive jih bom pojedel*. Fernandel. Ariston. 17.00: ((Venera iz Chika-ga», B. Grable in V. Mature. Aurora 15.00: «Vranov dom*. Barbara Stanwyck, Joseph Cotten. Garibaldi. 14.00: »Divja tolpa*, VVilliam Elliot in Adrian Booth. Impero. 16.00: »Človeška tekma*, Jeanne Crain, Farley Granger Ideale. 15.00: ((Nepomirjena meja* Joseph Cotten. Italia. 15.00: ((Kraljica iz Afrike* Ičatharine Hephurn. Viale. 14.30: «Pariz je vedno Pari”). Aldo Fabrizi m L. Bozzi Massimo. 1430: «Crna strela*. Ste-ve Cohran in VVarner. Savona. 14.00: «Križ iz diamantov* E. Flynn, Ruth Roman. Azzurro. 14.00: ((Knjiga džungle*. SabO. Joseph Ceileia, Patricia 0’Rourke. Belvedere. 16.00: »Ciklon*. Barba ra Britton in S. Tufts. Marconi. 15.00 (Poletni 20.15: «Zavod se zabava* Virginia Mayo, Ronald Reagan. Novo cine. 15.00: «Naval Mongolov*, Ann Blyth in D. Farrar. Obeon. 14.00: ((Ljubezen, ki ubija* Charles Vanel. Radio. 14.30: »Podpihovalci na Atlantiku*, Mark Stevvens. KINO NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.00: «Amerika-nec v Parizu*. Ginnastica. 20.15: »Črna roža*. Ponziana. 20.00: «Veliki Caruso*. Rojan. 20.00, 22.00: «Luči z odra*, Charles Chaplin. Paradiso. 20.00, 22.00: ((Pustolovščina kapitana Hornblovverja*. Secolo. 20.10, 22.00: «Troje prepovedanih povesti*. LOTERIJA selo nedeljsko popoldne. ^ Promenadni koncert. 17.39 ki iz Bovške kotline. 18-45 m na glasba. 20.00 Gioacchino ,. i sini: Seviljski brivec, op'1 dej. ltii PONEDELJEK, 10. avg!*« JUGOSLOVASS*? ■ ^ 41 O N 14 T B S * 254,6 m a11 ”78 KC 7.00 Poročila. 7.10 Jutranja ba. 13.30 Poročila. 14.30 1J3 ska v plamenih. 14.40 sw jt narodne pesmi, igra orkej' 11 j iz Portoroža. 17.30 30 ttd cigjt vijskih melodij. 18.15 Ig'8 1&J ski orkester Evgen Kun Viaijj Spored lahke operetne 19.00 Večerne vesti. 23.10 > za lahko noč. 23.30 ZadnJ8 čila. 23.40 Glasba za lank8 T811T U- 306,1 m ali 980 kc-aek ^ 11.30 Lahka glasba vsakega nekaj. 13.00 Lei) pF. dije, lepi glasovi. 13.30 fLofoJ obzornik. 13.40 Koncert sa pit sta Ljubivoja Slamiča. 1'-,. na glasba. 18.15 CajkovsK^r? cert za klavir št. 1. l8-4’„n Vj win: Druga rapsodija. * pfilfi mica pripoveduje. 19-l5_rt tr. ljene melodije. 20.00 Eonc rjef zosopranistke Sonje Drak » . 20.20 Dittersdorf: Uvertur" m duru. 20.30 Športna kronifLjvffi Pestra glasba. 21.00 Knj en: 'j In umetnost. 21.30 BeethO^nd, DELIO, 2 dejanie. 22.301 n„f! violinista Ljudevita D0 22.50 Večerni ples. TRS f 1- dl* 11.30 ((Gospodar P1 v)^wA mat. roman. 1. nad. 14-- 0ptL> popevka. 21.05 Končen -jiri glasbe. 23.00 Komorna 23.30 Plesna glasba. »1.0 1 K » |J* (I 327,1 m. 202,1 m, 12.00 Opoldanski konC1 212.* V ert. M BARI 87 47 73 43 80 CAGLIARI 58 77 45 86 88 firenze 67 19 41 30 71 GENOVA 85 34 41 33 18 MILANO 20 66 49 70 68 NAPOL1 33 47 66 77 81 ROMA 63 11 28 56 15 PALERMO 76 37 63 49 26 TORINO 10 72 17 65 67 VENEZ1A 30 89 65 64 37 Zabavna glasba. 13.30 ^°Lim* odpeljali sta- !5° so mi zaprli moža.-» tunj6?6 rrd-djši skrival Ifasmo prvič hajkali.it fto^st fantje.» eMoji si- «o*5? s? Pri'sli po mene, m da?Sl rni-ddi’ da je sod-Pornniii16 hudomušno pri- ior,lf° so ropotali mo- ostn??? dve dekietci sta Vori fantje?* mu odgo-držaL ?lh°m polnim za-sem bolesti, wse štiri Padin 3gufala — dva sta Urrin vVir,torhi' eden je ga m internaciji in ene- ci — jut ubili domobran-Vetnik?\ ni res- gosPOd od- tsk>r!}6lknila je za trenu-dsiml va komaj slišno fepro?' . 'ZMo sem taka, °sunvJmam šele 48 let.* ktm^fa sem, molče ji po-njo a- a °h spominu na-»a 'nJ v duhu vedno zno- '0dgovarjam: ha, 6',taka si kraškfl že-%, „ borbi in trpi j e-' Pravn -tnvrihtvja.r> Marija iz Rojana s|°Pje mi s * spuščenimi temnica-Nd _ .numenjena. Spet bo M- Hlitn otročki živžav... Zvonimiri ^KV~.oloica! D- U £jVVniTTllTl "na? Misel, kam hitiš UitiUr ■ e se ustavljaš? Z v 0-®ei -h.311 Padel. Marija, kaj ke0a ■ japrav o njej? Vsa-po jv3e življenje krtovičilo Set j Je. Več kot petindvaj-U}nVl ■ In vendar — živi in ’ VSI *n Jinrlili m ________ ' Omao i*1 50 z mano. ^'Oai 50 mi■ fco sem se lZ sne0a• ko sem spet tinjo a uonj svojo novo sto-t**t0 ' ^ njimi sem zmagala b0 prašno pot. 1? t> nca življenja bo osta-p0č,^ani, talca kot je bila. ?**# h *** samo teden dni, bit • * se **** uležal, kurirji 5e»n J aaredili gaz. Toda ni-^enj °o!a. Nekaj globljega « 0anjaj^le je neprestano pri-!°®ienn . f °BnaI° me je iz a ne^3c visoko v PrZ h hribih- v tistih dneh sva se ^nila ; enrikom Zdešarjem Vinm, ?ot*ne. Prepešačila kine o * • t^ras, Pivko in na Č°toma sva se usta-brskih ?Vl k°nferenci pri-ki sva jih ?jaku. sn ?,a‘e . dvorane na doln? ■ tako siloviti, ,abiti- V n„ n,SVa mogla po-p?Ietal0 no« "e poP0P°re sna rl Pama je hi,načrte za delo, drugače zauPano «Ne 9aSe. o Trst boč mo- rala*, mi je spet in spet ponovil. vTisto stasito dekle! Kako ji že pravijo?» «Slovenka — Darinka .Piščanci), sem hitro povedala. — «Kakšen ogenjl S kakšno prepričljivostjo je zahtevala, da se lotimo šolskega vprašanja v Trstu. Kako je že rekla?)) Malo je pomislil in pristavil: eSamo požvižgati bo treba, pa bodo prišli Slovenci iz Mara Samsa vsake hiše, iz vsake ulice.)) Tu je premolknil, se zamislil in dodal: sTežava bo z učitelji. Teh, se bojim, da ne boš našla. Vas, Primorce, je preveč razteplo. Tudi malo bolj bi se morali pobrigati za vrnitev.» Očitek je zbodel. Iskala sem opravičila, he-tega, pa se mi zdi, ni on nikdar popolnoma razumel. To, kar smo mi preživljali petindvajset let se je njemu zgostilo v poslednjih treh vojnih letih. Imela sem občutek, da je naenkrat doživel vse hudo in se s svežimi silami temu uprl. Tudi mene je skrbelo, kako bo z učiteljstvom. Skoraj vsi, ki sem jih pobliže poznala, so bili daleč. Nekatere je vojna vrgla v Srbijo, nekatere so okoliščine že- pred leti vrgle v Italijo. Toda bili so drugi: eni mnogo starejši, eni mnogo mlajši od mene. Njihov brod je pravkar pristal v domačem pristanu ali pa se še ni odpravil v tuje luke. In glej čudo! Tista misel, ki naju je z Zdešarjem tako prevzela, je brstela pravzaprav že med temi ljudmi. Bili so pripravljeni. Čakali so samo zadnjo besedo, ki naj jo izreče Osvobodilna fronta. To besedo sem jim prinesla s seboj v Bevkovem eOdprtem pismu primorskemu učiteljstvu». Z njo so dokončno zavrnili šole, ki so nam jih v onem času ponujali Nemci. Kakor je bila želja po slovenski besedi neutešna, tako je bila groteskna burka, ki se je skrivala za tujo radodarnostjo. Iz tistih rok, ki so pregnale slovensko učiteljstvo in zažigale Cankarja, Prešerna, Prežihova, Zupančiča in druge na Gorenjskem in Štajerskem, ni bilo vendar mogoče sprejeti ničesar. T° se ie pri nas v Trstu upiralo našemu ponosu. Učiteljski zbor je bil presenetljivo hitro zbran. Dopolnil se je z vrsto slovenskih razumnikov, ki so se v tistih dneh skozi Trst vračali iz taborišč in zaporov v sosednji deželi. Na stanovanju Duše Kosmina je bila prva liohfe* renca. Nenavadna in v nenavadnih okoliščinah, saj je vsakdo prišel nanjo z občutkom ustvarjalca in preganjanca obenem. Toda zmagal je prvi. Ker je bil močnejši nad vsem, je zatrl celo bojazen pred zasledovalci. Ne spominjam se več, a Duša je imela POPIS SOCIALNIH USTANOV V LJUBLJANI 58 USTANOV 6.703 varovancev Največ oskrbovancev v domovih, ki skrbe za popolno vzgojo in oskrbo mladine Kot lani je bil tudi letos v maju popis socialnih ustanov v naši republiki. Popisane so bile ustanove za vzgojo in oskrbovanje otrok ter mladine in socialne ustanove za odrasle. V Ljubljani so ob popisu ugotovili 58 ustanov za otroke, ki so imele skupno 6703 varovancev. Za najmanjše otroke imajo v Ljubljani 22 ustanov. Pet med njimi je dečjih jasli, štiri so otroški vrtci. Razen tega imajo še en dom za predšolske otroke ter 11 kombiniranih ustanov, ki obsegajo dvoje ali več ustanov za otroke skupaj. V Ljubljani je razen tega 9 domov za učence industrijskih šol, 7 domov za učerice srednjih strokovnih šol in šest domov za učence v gospodarstvu. Med domove za mladino so všteti tudi domovi za študente visokih šol ter trije zavodi za gluho slepo in duševno zaostalo mladino. Proti lanskemu letu se je število domov za vzgojo in oskrbovanje mladine zmanjšalo. Lani ob popisu so našteli 63 domov, letos pa 58. Vendar pa povsem točna primerjava med posameznimi vrstami ustanov ni možna, ker so bili nekateri zavodi preformirani, nekateri pa ukinjeni. Od lani se je zmanjšalo število domov za učence v gospodarstvu (od 10 na 6), na novo pa sta bila odprta en otroški vrtec za predšolske otroke in en dom za učence srednjih strokovnih šol. Toda ob zmanjšanju števila domov za vzgojo in oskrbovanje otrok ter mladine se je istočasno povečalo število o-skrbovancev v teh domovih. Lani je bilo v vseh domovih 6640 oskrbovancev, letos pa 6703. Največ oskrbovancev so imeli mešani domovi ki skrbijo za popolno oskrbo in vzgojo mladine, obiskujočo različne srednje šole. V domovih za študente visokih šol je bilo v lanskem študijskem letu 1144 študentov Nad tisoč oskrbovancev so imeli tudi domovi za učence srednjih šol, dočim je bilo število varovancev v drugih ustanovah manjše (V otroških jaslih n. pr. samo 270, v otroških vrtcih pa 237 otrok). pripravljen dober izgovor. Samo tako, za vsak primer. 05 uri, ko smo prihajali skupaj, je s skrivnostnim nasmehom hitela odpirat vrata. V tem nasmehu je bilo nekaj, kot bi hotela reči; eKončno vendarle...)). Najbolj pereča točka dnevnega reda so bili prostori. Težo tega vprašanja je France Mezgec, eden izmed izvršnih članov Fronte, prevalil na žene. Kakor tolikokrat v tej vojni, naj one razvozljajo to stvar s svojo iznajdljivostjo. Dobro jih je poznal, zato se tudi ni motil. Valerija Kocijančič - Spela, ki je takrat največ delala med njimi, je našla v naših ženah in materah sebi enakovredne ljudi. Naloga organizatorja in naloga tistega, ki je načrt do podrobnosti izvršil, sta se izpopolnjevali. Včasih bi rekla, da je bila druga težja. Tu ni šlo samo za enega človeka, ki ga je treba skriti očem postave. Slo je za osem, deset in Še več ljudi, za pravo šolo v obliki tečajev. Drugačne si seveda v mestu šole nismo mogli zamišljati. Nismo imeli ne učilnic ne tistega, kar ti dajejo mirne in urejene razmere. Toda vsebinsko so bili ti tečaji v bistvu le šola. Vršili so se po domovih. Njihovi obiskovalci — naša mladina — se je tu morda prvič resno spoprijela s pisano slovensko besedo. Doživljala lepoto Cankarja, Prešerna, Gregorčiča, vseh, ki so nam v tej vojni dajali u-panje. Mogoče je prav v tem tudi skrivnost, kako je ta naša prva šola preživela vse črne dni, ki so se potem do konca vojne vrstili. Te dni je zakrivilo izdajstvo nekoga, ki se je kot Judež prodal za denar. Do katerega dne nazaj sega njegovo početje, nimam pregleda. Toda meseca marca, tisoč devet sto štiriinštiridesetega, ko bi morala v Barkovlje, so zaprli nekaj mladincev v mizarski delavnici v Ulici Del Bosco. Naključje je hotelo, da sem naslednji dan prišla tja. V pomočnika preoblečen detektiv me je izsledil. Dve uri so mi bili možgani kot na natezalnici, vendar so delovali z zaznavno bistrostjo. Ali smrt ali življenje. Za življenje je bilo treba sicer tvegati, toda to ni bilo drugega kot poizkus, kako niti smrti. Slučajno se mi je posrečilo. Morala pa sem iz Trsta. S to zgodbo se ni bistveno nič spremenilo. Na moje mesto je prišel najprej Primož Sedmak, nato dr. Ivo Pusti-šek - Imro. Na imenu in osebi ni bilo pravzaprav ničesar. Vse je bilo v odnosu do tistega skupnega imenovalca, ki je oklepal svobodo, prostost, bodočnost. Ta odnos je bil v slehernem izmed nas kristalno čist. MODERNA MLEKARNA V ZAGREBU Moderna mlekarna v Zagrebu, ki so jo po vojni zgradili s pomočjo UNICEF. Mlekarna ima dnevno zmogljivost 450.000 litrov zdrdvega pasteriziranega mleka, 4.500 kg polnomastnega in 1.600 kg posnetega mleka v prahu. Na sliki vidimo polnjenje steklenic s sodobno opremo. iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiHiiiiiiuiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiimiiiiiiiiiiiriiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi V SLOVENIJI JE DEVETINDVAJSET MUZEJEV, MED NJIMI SEDEM POKRAJINSKIH cltiska pc zanimivem skeSjelcškem muzeju političnega in gospodarskega življenja Škofje Loke in okolice od najstarejših časov, keltske in rimske dobe pa do gospostva freisinških škofov in do današnjih dni - Po osvoboditvi se je muzej v novih prostorih znatno razširil Muzej je prikaz Škofja Loka s svojimi stisnjenimi starinskimi hišami, s svojo idilično lego v dolini sredi hribovja in vso svojo slikovitostjo napravlja na vsakega obiskovalca prav poseben vtis. Tudi name ga je, ko sem se v poletnem jutru ustavil na cesti tik ob robu kotline, v kateri leže tesno, druga poleg druge hiše škofjeloškega mesteca. Slemena hiš so obdajale še rahle megle, sveže zeleni bregovi okoliških gričev pa so se kopali v jutranjem soncu. Idilično zatišje odmaknjenega mesteca, v zeleni kotlini, s temnimi gozdovi, s strmim pobočjem Lubnika v ozadju plitva Sora z vrtečimi mlini tu spodaj, vse ozračje pa polno prelivajočih se barv, vse to vzbuja obiskovalcu prav posebne občutke. Ni čuda, da so tudi naši slikarji tako vzljubili ta kraj, ki jim je dajal toliko čudovitih impresij in umetniških pobud. Spustil sem se po klancu, občutil vzdušje prebujajočega se mesta in se po glavnem trgu spustil še niže k Sori in čez most do starega Puštalske-ga gradu. Temu predvsem, oziroma muzeju v njem, je veljal danes moj obisk. Od osvoboditve naprej je škofjeloški muzej v tej stavbi. Semkaj so kulturni delavci takoj po osvoboditvi spravili vse tiste predmete, ki so ostali od nekdanjega muzeja in ki jih je okupator zmetal v ropotarnico kapucinskega samostana. Ni jih bilo dosti, kajti škofjeloški muzej je obstajal šele od poletja 1939. leta. Toda z nekaterimi zgodovinskimi in kulturno-umetniškimi predmeti, ki jih je okupator naropal, jih je bilo kar dovolj za zametek muzeja. Pravzaprav je bil Puštaiski grad namenjen samo kot prehodna postaja Pravo mesto za muzej naj bi bilo v gradu, ki se dviga nad mestom. Toda danes škofjeloški muzej še čaka, da dobi te, zanj edino primerne prostore .In ker se je med čakanjem že nekako sprijaznil z usodo, je vodstvo muzeja uredilo muzejske zbirke kar v Pu-štalskem gradu. Uredilo in že dvakrat tudi preuredilo. Sedanja preureditev je bila tudi povod za obisk. Toda ne samo to; malo ljudi še pozna škofjeloški muzej. Beseda o njem zato ne bo odveč. Morda poreče kdo, češ ali je vredno sploh govoriti o tem muzeju Toda, temu naj bodo v odgovor besede, ki jih hočem povedati o muzejskih zbirkah. Prej pa bi rad povedal še nekaj o preteklosti muzeja, o njegovih težavah, pa še o tem in onem, o čemer sva pač govorila z’ upravnikom muzeja tov. Plestenjakom v njegovi pisarni, v katero vodi vhod iz renesančnega grajskega dvorišča. Preteklost muzeja ni kdo ve kako bogata. Škofja Loka je staro mesto, že , samo po sebi kulturno - zgodovinski spomenik, ki pa hrani v svojih hišah tudi precej starin. Toda šele nekaj let pred vojno so se tega zavedli tudi nekateri domačini. In ko so leta 1936 škofjeloški obrtniki priredili obrtno - industrijsko razstavo, so zbrali tudi nekaj zgodovinskih predmetov, hoteč z njimi prikazati preteklost obrtniškega delovanja v Škofji Lo- ki. To je bila ugodna priložnost za osnovanje muzeja in res, člani novo osnovanega Muzejskega društva so se z vso vnemo vrgli na zbiranje starin in začeli iskati za muzej primerne prostore. Toda oblast jim ni bila naklonjena in ena sama soba v nekdanjem «rotovžu>>, ki so jo ponudili novemu muzeju, je bila naravnost v zasmeh požrtvovalnemu prizadevanju o-snovateljev. Toda ti niso odnehali in tako je muzej, odprt na jesen leta 1939, dočakal drugo svetovno vojno z zbirkami v štirih sobah. Po osvoboditvi se je v novih prostorih znatno razširil. Postal je eden od devetindvajsetih muzejev Slovenije in eden od sedmih pokrajinskih muzejev, katerih namen je prikazati politični, gospodarski in kulturni razvoj določenega ozemlja od najstarejših časov do današnjih dni. In to prikazuje tudi škofjeloški muzej Seveda je prikaz političnega in gospodarskega muzeja od najstarejših časov, keltske in rimske dobe, pa od gospostva freisinških škofov do današnjih dni, obsežna naloga, ki je ni mogoče uresničiti v nekaj letih. Zato predstavljajo današnje zbirke škofjeloškega muzeja pravzaprav šele zametek bodočega, v večjem obsegu zasnovanega muzeja, ki bo šele izpolnil naloge, postavljene predenj. Za vse. to pa manjka predmetov; toda te bi bilo mogoče kmalu dobiti, saj jih ima muzej vsaj v glavnem že v svoji evidenci. Toda dokler ne bo rešeno vprašanje kam te predmete namestiti, ne bo mogoče govoriti o kakršni k.oli razširitvi muzeja in njegovi ureditvi v popoln muzej škofjeloškega ozemlja. Na vse to pa bodo morali ljudje v občinskem odboru škofjeloškega mesta misliti že sedaj, da jih izvršeno dejstvo, ko bodo prostori v gradu na razpolago, ne bo presenetilo. Sicer pa se danes muzej ne more pritoževati, saj oblast dobro skrbi zanj. Tudi škofjeloška podjetja ga niso pozabila. Spričo tega me je zanimalo, kako je z obiskom. In zanimivo je, da je muzej deležen manjšega obiska iz mesta kakor pa iz okolice. In še nekaj me je presenetilo; ko sem listal po' knjigi obiskovalcev, sem zapazil veliko število šol. Toliko bolj sem bil začuden, ko nisem našel med obiskovalci razredov škofjeloške gimnazije. Toda j dovolj o tem. Lahko bi povedal še kaj več o tem, kar mi | je pripovedoval tov. upravnik; o težavah, ki jih je imel za. radi preureditve muzeja, pa o inventarizaciji muzealij in ar-hivalij, o sedanji najnovejši preureditvi muzeja, o znanstveni obdelavi gradiva, pa o obnovi prostorov, lastnoročnem pleskanju kapele in restavriranju kipov, pa o bližnjem vodiču skozi zbirke, ki ga pripravlja. Toda čas naju je priganjal in tako sva odšla med muzejske zbirke v prvo nadstropje. Tu je v trinajstih sobah razstavljenega precej gradiva, ki podaja narodopisno, zgodovinsko in gospodarsko preteklost škofjeloškega ozemlja. Dovolj časa zamudiš če si ga hočeš podrobneje ogledati. Razen tega, to so stvari, ki jih je treba videti; noben opis pa tega ne nadomesti. Toda nekaj besed o zakladih, ki jih muzej hrani, le ne bo odveč. V pričakovanju muzejskih starin te preseneti prva soba, posvečena narodnoosvobodilnemu boju; deloma zaradi poudarka, deloma iz tehničnih razlogov prikazuje prva soba najnovejše obdobje. Toda zdi se ti, da to še ni preteklost, da so te stvari tako rekoč še žive in da skoraj ne sodijo v muzej. Res pa je, da si danes iiiimiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim,„|„miIIIIImiIIIIIIIIII|l|MIIIIIIII„,m,IIIIIIIII|||imi||IIIIIIIIIUIIIIIIIIIII||imMmi||lml,|n)m|||||im||immiII Turistični zemljevid Slovenije Zemljevid je izdelan v obliki stenske karte in v zložljivi obliki z ovitkom - Naredil ga je kartograf Ivan Selan, sestavila sta ga pa profesorja dr. Valter Bohinjec in France Planina Sredi poletja smo. S poletjem pa ni prišel samo čas vročih dni in kopanja, temveč tudi čas dopustov, čas izletov, taborjenj in potovanj. Vse to pa vzbuja tudi potrebo in željo po dobrem zemljevidu. Zato gotovo ne bo odveč opozoriti naše ljudi na dober in priročen zemljevid naših krajev, zemljevid, ki ima poleg vseh kvalitet še to lastnost, da je slovenski in delo domačih ljudi. Gre za turistični zemljevid Slovenije in sosednih pokrajin, ki ga je lani izdal takratni kol mite za turizem in gostinstvo pri vladi LR Slovenije. Tehnična dela pri zemljevidu je opravi! kartograf Ivan Selan, sestavila pa sta ga in sploh imela vso znanstveno stran dela in nadzor nad njim profesorja dr. Valter Bohinec in France planina. Založila je zemljevid Državna založba Slovenije, tiskala pa tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Zemljevid je izde. lan v obliki stenske karte in v zložljivi obliki z ovitkom, njegova nizka cena 370 din pa omogoča nabavo vsakomur. Zamisel turističnega zemljevida je prišla iz turističnih krogov že leta 1947. Vendar pa so se šele leta 1948 začele tehnične priprave za zemljevid, ki je končno izšel lani. Osnovna pobuda za izdajo zemljevida je bilo veliko pomanjkanje vsakega kartografskega gradiva v letih po vojni, zlasti pa pomanjkanje turističnih kart. Res da se je medtem stanje precej izboljšalo, vendar je tu- ristični zemljevid Slovenije e-dina karta te vrste pri nas. Ze naziv sam pove, da je zemljevid namenjen predvsem turistom. In res vsekakor karta s pridom služi vsem izletnikom, letoviščarjem, turistom pa tudi avtomobilistom in motoristom, ki potujejo po naših krajih. Zemljevid ima obseg 100x90 cm in poleg Slovenije same obsega tudi obrobne pokrajine. Tako je v zemljevid zajet del Benečije in še ozemlje onstran Vidma, na severu ves Karantanski bazen in ozemlje do Visokih Tur. Poleg dela madžarskega teritorija obsega tudi predele severozapadne Hrvat-ske z Zagrebom, Siskom in o-zemljem od Bosanske Kostaj-nice navzdol, tako da je zajet tudi del Hrvatskega Primorja z otokom Rabom, v zemljevidu je obsežena tudi vsa Istra in seveda tudi Svobodno tržaško ozemlje. Zemljevid ima to. rej precejšen obseg, izdelan pa je v merilu 1:300.000. Razen tega da zajema poleg slovenskega ozemlja tudi obrobne pokrajine, je izdelan v takem merilu, da je dovolj podrobno prikazano vse, kar mora tak zemljevid obsegati, da zadosti potrebam turista in popotnika po naših krajih. Razumljivo je, da je zemljevid kot zemljevid namenjen prvenstveno turistom, doživel take izpopolnitve, ki jih sicer pri drugih zemljevidih, namenjenih drugim potrebam, ne najdemo, Kot posebnost omenimo lahko tudi to, da so prikazana prizorišča narodnoosvobodilnega boja. Ob cestnih relacijah pa so navedene kilometrske razdalje, tako da služi zemljevid tudi avtomobilistom, čeprav zaradi svojega merila ne ustreza povsem cestno - prometni karti. Omenimo lahko še to, da je zemljevid izdelan v osmih barvah, tako da podaja plastično podobo slovenskega ozemlja. Uporaba osmih barv je sicer otežkočala tisk, ki pa je vendar odlično uspel, tako da je karta tudi v tehničnem pogledu res skrbno izdelana. Ob pomanjkanju kartografskega gradiva in ob veliki potrebi vseh turistov po primerni geografski karti, je bilo z izdajo turističnega zemljevida prav gotovo ustreženo mnogim potrebam. Tako predstavlja zemljevid s tako velikim obsegom ozemlja, ki ga prikazuje in s takimi oznakami prav gotovo posebnost, kakršne pri nas še ni bilo, a jih tudi v tujini ni dosti zaslediti. Morda ne bo odveč omeniti še to da pripravlja isti izdajatelj še en zemljevid slovenske, ga ozemlja in sicer reliefno karto Slovenije, v približno istem obsegu, kot ga ima turistični zemljevid. Res je sicer, da bo imela reliefna karta manjšo praktično vrednost kot turistični zemljevid, ki je pri-večnik. Vendar pa bo ta zemljevid, ki bo izšel v začetku prihodnjega leta edinstven izdelek, po katerem bodo radi segali vsi ljubitelji slovenske zemlje. S. R. nobenega pokrajinskega muzeja ne moremo predstavljati brez oddelka, ki bi prikazal trpljenje in veličino osvobodilnega boja. Takoj ob vstopu ti pade v oči velik nemški lepak o streljanju talcev. Desno od tod visi puška iz znamenitega boja v Dražgošah. Sicer pa so razstavljene v tej sobi najrazličnejše stvari, podobe organizatorjev upora proti okupatorju, spomini iz taboriščnega življenja, makete bunkerjev, ostanki partizanske tiskarne in še drugi spomini. Oster je prehod v sosedno cehovsko sobo kajti ko se vživiš v narodnoosvobodilno borbo, izgubiš pravi odnos do cehovskih bander, skrinjic, listin in drugih spominov na srednjeveško cehovsko življenje. Toda razstavljeni predmeti zgovorno govore o obrtniški dejavnosti v Škofji Loki, ki je bila za Ljubljano naše najmočnejše cehovsko mesto. Toda ni bilo samo obrtništvo močno. Tudi domača obrt je bila v bližnji in daljni okolici Škofje Loke izredno živa. To dokazujejo leseni stroji, ki se jih je posluževala domača obrt za tkanje platna, naprave za čipkarstvo, kompletna klobučarska delavnica, prikaz izdelave glavnikov, pripomočki za barvarsko obrt, poleg njih pa priprave sitar-stva, skoraj že izumrle obrti, kar vse napolnjuje tretjo sobo muzeja. Tudi škofjeloška ljudska umetnost je znana; lesene panjske končnice, stare podobe na steklo zlasti pa loški kruhki so splošno znani. V muzeju predstavljajo seveda svojevrstno posebnost. V eni sobi so tudi spomini na znamenite može škofjeloškega ozemlja, znanstvene in kulturne delavce. Enemu od njih, Ivanu Tavčarju, je posvečena posebna soba, ki predstavlja majhen Tavčarjev muzej Ta predstavlja Tavčarjevo delovno sobo z njegovo pisalno mizo, knjižnico, pripravami za lov, s podobami pisatelja, drobnimi družinskimi spomini, diplomami in raznimi počastili ter drugimi predmeti, ki spominjajo na priljubljenega pisatelja Roljanske doline. Dopolnjuje pa to sobo družinska spalnica Kalanov, premožnih kmetskih svobodnjakov, večstoletnih gospodarjev graščine na Visokem. Rozno-got-sko pohištvo iz leta 1774 predstavlja vsekakor zanimivost in dragocenost. Škofjeloški muzej ima še majhno sobo, v kateri so razstavljene makete najbolj značilnih tipov kmečkih hiš. Petrografska in prirodoslovna zbirka ter majhen geografski muzej pa zavzemajo vsak po eno sobo, ter dopolnjujejo zgodovinske in kulturne zbirke muzeja. Prav na koncu te vabi k ogledu še baročna kapela, katere celosten-ska slika Giulia Quaglia je vse kakor umetnina, vredna ogleda. S tem smo pri kraju Seveda, to je bil le sprehod skozi muzejske zbirke, za ogled vseh zanimivosti pa je treba več časa. Toda mislim, da nikomur ne bo žal obiska v muzeju, ki predstavlja majhen, a veren odmev tega slikovitega koščka naše zemlje. Zato bi bilo priporočati obisk skoraj odveč. SLAVKO RUPEL Naš tedenski pregled Dulles se je torej na Koreji obvezal, da bodo ZDA zapustile politično konferenco o Koreji, če se bo v 90 dneh pokazalo, da se severni ene pogajajo v dobri veri*. Ker je presoja o tej dobri veri prepuščena Washingtonu in Seulu in ker skupna Dullesova in Rijeva izjava pojasnjuje, da je edo-bra vero* v tem, do pride do združitve Koreje, in ker končno vemo, kakšno združitev si predstavlja Singman Ri, Dulles pa caplja za njim, lahko že danes z veliko gotovostjo rečemo, da bodo ZDA vztrajale 90 dni na politični konferenci, in niti ure več. Če jih k temu ne bodo prisilile zavezniške države, ki nekoliko drugače gledajo na stvar. Gre pravzaprav za ultimativno postavljanje roka ne le konferenci, kdaj naj v glavnem reši vprašanje, o katerem razpravlja, temveč tudi nasprotni strankif kdaj naj sprejme južnokorej-ske predloge. Politični konferenci o Koreji torej v pogojih, kot se porajajo zdaj, ne moremo prerokovati velikega uspeha zlasti še, ker je Dulles dobil od Singma-na Rija priznanje pravice, da smejo ameriški vojalki ostati v Južni Koreji. Ali se bodo zdaj Kitajci umaknili iz Severne Koreje? Ce sodimo samo po tem, gotovo ne (vmes pa so še drugi, nam manj znani činite-Iji, v prvi vrsti kitajsko-sovjet-ski odnosi). Po treh letih prelivanja krvi torej kaže, da bo ostalo vse po starem in da so imeli od korejske vojne nekaj koristi samo tisti, ki so nesrečno deželo uporabljali kot poligon za preskušanje novega o-rožja. Res, med vojno na Koreji se je v glavnem zlomila sovjetska napadalnost; danes ZSSR nima več moči, da nadaljuje s podobnimi pustolovščinami najemniških vojska. Toda mar se namesto tega ne poraja nova nevarnost, ki jo lahko razberemo iz nekaterih a-spektov VMshingtonskega delovanja? Ce pa je bilo sovjetska napadalnost zlomljena samo za to, da je nastalo več prostora za dinamizem nekoga drugega ■— kaj ima svet od tega? Vsekakor vzbuja razvoj ameriške politike na Daljnem vzhodu zaskrbljenje med svetovnim javnim mnenjem in med ameriškimi zavezniškimi vladami. V Londonu ne prikrivajo svojega razočaranja nad zadnjimi seulskimi sklepi, zlasti pa nad ameriško podporo Singman Rijevim zahtevam po roku SO dni za politično konferenco in nad ameriško-korej-sko varnostno pogodbo. Formalno je s to pogodbo vse v redu — ob vsakem napadu na enega pogodbenika se bo tudi drugi pogodbenik uprl napadu. Napadu se je treba u-preti, toda prvič je najboljši način obrambe pred napadom sistem skupne varnosti v okviru OZN, zlasti ker v največji možni meri varuje pred zlorabami tega načela, drugič pa vprašanje definicije napadalca ni tako preprosto, v primeru ponovnih sovražnosti na Koreji pa bi bilo celo zelo sumljivo, če pomislimo, da Singman Ri pravzaprav že ves čas rožlja z orožjem. Končno tudi Rusi še zdaj trdijo, da so bili pred tremi leti Severni Korejci žrtev napada (končno, če dobro pogledamo in se ne oziramo toliko na zunanjo formo kot na bistvo, je bila Severna Koreja dejansko žrtev napada — toda sovjetskega!). Ce bi se zdaj na Koreji spet kaj sprožilo in bi Singman Ri stokal, da je napaden, bi mu svet le težko verjel — ZDA pa bi se znašle v čudni brozgi. Seulski dogovori gotovo ne bodo pripomogli k enotnosti zahodnega sveta (uporabljamo ta izraz, ker se je že udomačil, čeprav je v njem. kot ga marsikje rabijo, tudi nadih nekega kulturonosnega šovinizma), ki je že tako omajana predvsem zaradi ameriške politike tudi v ostalih vprašanjih — recimo glede odnosov med Vzhodom in Zahodom, na Daljnem vzhodu pa predvsem še zaradi stališča do Pekinga in Formo-ze, v Evropi pa še prav posebno zaradi ameriške podpore o-nim, ki so pripravljeni slepo izvrševati ivashingtonske zunanjepolitične koncepte, čeprav gre za konservativne sile, ki so se v svoji deželi že preživele in ki izkoriščajo to ameriško pomoč za dušenje družbenega napredka, za borbo proti naprednim silam. Zaradi tega je izsiljevanje z zunanjepolitičnimi vprašanji pri raznih de-mokristjanskih vladah, ki so se začele majati, tako v navadi | — in niti ne gre za kak zunanjepolitični program, temveč za prilaščanje monppola za sprejemanje ameriške pomoči, bodisi materialne, bodisi politične. Zaradi tega tudi vsak poraz teh režimov ni samo notranjepolitična zadeva, niti samo znak zatona nečesa, kar je zapisano zatonu, temveč ga svet razume kot poraz ameriške zunanje politike. V Wa-shingtonu pa se jezijo na ubo-ge Italijane, ki nimajo druge krivde kot to, da so siti dega-sperijskih režimov, in se bodo morda kmalu jezili tudi na u-boge Nemce, ki prav tako nimajo večje krivde kot to, da je med njimi vedno več takih ki so se nasitili Adenauerja in ki zahtevajo kaj novega, času bolj primernega. Zaradi tega tudi v Ameriki težko razumejo vse negotovo- sti, ki se pojavljajo v Evropi v zvezi z raznimi načrti za združevanje, kot tudi nikoli niso razumeli, zakaj so ob teh načrtih ljudje v prizadetih deželah bolj 'ali manj indiferentni — niso pač razumeli, kdo je nosilec teh načrtov v zahodnoevropskih jleželah. Ce pa zdaj ti nosilci preživljajo krizo, so zabredli v prav takšno krizo tudi njihovi načrti, ki bi sami na sebi zaslužili več pozornosti, ko ne bi imeli izvirnega greha, ki se v Italiji ime. nuje De Gasperi, v Nemčiji Adenauer, v Franciji Bidault in tako dalje. V Zahodni Nemčiji bodo čez mesec dni volitve. Krepitev socialdemokratske stranke na dosedanjih delnih in deželnih volitvah daje slutiti, da se Adenauerjev stolček maje, zlasti še, ker tudi njihova koalicija ni kdove kako trdna saj se je razbila celo ob tako važnem vprašanju, kot je bil volilni zakon. Večinski sistem razdeljevanja glasov je doživel v Italiji poraz šele na volitvah, v Nemčiji pa že dva meseca pred njimi. V Italiji trajajo posledice te. ga volilnega poraza že dva meseca in še ni nobene rešitve. Ce pa ho v kratkem prišlo do rešitve — kar ni izključeno, saj je že De Gasperi v svojem zadnjem govoru pred parlamentom prosil poslance, naj mu dajo zaupnico vsaj «per. ragioni stagionalh — bo ta go. tovo kratkotrajna, kajti na o-snovah, na katerih le danes mogoče predvidevati sestavo vlade v Italiji, ni mogoče zgra. diti trajne rešitve. Mogoče je dobiti le začasno privoljenje za vlado, ki se mora zrušiti ob prvi resnejši burji, zelo verjetno že ob razpravljanju o proračunu. Da se vladna kriza v Italiji vleče tako dolgo, je precej kriva tudi procedura. V Franciji bi samo v tem času, kar se zdaj Piccioni posvetuje, vrgli vsaj že tri kandidate za predsednika. Toda v Italiji imajo trojna posvetovanja: najprej pred sprejemom man* dala, nato ob pogojnem sprejemu mandata in končno še ob izbiranju imen ministrov in sestavljanju programa. Pic. cioi je pravzaprav šele v drugi fazi. Takšna procedura seveda odgovarja demokristjanom, kajti ker mislijo, da so samo oni poklicani, da sestavi. jo vlado, si ne bi smeli dovoliti, da bi v tem času že trije ali štirje njihovi ljudje padli na izpitu pred parlamentom. Pravzaprav se začenjajo šele zdaj demokristjani zavedati, da je parlament nekaj drugega kot orodje za kimanje. Kljub temu pa nadaljujejo, kot da tega še ne vedo. Možnosti v Italiji so, kot je znano tri: razširitev na levo, dosedanja formula centra, raz. širitev na desno. Formula «enobarvne» demokristjanske vlade je kameleonska, ker se lahko prilagodi bodisi centru bodisi desnici. Trmasto vztrajanje demokristjanskega vodstva na «enobarvni vladin je po vsej priliki prav poskus maskiranega prehoda na desno, s katerim časopisje Katoliške akcije tudi že odkrito grozi, Ključ do položaja je danes pri dveh strankah: demo- kristjanski in Nenni je vi. Prehod na desno lahko preprečijo samo demokristjani samit če ne pride do upora med dc-mokristjanskimi poslanci, je s pomočjo monarhistov sestavljena dovolj solidna večina za vlado, ki bi lahko poleg tega uživala še dobrohotno podporo MSI. Na drugi strani pa je razširitev na levo mogoča samo z iskrenim sodelovanjem PSI ki se mu mora pridružiti prav tako iskrena volja med demokristjani ali vsaj med njihovo večino. Kakšen je dejanski po. loža j v PSI, je bolj ali manj neznano. Gre za skrita notranja trenja, katerih izvor je v že starih avtonomističnih tendencah, ki jih pa povečuje odgovornost, ki jo ima v sedanjem položaju PSI. Od zadržanj a Nennijevih socialistov je namreč v veliki meri odvisno tudi zadržanje demokristjanske levice, kjer prihaja do razumljivih osebnih kriz in kjer je treba premagati stote, ro osebnih pomislekov in predsodkov. Iz silovite Togliattijeve akcije lahko sklepamo, da se je vodstvu KPJ zazdel položaj med socialisti nevaren. Zaradi tega je Togliatti sprožil vse kalibre, da bi na eni strani privezal PSl nase, na drugi strani pa ne le olajšal demo-kristjanskemu vodstvu odklanjanje vsakršne razširitve na levo, temveč tudi vplival na razvoj krize vesti med demo. kristjanskimi poslanci in utrdil predsodke, ki jim branijo nastopanje v korist levega in, če hočete, ljudskega reševanja politične krize v Italiji. Vsekako je Togliatti kar najbolj negativno posegel v ono izmed najbolj odločilnih razdobij italijanske notranje politike in potiska na desno položaj, ki bi se zelo lahko razvil na levo. Čeprav je po. sledice te akcije danes še zelo težko v celoti presoditi, lahko že rečemo, da gre za eno izmed največjih izdajstev nad italijanskim delovnim ljudstvom, kar jih je Togliatti kdajkoli zagrešil r. c, MAKSIM GORICI Prevedel SAMO SAVNtK 0 L P 1» Julijski dan se je začel zelo zanimivo — pokopavali so nekega generala. Odmevale so medeninaste trobente vojaškega orkestra, majhen, gibčen vojak, ki je metal na vse strani koketne poglede, je čudovito igral na korneto, in pod sinjim brez-oblačnim nebom je donela pogrebna koračnica kakor himna soncu. Stanovalci Predilniške ulice so pomolili glave skozi okna, stekli pred vrata, splezali na ograje in uživali v generalovem odhodu v večno življenje. Naslajali so se ob brezplačnem prizoru, v tistem razpoloženju, ki človeku pri gledanju vedno nehote vliva neveselo misel, da so vsi podobni prizori na svetu namenjeni le brezdelnežem. Vse je potekalo skladno in svečano, popolnoma odgovarjajoč prazničnemu razpoloženju julijskega dne; res, pokopavali so človeka, toda smrt je bila v Predilniški ulici nekaj preveč vsakdanjega, da bi izzvala žalost, strah ali filozofska razmišljanja. Siromašni pogrebi niso bili privlačen prizor, toda ta, generalov pogreb je dvignil na noge vse ljudi, od kleti do podstrešja. Vse je potekalo čudovito — nenadoma pa je od nekod pritekel divje razmršeni norček «Igoša — smrt v žepu«, žandarjev konj se je splašil, skočil v stran, podrl neko gospo v vijoličasti obleki in z železno podkvijo stopil na nogo siroti Klju-čarjovu in mu zdrovil prste. To je izzvalo pri gledalcih razposajeno veselost, posebno smešno je bilo videti gospo v vijoličastem, bila je debela in jedra ženska, ki je padla v prah, se zapletla v svoja mnogoštevilna dragocena spodnja krila in, brcajoč z nogami, zaman poskušala vstati. Zelo se je prestrašila, njen veliki obraz je pobledel in od bolečin so ji izstopile oči. Pri bogu. smeh gledalcev je bil neumesten, zloben, toda — tako je že od zdavnaj — kadar pade naš bližnji, je vedno smešen ljudem, ki jim je ves svet — samo prizor za gledanje. Toda smeh se je polegel, ko so videli siroto Ključar-jova, kako se plazi k ograji, vlekoč za seboj zdrobljeno nogo, iz katere je na cestni prah curela kri. In tedaj so pozabili na pokojnega generala in na trgovko, ki je padla v cestni prah, gledalci so se zbrali okrog sirote, ki se je oprijel ograje in gledajoč, kako izgublja kri, kako mu peklenska bolečina v zdrobljenih kosteh iznakaža majhen, pomodrel obraz, vprašali: «Te boli, Kosjka?« Deček je zamrmral; »Uh... Poglej! Sel bi na božjo pot...« Gledalci so mu prerokovali: «To te bo Gusjkov...« «Oh, ti vražji gobec! Kaj bo zaradi tega s teboj naredil mojster, a?« Nekdo je rekel nenavadno modro; «Ce bi mu vrgel v prah kopejko, bi jo takoj opazil, konja pa — ni zagledal, ničvrednež!« Deček je užaljeno odgovoril; »Zagledal sem ga. pa sem padel, udaril me je v trebuh...« Obkrožili so ga dečki in pazljivo gledali krvavo nogo. Eden izmed njih — suh. modrook — je z mačjimi gibi noge s prahom zasipal temne, vlažne madeže krvi. Trudeč se, da skrije kri, se je plašno oziral na tovariše, kakor da pričakuje, da ga bodo zaradi tega pretepli. Njegovi prijatelji so se hvalisavo spominjali svojih ran — vrezov, prask in drugih otroških poškodb, ki so jih dobili pri igri, pretepu ali zaradi dobrote starejših. Ljudje mehkega srca so mu svetovali; «Posuj s prahom.« «Treba je s pajčevino, pa ne s prahom.« »Pajčevina pomaga pri vrezih.« Prišel je mojster Ključarjeva, knjigovezec Gusjkov, človek, ki je bil površno in na hitro roko sestavljen iz neravnih kosti in stare obnošene kože, plešast, z mežikajočimi, v daljavo zagledanimi očmi. «Tako», je rekel in oprl roke v bok. »Kara sem te pa jaz. hudičev sin, poslal? Po kožo sem te poslal, kaj ne?« »Striček!« je vzkliknil Kosj-ka ves v solzah in si z rokami zaklonil glavo. Nekdo je knjivezcu svetoval: «Pa mu jo ti dol potegni!« Toda drugi gledalec je pripomnil: «Ne bo dobra, tanka je!» «Kaj naj zdaj s teboj?« je rekel Gusjkov glasno, «kaj mi boš brez noge?« «Striček!» je s solzami zaklinjal sirota. «Jutri bom zdrav!« »Daj denar!« Kosjka je potegnil iz hlačnega žepa zmečkano denarnico. »Si jo žrl, hudičev sin?» je vprašal knjigovezec gledajoč denarnico, se zazibal, stisnil svoje dolgo telo v gručo gledalcev in izginil. Starka Smurigina, pri kateri sem stanoval, trgovka s semeni in medenimi kolači, je glasno vzdihnila; »No, taki-le so gospodarji!« Trusov, krznar, resen in bogaboječ človek, ji je vpadel v besedo: «Ti pa — jezik za zobe, smrdljivka stara!« Bujan, pes Trusova, prav tako dostojanstven kot njegov gospodar, je povohal dečkovo nogo, dvignil svoj debeli rep, pokazal zobe in se zamislil. »Pazite, da ga ne ugrizne!« je opomnil neki gledalec. »Marš!« Nagnali so psa. Pogreb je zavil za vogal ulice, od tam je prihajal top ropot bobna. Naše nedeljsko branje Prah se je polegel. Mali, okrogli dečkov obraz je bil pomazan s krvjo, njegove oči. mokre od solz, so bile izbledele, otožno so gledale iznakaženo nogo, s prsti se je dotikal polomljenih kosti in tresoč se mežikal. «V četrtek!« je mrmral, «bi šel na božjo pot ...gospodar mi je dovolil... Oh, Gospod!...« «Poviti bi mu bilo treba nogo«, je rekla starka Smurigina in šla. Siromak je, oprijemajoč se lesene ograje, skušal vstati, pa je zavrisnil, padel in se prijel za trebuh. «Ih, to ga je...« je rekel nekdo sočutno; deček je zatarnal: «Kaj bo z menoj...« «Sepal boš«, so ga potolažili. Postalo je dolgočasno. Prvi so se razbežali dečki, nato so se, eden za drugim. razšli odrasli; ulica je postala spet pusta, ogolela — Ključarjev je ostal poleg ograje sam in bil podoben kupčku prašnih cunj. . Na tla so prileteli vrabci, golobi, z dvorišča so kokodakajoč prišle kokoši in dostojanstveni petelini, po hišah so začela udarjati kleparjeva kladiva, zabobnele so tanke krznarjeve palice, čevljar Dijagin, vojak z leseno nogo, je s pretečim basom zapel edino pesem, ki jo je znal: Sedeminsedemdesetega leta je napovedal Turek boj, Rusiji vsej, Moskvi mamici naši... Dolgočasje je postalo še težje, še bolj moreče. * * * Vse to sem gledal in poslušal s kletnega okna, iz mračne luknje, v kateri je stanovala starka Smurigina. V jutru pred tem dnem sem v pristanišču, kjer sem delal, padel skozi odprtino na palubi, si izpahnil desno roki.' in si razbil koleno. Zaradi neznosnih bolečin nisem vso noč zatisnil očesa in sedaj sem, sedeč na okenski polici, opazoval pogreb, gledalce in siroto Ključarjova — ležal je na drugi strani ceste, prav nasproti mojega okna. ... Ko so se gledalci razšli, sem mu zaklical: «Kostja, privleci se sem!« Mračno se je obrnil, zagledal tik nad zemljo mojo glavo, se namrščil in odgovoril: »Strašno me boli!« «Ne moreš?« Nagnil se je naprej, se oprl z rokami ob tla. se poskušal splaziti in se zvrnil na stran. Zakričal je. nato mi pa, razmazujoč solze po obrazu, rekel: „ , . «V trebuh me je... V bolnico bi moral.« . «Kaj ni na oglu stražarja.« »je šel na pokopališče.« Umolknil je. Pred moje okno so prišle nekakšne debele noge v po-švedranih rumenih čevljih. Zakričal sem: «Hej!» Noge so se ustavile, k meni se je nagnil velikanski obraz. . , «Tistega dečka je treba odnesti v bolnico.« «Pa? Pelji ga!« «Ne morem, tudi sam sem bolan.« »Jaz nisem iz te ulice...« Človek je vlažno zakasljal in šel. Naslednji možakar je po mojem predlogu drugače ravnal — šel je k dečku in mu poučno rekel: »To imaš zaradi svoje objestnosti, ničvrednež! Ne v bolnico, ampak v . ribnik te je treba vreči, tja, kamor mečejo crknjene mačke!« In prepričan, da je svojo dolžnost izpolnil, je počasi izginil. Bilo je okrog poldne, julijska vročina je še bolj pripekala. Pod navpičnimi sončnimi žarki so na strehah pokale deske, vrabci in golobi so se skrili v hlad. deček pa je ležal na sončni strani, na pripeki in ves oblit z znojem vedno bolj bledel. Iztegnil je zmečkano nogo, si spodvil zdravo in se tesno pritisnil k ograji; prestavljal je glavo iz ene dlani v drugo in mrmral, kakor da se mu blede: «Kaj ti je, Kostja?« «Nič.» Ko je nekaj časa molčal, je rekel: «Ko je Miški Tretjemu zdrobila opeka na nogi prst, je že drugi dan lahko hodil, res da na peti. hodil je pa le!« «Tudi ti boš še hodil!« Morda dvakrat je poskušal vstati, njegovi prsti so se zarinili skozi razpoke v ograji, toda roke so nemočno omagale. Zdelo se mi je, da vidim, kako mu noga oteka — vse stopalo je bilo rdečkasto-rumeno, kakor kos zarjavelega železa. Prosil je vode, toda ulica je bila prazna, še celo otroci so se pred vročino nekam skrili. Z dvorišč, skozi okna pa je neprestano prihajal dolgočasni predobro znani ropot delavnega dne. Redki pešci na sončni strani se nisi. zmenili za dečka, mislili so, da spi; do mojih krikov so bili ravnodušni, imeli so Jih za predrzno šalo brezdelneža. Tisti, ki so hodili po moji strani, me tudi niso poslušali — najbrž «niso bili iz te ulice«. Deček se je pa na sončni strani neprestano pražil. Tudi meni ni bilo bog ve kako dobro, mučila me je bolečina v ramenu in_ kolenu; zaradi svoje nemoči sem trpel, da ne morem povedati. Čudno; petnajst korakov od mene leži človek, ki mu je potrebna takojšnja pomoč, mimo njega hodijo njemu podobni ljudje in mu ne pomagajo. Nočejo... Nekaj sto ljudi živi v tej ulici, vse hiše so z njimi tesno zatrpane, nad mojo glavo neprenehoma delajo knjigovezci, cela ulica pred menoj je polna trgovin, kjer je množica ljudi. Jaz pa se počutim kot v puščavi in vkljub vročini mi je v srcu težak in mučen mraz. Majhen, zamazan vojak, z bakreno posodo v rok’, je obstal poleg Ključarjeva in ga potanko izprašal — kaj se mu je zgodilo, koliko je star, kdo so mu starši in mu svetoval, naj si da na nogo list lopuha in odšel, obetajoč: «Bom poslal stražarja — se bo že on pobrigal, to je njegova stvar!« Najbrž ga rti našel, sonce je vse močneje žgalo ulico, deček je ležal nepremično in tiho stokal. Poleg mojega okna sa je ustavil mršav peš, zahropel in takoj nato stekel dalje. Mimo je šel vodar, iz soda, pokritega z mokro vrečo, je pljuskala voda; zaprosil sem ga, naj da dečku vode, toda zinil ni niti besedice in sedel na svojem sodu kakor lipov bog. Tedaj sem jezno in na ves glas zakričal na pomoč — to je pomagalo: na vrata 50 pritekli ljudje, sprašujoč eden drugega: «Kdo kriči? Kje?« Pred moje okno je s cigareto v ustih počepnil mlad krznar. «Kaj se pa dereš?« Povedal sem mu in on je, ko me je slišal, rekel ljudem: »To je stanovalec Smurigi-ne. nosač, očitno — pijan in kriči; zakaj, pravi, ne odnesete dečka v bolnico.« «Kaj ga pa to briga?« »Pijan je...« Sprva so govorili dobrodušno, čim so pa zvedeli za razlog mojega kričanja, so se razburili. Krznar jih je razveselil: neopazno se mi je približal in mi stresel na glavo pest prahu. Gledalci so se gromko zasmejali. Obvladal sem željo, da bi jih ozmerjal; zanosno sem jih začel prepričevati, da se ne sme metati ljudi na cesto kakor pse in da vsak človek, zatorej tudi otrok, zasluži usmiljenje. «Prav pravi!« je rekel nekdo, ki ga nisem videl. »Prav? Naj gre potem sam na policijo!« «Bolan je, vidiš.« «Bolan — kriči pa!« «Res, dečka je treba spraviti, drugače bo prišla policija in bomo morali pričati...« «Proti komu — kakšno pričanje?« «Proti žandarju!« »Proti žandarju — ne bo šlo...« Z glave sem si otresel prah, nenadoma me je mehko udaril curek hladne vode — bil je krznar, ki ga je spodbodla prva šala. Spet so se zakrohotali. «Mojstrsko!» «Poglejte ga, kako se je razjezil!« «Oh. ljudje...« Vrgel sem jim mastno psovko, to jih ni užalilo, nekdo je pomirljivo pripomnil; «Kaj lajaš, saj te ni s pomijami, ampak s čisto vodo...!# To me ni potolažilo. Psujoč, sem jih začel prepričevati: «Prekleti hudiči — kaj ne razumete, da je treba peljati dečka v bolnico? Saj lahko nastopi gangrena!« Odgovorili so mi; «No — razumemo! Kakšna oblast pa si ti? Gobec!« Spet mi je nekdo, ko se mi je neopazno prikradel, stresel na glavo pest prahu in spet so se vsi veselo zasmejali; spustil sem se z okenske police in Se zavalil na posteljo, čuteč se skrušenega od teh šal. Zunaj so govorili: »Zelo razborit!« «Dobro bi ga bilo z gasilsko brizgalno...« «Kdo bi hotel peljati dečka na policijo?« «V lekarno.« «Lahko tudi to! Položili bi ga pred vrata, naprej naj se pa kar lekarnar pobriga.« »Hej, Kosjka, vstani! Lahko hodiš?« «Ne bo šlo...» »Treba ga bo nesti.« «Saša, ti ga vzdigni!« «Zakaj pa prav jaz?« «Saj je takoj pri gostilni...« Zasmejali so se. «No, dobro, nesel ga bom«, je pristal Saša in začel prijateljsko: »Eh. ti ubpžček... Saj ni nič, nikar ne stoči! To je tisto — počenjate razne pri-smodarije, mamini sinčki, jaz pa naj se ukvarjam z vami...« Kakor da je vsak dan_ nosil v lekarno ponesrečene dsčkc, Gledalci so se razšli, na ulici je spet zavladala tišina, kakor na dnu globoke jame. * * # Nedelja zvečer. Na steklu okna edine hiše, ki jo lahko vidim iz svoje kleti, se svetlikajo rdečkasti odbleski. Hiša ima dve okni. stara je. povešena k tlom in je podobna beraču, ki se je utrujen zleknil med dve podrti ograji in mu je na obrazu otrpnila jezna žalost. Po ulici tekajo otroci, dvigajoč oblake rdečkastega prahu: nekje v bližini igra harmonika, kriči pijani ko-čijaž, koščeni velikan, ki mu pravijo Posušeni bik. Naslonjen na okensko polico, poslušam kako nekdo, počasi govori: «Kot zaščitnika proti pijančevanju, ga prosijo, ker je bil tudi sam pijanec...« «Oh», reče drugi glas, «to ni razlog, da bo nekdo svetnik. Na ta način bi šlo pri nas pol ulice za svetnike...« Prvi glas ga jezno prekine: «No — poslušaj! Gre on, natreskan zgodaj zjutraj domov, vojaki pa sekajo glave kristjanom...« PRAKTIČNO DELO ZA MEDNARODNO POVEZAVO MLADINE Taborjenje socialistične mladinske internacionale v Zadru Nad 600 mladih socialistov iz enajst držav tabori v 250 šotorih - Koristna izmenjava mnenj in izkušenj - Mladinci spoznavajo socialistično demokracijo nove Jugoslavije^ Na taborjenju ob Blejskem jezeru. Iz ((Slovenskega poročeval. I ca» povzemamo članek, ki govori o odnosih med jugoslovansko mladino in Mladinsko socialistično internacionalo. Vsebina članka je tudi za naše razmere zelo poučna, zato ga v celoti objavljamo Mladinska socialistična internacionala (IUSY) je poverila avstrijski socialistični mladinski organizaciji organiziranje taborjenja v Jugoslaviji. Taborjenja so se udeležile skupine sledečih držav: Avstrija, Nemčija, Francija. Anglija, Švedska, Danska. Z angleško skupino so prišli tudi študenti iz Ugande. Indije, Cevlona, Zlate obale in Kanade. Taborjenja so se udeležili tudi zastopniki LMS in ZSJ. Taborjenje je organizirano na polotoku Boriču poleg Zadra. Postavljeno je okoli 250 šotorov, ki so zelo lepo urejeni. Na taborjenje je prišlo okoli 600 mladih socialistov z željo po medsebojnem povezovanju, izmenjavi izkušenj in prijetnem življenju ob Jadranu. Naša jugoslovanska skupina ima polne roke dela. Prav vsi se živo zanimajo za našo družbeno ureditev. Angleški rudarji se zanimajo zlasti za vlogo naših sindikatov. Študenti iz drugih držav se zelo čudijo organizaciji našega šolstva, pa tudi delavska mladina je nad takim stanjem navdušena. V drugih državah so namreč zelo visoke vpisnine, takse za iz- pite, kar onemogoča sirom88 neišim študij. . Z velikim razumevanje® gledajo na razvoj nase države ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV V MINIATURI NA RUTGERSOVI UNIVERZI Ena izmed redkih organizacij v Ameriki, ki ne pozna rasne diskriminacije - Njeni členi sodelujejo v vseh panogah študentovskega udejstvovanja, predvsem pa imajo uspehe s svojim zadružnim življenjem pri odstranjevanju umetnih pregraj med __________________________ pripadniki raznih ver, ras in narodnosti _______________________ in na napore, ki jih iz'’r8U)8. jo delovni ljudje. Ogledali bodo tudi Split, Šibenik, bW nje otoke s tovarnami in kffle kimi zadrugami. . Tako je obiskala tudi f® klorna skupina «Branko » smanovič« z beograjske U® verze, ki je žela burno PrlzIV nje. Vsi prisotni so bili na vse očarani. Čeprav žal ni 11 povedovalec tolmačil plesov,! večina prisotnih razumela nj pomen ter so pravilno del8 ' da so iz njih spoznali dobrs® del naše zgodovine. Mlade socialiste drugih žav tarejo precejšnje teza • Borijo se za izboljšanje 18 mer njihove mladine. S 8 » jim resnim delom so že dos*l lepe uspehe. Tako je iVS L ska zveza uspela, da rnot > delodajalci sprejeti na dolo8 no število starejših delaV j® tudi mladino. Brezposelno^ 1 nasploh velik problem, WJ| | rešujejo te organizacije. ” di socialisti Nemčije težij0 združitev Nemčije, v Pr°®.., mu pa imajo tudi nac nalizacijo borbo proti ost kom nacizma, izboljšanje siste* Kmalu po drugi svetovni vojni je skupina študentov na rutgersovi univerzi v New Brunswicku, na vzhodu Združenih držav, spoznala, da je med študenti potrebno več tovariškega duha. Ustanovili so zato «Gama Sigmo, bratstvo za vse rase, vere in narodnosti«. Zdaj ima Gama Sigma za seboj šest let harmoničnega življenja kot socialna organizacija, v svojih vrstah je imela že mladino najrazličnejših narodnosti. V zadnjem letu je bil predsednik Gama Sigme Howard Cook, črnec iz Atlantic Cityja. Gamh Sigmo so ustanovili z edinim določilom, da je članstvo omejeno na študente kolegijev rutgersove univerze. Ta politika «odprtih vrat« je kmalu zaslovela in v letu 1949 jo Gama Sigma bila nagrajena s šolskim pokalom. Kot vse študentovske organizacije na rutgersovi univerzi je tudi Gama Sigma imela v prvem letu poskusen status'-v tej poskusni dobi funkcionarji organizacije niso imeli lastnih prostorov in so se ponoči sestajali v šolskih razredih. Vendar so se člani nove organizacije kmalu uveljavili na raznih področjih študentovskega udejstvovanja, tako zlasti v špoitu, pri univerzitetnem časopisu in pri radijskin oddajah. Leta 1949 je Gama Sigma napravila važen korak naprej: vzeli so v najem celo h:šo, v katero se je vselilo 18 njenih članov in tako je Gama Sigma (grški začetni črki za prvotno ime bratstva «Georgian Society») dobila trden temelj. Leta 1950 je morala Gama Sigma prestati resno preskuš-njo. Skoraj vsi ustanovitelji bratstva so diplomirali in zapuščali univerzo, Ce ne bi ustanovitelji duha, ki je preveval Gamo Sigmo, prenesli na nove člane, je bila obsojena na propast, T°da konec leta 1951 je bilo že jasno, da bo ostala, novi člani so bili pripravljeni nadaljevati njeno mlado ali važno tradicijo. Danes so v bratstvu zastopane razne vere in vsi člani tekmujejo v tem. da povedo svoje mnenje, organizacija je pravcata miniatura Združeni^ narodov. Skozi dve leti je stanoval Edwin Wie Bing Be, kitajski študent skupaj s Kiojči Inouyem, japonskim teniškim jumor-prvakom in sinom člana japonskega senata. Albanec Sejfi Protopapa je bil v isti sobi z Nemcem Josephom Hessom in kubanskim učiteljem Julijem De La Torre. Tudi črnski študentje igrajo aktivno vlogo v socialnem življenju Gama Sigma. Člani bratstva dosežejo v šolskem pogledu odlične uspehe. Važnejše je pa to, da imajo s svojim zadružnim življenjem velike uspehe pri odstranjevanju umetnih pregraj med raznimi verami, in narodnostmi. rasami NAŠ ZDRAVNIŠKI KOTIČEK ALI POZNATE svojo kolo? Od zunanjega sveta, ki Je okužen z bacili, nas loči samo naša kožna skoraj dva kvadratna metra velika površina, ki je na vekah komaj milimeter debela, na podplatih pa okoli šest milimetrov. Naša ko. ža nikakor ni le zaščitni plašč, marveč čudovito vsestranski organ. Vzdržuje stalno telesno temperaturo, njeni živčni končiči nas svarijo pred vročino in mrazom, pred nevarnimi dotiki in poškodbami. Iz nje rastejo nohti in lasje, koža izloča porabljene snovi in tvori pigment, ki nas čuva pred vplivom sončnih žarkov, in neprestano obnavlja svojo obrabljeno, staro površino. Najvažnejša naloga kože je ta, da vzdržuje stalno telesno temperaturo Vazomotorni živ-c. širijo ali zožujejo krvne žile, pač odvisno od temperature' zraka, sekretorni živci pa liravnavajo izločanje potu iz več kot dveh milijonov znoj- (Nadaljevanje na 5. strani) Ples v Gama Sigmi, katere predsednik je Hovvard Cook, ki je na sliki na levi. me. Pri toplem vremenu se žile razširijo, da bi oddale toploto in znojnice izločijo skoraj dva litra potu na dan. V mrazu se, žile zožijo in izločanje potu popusti. Ta mehanizem deluje tako natančno, da ima zdrav človek stalno 37 stopinj temperature, čeprav razklada na primer tovore z ladij ob ekvatorju ali pa se bori z večnim ledom na Zemljinih tečajih. Površina naše kože je kot oklep sestavljena iz posameznih lusk, ki leže druga preko druge, podobno kot pri ribah. Boljšega «dežnega plašča« človek doslej še ni izumil. Koža ima milijone majhnih odprti-nic-por, vendar se pa s pomočjo lojnic in genialne strukture kože lahko po mili volji zadržujemo do vratu v vodi, ne da bi prodrla voda v telo. Skoraj po vsem našem telesu rastejo lasje, ki so včasih tako drobni, da jih komaj vidimo. Vsak posamezni las ima svojo lastno oskrbo s krvjo in več žlez, ki skrbe za to, da las m suh. Poleg tega ima vsak las še živec, ki nas alarmira, čc nas kdo povleč.e za lase, in majhno mišico, ki nam v mrazu ali pa če smo se prestrašili, »naježi« lase. V časih, ko so bili ljudje še bolj kosmati kot danes, je takšno «naježenje» gotovo čuvalo telo pred mrazom. Nam je ostala le še »kurja polt« ki nas včasih oblije kakor pravimo. Nad dva milijona majhnih žlez preprečuje izsušenje povr. šine naše kože in mnogo elastičnih vlaken je zato tu, da se nam tesno prilega. Pod kožo leže izolirajoče blazinice maščobe, ki v starosti česlo izginejo, kar je tudi eden izmed vzrokov, da so starejši ljudje tako občutljivi za mraz. Kako naj torej negujemo našo kožo? Proti gubam na obrazu ne moremo kaj prida ukreniti. V starosti izginejo blazinice maščobe m elastična vlakna popuste. Nobena krema, nobena masaža in nobena eksotična tinktura ne bo preprečila gub v obrazu. K sreči so le sredstva, s katerimi lahko preprečimo zgodnje staranje obraza. Sicer pa, če bi že hoteli imeti gube v obrazu, potem ga le izpostavite soncu. Naravna maščoba se posuši, pojavijo se gube, življenjska doba celic se pospeši tako, da se koža hitro stara. Naše babice bi bile s svojimi sončniki danes kaj čuden pojav, so se pa le čisto instinktivno z danes dokazano metodo obvarovale prezgodnjih gub. Kdor pa rad leži na soncu, se naj zaščiti vsaj s kemičnim sončnikom in namaže s kremo. Mastna krema ščiti kožo pred umazanijo in čuva jo pred izsušenjem. Vendar pa mastna krema za kožo ne more biti «hranljiva» in na vsem svetu ni «žavbe», ki bi mogla zmanjšati odprtine lojnic in znojnic v koži, ki se s starostjo povečajo. Na tako kompliciranem aparatu, kot je koža, se čisto nujno razvijejo tudi bolezni. Najnevarnejša je rak. Letno ima mnogo žrtev in vendar zatrjujejo zdravniki, da bi mogli mnogo ljudi rešiti. Kožni rak sc vendar ne razvija na skritem, v zgodnjem stadiju je torej že očiten. Z zdravniško po. močjo, z radijem ali z rentgenskimi žarki bi ga bilo moči odstraniti. Brez dvoma je najpogostejši vzrok kožnemu raku prekomerno izpostavljanje soncu. Najčešče ga opažamo pri ljudeh, ki delajo na prostem in pri onih, ki se ure in ure sončijo, ker bi bili radi rjavi kot zamorci. In še en nasvet; pazite na bradavice in vrojena znamenja. Nič koliko znamenj ima vsak človek. Res da običajno niso nevarna, vendar pa se le zgodi, da kakšno sivkasto znamenje, običajno na glavi ali nogah, postane hrapavo in se počasi veča. Najbolje je takoj poiskati zdravnika, ko smo to opazili. Kiojči Inouye iz Tokia, Warran Mahaly in David Taylor, vsi trije člani Gama Sigme, bratstva za vse rase. barve in vere, študirajo skupaj v svoji sobi na rutgersovi univerzi v New Brunswicku, ZDA- Mladi študentje so pred šestimi leti ustanovili «Gama Sigmo«, to odlično medrasno in mednarodno organizacijo. ma socialnega zavarovanj8 večjega vpliva delavstva delo in življenje v podj«J Tovariši iz Ugande in Zk obale so sicer dobri člani " cialistične mladinske inter ^ cionale, vendar pa so Pr8',, nega mnenja, da interna«0 la premalo odločno postaV.J, vprašanje kolonij. Interna8 nala namreč sprejema raAj resolucije o potrebi P0111,^ kolonijam, kar pa ni z8t*°Vc, ljivo in želijo, da bi se ®P 9 jela zahteva po neodvisnost' samostojnosti. . jj V pogledu dela organi88.^ lahko ugotovimo veliko očna elastičnost. Pri njih je mo razvito družabno življenje 1 ^ leti, zabavami, debatnimi ve ,e ri itd. Njihove organizacij^., ’|->re z mnogo večjimi f*"8^ nimi težavami, kot naša. V ^ dar pa vse to premaguje! t veliko voljo in upornosti® razumevanjem in podporo ga članstva Taka organiz8,^ ja je zanimiva in živahn8,^ privlačna za mlade ljudi, prav je kadrovska, kot on' di povedo. ,u|i Tabor vodi sekretar soC'p„, stične mladine Avstrije g- .(i gatsch, taborjenja pa se je ** ležil tudi sekretar intern8 nale Strasser. Vodstvo ta®1 je v obliki parlamenta. v. al< rem so predstavniki nucioo nih skupin. Tabor je razde v 4 taborišča. j3- S takim taborjenjem ■ jo mladi ljudje doseči ^ večjo povezanost v borb' izboljšanje mladine, za 1 ^ njavo izkušenj v organi*8^ in za mir. Taborjenje bo P gotovo doseglo zaželene c' J JANEZ SINKOV® 1 2 s A 5 L) 6 r 8 9 11 m IZ 13 S n m 15 ■ % 17 1$ m 19 H 20 Z1 zz m 25 BI 24 25 K ZT 93 ■ 29 30 *>Z 33 24- 36 ■ 7>7 36 39 40 m A/ if AZ ) i n ZT VODORAVNO: 1. glavno mesto Asirije, 6. neokreten, 11. osebni zaimek, 12 moško ime, 14. kratica za ljudsko univerzo, 15. sol solitrne kisline, 16. oblika svojilnega zaimka, 17. začetnici največjega jugoslovanskega kiparja, 19. franc, revolucionar (fonet.), 20- tebi (lat.), 21, medmet, ki izraža hitro premikanje, 23. nikalnica, 24. dovažanje 25. pivski izraz (množ.), 27 mesto v Italiji, 29. geološka doba^ 30. žensko ime, 31. vodna žival, 33. trije enaki samoglasniki, 34. otok v skupini Marianov v Tihem oceanu, 35. angleški pisatelj kriminalnih romanov (fonet.), 37. dva enaka soglasnika 38. starocerkvenoslovanskl veznik, 39. tujka za prvaka, 40. predlog, 41 pristaš radikalne stranke. 42. kratica za Centralni Komite. 43. mesto ob Jeni-seju v Aziji, 44. pripadniki indoevropske jezikovne skupine. NAVPIČNO: 1. otočje vzhodno ad Avstralije, 2. veznik 3-kip malikovalcev, 4. krmilo na vozilih, 5. tajni poslanec, špi-jon, 6. kot hiše, 7. pevski zbor, 8, vzklik, 9. izdelek (tujka), 10. zbiratelji in raziskovalci starih novcev, 16. znamka toaletne kreme, 13. napadati (tujka), 18, večji kraj na Krškem, 2Q. težko orožje, 22 pes, 26. žensko ime, 28. polotok v Aziji, 32. časovni veznik, 35. brez nje riba trnka niti ne pogleda,. 36. začimbe. 39. poljska cvetlica, 41 dva e/iaka soglasnika, 42. kratica za tropsko muho, ki prenaša P° g, lja spalne bolezni. VODORAVNO: b jO. Papagos; 8. Karavanke- ^ K la; 11. Aida; 13. P°je'niKi 1«, na; 18. proces; 20. Br‘Lum*^e; litri; 24 argon; 25. , i«.; 29. čaplje; 34. Emili :V0lite 36. iriš; 39. svoj; 40. ® 43. irhovec; 44. boren * REŠITEV KRlZAjA IZ PREJŠNJE NEDEL J, Uf#. NAVPIČNO; 1. Mal'8' 3. lava; 4. aga; 5. ton ' »3,*, lec; 7. skica; 8. kolo- j,j»; 10. kor; 12. Ani;, 13'7#)(( gel Asirec; 15. obroči; 8 'j5- .»ii Elan; 21 Rinu; 23. tg-26. umi; 27. Miro; * jjj.-j; 30. pivec; 31. Lvov; I ee; 37. skrb; 38. kl°ri 41. oho; 42. ive. K' * SLOVENSKA ZGODOVINA pod socerbskim gradom sokobeprbSki grad je P°d°ben ščtvii gnezdu- Izkori- biU cin356®3 Ijudstva 50 ga brej? na skaI°, visoko v 'inski’ir i ‘?°der 41 je ves D°-so pn kakor na dlani Tu njaf. P°dovali ^ °d tu naga- ian' /nce na slovenske Bre- ln vso ntnH° obdeIovali griče SO plodno raven. Toda, kdo firad. gospodarji Socerbskega Sog’BiIrmlje-v.se tam na- Hrnfi 0 tržaški patriciji, r v V XV' Stolet Vidnn 1 V Trstu d°kaj upravi T XVII stTt čeli a’i. stoletju so za- jem d°Jd)li grofom Petazzi- Padla P6uSati ln tak0 je Pna o n Politična moč. živel - certlskim gradom je Venskfero°d nk,dai krepak 3l0‘ li D°llncam so ime- daleč L° raiovščino, ki sega Vojn Jfa! v d°bo križarskih Pisani anjen ie slovensko iz Pravilnik te bratovščine goceno 625' To izredn° dra' kri]i _ s'ovensko listino so od- Pru m6? dvema letoma v Ko- So kje Se je ohranil° blaga v °venskega narodnega ki kakor v naših vasicah, dom! J° pod Socerbskim gra- tekel 2ve!tkU XV’ stoletja je skim , razvoj pod Socerb-fcenit m v znaku močne Vine J- Proizvodnje in trgovali ZaS Plemiči so se na-Ijenio ?a, tako razkošno živ-“iavnim 3 rtega še pred ne-Prej ali ?IS0 sPloh poznali. Venski L 1 Pa ie moral sl°‘ rameniv, ,et na sv°iib lastnih P0sledice ta!Ph° občutiti vs-‘ tazzj ij ■ sprememb. Pe- zadovoli VSi ,ostali se niso več dalnimi J.1' s starimi fev-- - taj atvami, marveč so začel; v -1 atvami, marveč so va breJetom nalagati še no-bregovih na' ^ab0 ie prišlo po cerbskim ln d°linah pod So-Ppora ,1 gradom leta 1411 do d°kazuje °Venskih kmetov, ki braniti ’ da so znall krepko Patriciii °ie Pravice. Tržaški ln v ktj° Se znašli kaj kma-nis° ted'lani rogu- Naši ljudje 3e Iržašk^ odrekli pokornosti so Se t 'J11 bogatašem temveč k;imor 7 odcePili od Trsta, uPravnn°- spada" Politično in ve gori.’,ln se navezali na no. KranJ!r gospodarje (Kras, da novi Pokazalo pa se je, Pif k.,ji. gospodarji niso bili te?aS0 u 0d starih in zaradi ^ ie vi"?8 J6 nadaljevali boj, ^tdtj in krvav. Ozem-spren.w; ?tom ln K°Prom se V,c' XV* Z ti v druS> krVavih ■ sloietja v poprišče Pa eni St 0 .v *ned Benbčani stom Tr t9ni’ na drugi pa me' in Hab J-• goriškimi grofi Pia se ■ zani- Prav pogosto-Vasi nnH dogaialo, da so naše V nek - Socerbskim gradom trikrj-1 Po dvakrat ali darje\rm!niale svoje gospo-je našim Jekih trenutkih se kot m rt ’ k' so biU ka" Valom,ezr1 kladivom in nako-beje 2de'°. da je najpamet- ^čane enrte, ?.as,0nii0 na Be-je bil=' ‘Omtev v tej smeri ^nj in Posledica slabih izku- »o več' ati seveda tudi ved_ Vani. Jega Političnega dozore-Ijudje na^ega kmeta; Naši iskai; J mn°g° razmišljali in tbaniSn da vsaj v začasnem Zlu- V vojni med so se g vIn Trstom leta 1513 spomin J2311' verjetno močno kakor ti- grozeni patricijev bja in 1 njihovega izžema-R’a čel po4egnili z Benečani. bil; t l1 slovenskih kmetov so bjana o- dakob Pribič iz Ti-prim’-Slmec Ključič iz Ospa, Barm • *z Zazida, Mohor v”t, iz Qabrovice, Zuane Ba. Sgi.°blak in še nekateri stain;,a VeHkih negotovosti in skim 1 sPreniemb pod Socerb-b&jda oLnd°m ie trajala sko-biočnn 4e*;- Benečani so se skeSa trudili, da bi sloven-- J; kmeta pridobili za Phiti J0613 pridobili za boj •b g rstu in Habsburžanom • obli. y ZVezi s tem obsipali ba x0 m'. Iz previdnosti so bo Prskem uvedli celo dvoj-Ibo ver V°’ od katerih naj bi man. Iklo v glavnem za Ita. 1'ibbe i,- I.' za rLa. ®vili’ se bd’ v velikem *Viln u .vselili -« za v Koper, drugo Vebsk' ovence Koprski «slo-Poglavar« je imel še ^^eSa slovenskega pomoč- Nie,naročile se Jtanetiiski vestnih*1 ^tniv111 je ‘zšel "Kmetijski 3ata K» za avgust, ki ga izda-boSDwe drugo leto Zavod za bkJ evanje gospodarstva in ** v ic zadruzna poslovna zve- \ Kopru. Ustniku, ki ga urejuje bjjjj Pan> kmetijski strokov-bdUč, .dr-. P. Junševič, je več " j,. *n strokovnih člankov boreJjedelstvu' vrtnarstvu, ž.i-in vinogradništvu ter - 80 novic in nika, ki je v njegovem imenu urejal sodne zadeve v slovenskih vaseh. Taki pomočniki ali glavarji so bili nekateri Tinjančani, znan pa je še posebno Luka Muzec, ki so ga vsi Slovenci v Istri poznali pod imenom Lukež iz Podpeči. Lahko, si kar zamišljamo, da so imeli v takem položaju naši ljudje vse polno sovražnikov, da je bilo njihovo življenje izredno trdo. Po razpadu beneške države leta 1797 se je ozemlja ob Jadranu polastila Avstrija. Novi gospodarji so prav dobro vedeli, da naši ljudje živijo strnjeno tudi pod Socerbskim gradom. Novi oblastniki so razdelili leta 1818 Istro na 4 okrožja in 26 okrajev. Nekateri od teh okrajev so bili popolnoma slovenski ali pa hrva. ški. Brežani so se tedaj združili z vsemi ostalimi Slovenci, ki živijo ob robu Krasa. Tako je nastal okraj, ki je zajel vse ozemlje v Dolinskem kotu, Mali Kras, Materijo in Podgrad. Sedež tega okraja je bil nekje v bližni Socerba (Robida) in je deloval v taki obliki vse do leta 1828. Ta prvotni socerbski okraj (še enega poznamo iz dobe NOB) se je po letu 1828 združil s koprskim okrajem in imel svojo osrednjo upravo v Kopru. V letih 1818-1828 so v so. cerbskem okraju uradovali v glavnem v slovenščini in na dolinski občini pa še pred navedenimi leti. Nekatere slovenske listine iz tega okraja so zelo zanimive. Tako govori ena iz leta 1819 o tem, kako je Jurij Krmec iz Socerba poravnal svoje dolgove, ki jih je imel pri Mihi Sancinu iz Kro-gelj. V listini piše: «...poterdim jest Jurij Kermic s Socierba pred sproženimi pričami, de sem Mihaeli Sancin dovžan gvišnih 2,5 Fl. Zatu se podpišem jest inu moje sprošene priče, na 7. jan. 1819. Jurij Kermic, dolžnik, Johanes Pra-šel, priča, Anton Pavlovčič sprošen, imen podpisavc inu priča...« Okrog leta 1825 so Slovenci iz okolice Trsta ustanovili bratovščino za izdajanje slovenskih knjig. V Socerbu je bilo 12 sotrudnikov (poverjenikov) tega prvega slovenskega knjiž. nega podjetja. To so bili: Jurij, Luka, Andrej, Matevž, Jurij vsi Božič, Jurij Krmec, Jurij Barit, Matevž Barut, Janez Bandi, Anton Tonidti, Andrej Rapotec ,n starejjpa Jurij Božič. To knjižno podjetl* je je bilo podobno poznejši Mohorjevi družbi. Vodstvo podjetja je nabiralo naročnike v slovenskih vaseh in v Trstu samem je verjetno imelo svoje poverjenike Slovenski kmetje v Trstu in Sloven- ski Istri so zbirali denar in v tej akciji tudi uspeli. Glede Socerba naj omenim še to, da gre za manjšo vas, ki ima nekako 20 hiš. Zaradi oddaljenosti od večjih središč (Dolina, Gabrovica, Osp), so socerbski kmetje večkrat mislili, da bi bilo prav, če bi ustanovili kako društvo. Ob koncu velikega pustošenja prve svetovne vojne so se so. cerbski kmetje živo zanimali za ustanovitev konzumne zadruge, ki naj bi omogočila ljudem nakup po nižjih cenah najrazličnejšega blaga. Teh svojih načrtov niso mogli So-cerbci nikdar uresničiti, ker so jim to preprečili italijanski imperialistični okupatorji. V- S. (((Slovenski Jadran») ... mmmmm ' Na kraškem dvorišču. z izniEiiJiiiiiii sinil Ameriško poljedelsko ministrstvo ima poseben oddelek za rastlinska raziskavanja, katerega delo prinaša koristi vsemu svobodnemu svetu Ta oddelek ustreza prošnjam in odgovarja na vprašanja vseh tistih, ki se kot amaterji ali pa pri izvrševanju svojega poklica ukvarjajo s križanjem rastlin, nadalje botančnih vrtov, raziskovalcev in raznih ustanov. V letu 1952 je omenjeni oddelek poslal več sto pošiljk v 78 različnih držav in ozemelj. Iz odložene korespondence je razvidno, da so bile med njimi Samoa, Togo, Cookovi otoki in mnogi drugi. Izrael in Indija sta med najvnetejšimi povpraševalci in tudi zanima- OD »BHTTHGLIONE SPECIHLE» PO I. PREKOMORSKE BRIGRDE Osvobodilni fronti oh letošnjem velikem taboru na Okroglici /. Pozdravili smo se z ženo in obrokom. Cmerili se nismo. Cernu? Saj je takrat bilo le v tretje, da smo se motrali na silo ločiti... Tako je pač bilo, v onih časih, kaj smo hoteli...? Obbedire!!... Konec besedi.-.! Taka je bila namreč volja velikega vodje, slavnega Drixa... ^Zato sem kar pograbil kovček in stopil v vlak, ki me je odpeljal iz Trsta daleč tja v Abruz-ze, v Aquilo... Dobro se spominjam, bilo je nrav na svetega Miklavža dan leta 1942/XX EF. S tistim vlakom nas je prišlo malo. Morda nas je bilo vsega tucat. Na postaji nas je prevzela službujoča patrola, ki nas je odgnala dalje po glavni ulici navkreber skczj vse mesto, tako da seim reva komaj vlačil svoj kovček. Kako ne. Saj je bilo v njem prenatrpano vsega m menda saipo nočne posodice in «m a rele »ni bilo, drugo pa prav vse. Zato ni bilo čudno, da je bilo težko m da sem bil ves srečen, ko sem v -kasarni odložil. Kasarna? Ne! To je bil neki stari samostan, ki so ga za silo preuredili za ka- sarno, v katero so nas strpali za najmanj trikrat preveč. Ker pa nas je bilo le preveč, so druge spravili še v starodavni ogromni grad, ki je ponesen dominiral nad vso okolico ter se še bahavo meril s samim Gran Sasso dTtalia, ki se je ves v snegu veličastno dvigal sredi Apeninov. Pa tudi obsežni grad ni zadostoval. Dnevno so prihajali novi in novi, tako da so nam morali odstopiti še vojašnici «San Giuseppe* in «Casermette». Toliko nas je bilo Slovencev in Hrvatov, teh nevrednih zaupanja, ki so ga sicer neomejeno uživali milijoni Italijanov, da so se radovedni meščani kar čudili, odkod toliko teh «Au-stnaci..., Teideschi...* in vrag si ga vedi, kaj si vse slišal, samo prave ne. Kako smo živeli v Aquili, vam ne bom pravil, _ ker sem bil tam premalo časa-Povedal bom le. da je bila hrana zelo revna, da nas je zeblo kot cucke.... da smo se v enem samem stranišču vrstili tako, da se je zjutraj drek, dreku umikal, včasih vse do glavnega stopnišča in, da nam je bila na razpo- lago le ena pipa za vodo na dvorišču, ako še ta ni ponoči zmrznila... Tako je bilo, da bi se človek najraje pod plahto razjokal, če bi to kaj pomagalo. Korajža in vesel značaj našega človeka sta kaj kmalu prevladala in kmalu smo se znašli v novem, vse prej kot prijetnem položaju. Na- mande in celo škofa, ki se je ob neki priliki zelo laskavo in pohvalno izrazil o nas. To je verjetno tudi povzročilo, da so člani omenjenega zbora ostali v Aquili vse do poloma, kjer so se vadili in večkrat javno nastopili na mestnem trgu, pa tudi v stolnici. Ne bi bilo lepo, če se ne DANILO KA šli smo se prijatelji, stari in novi znanci. Vsak je vedel kaj povedati. Vsak te je «potroštal». tako kot si j e pač sam želel — namreč: «Da jih bo le zlodej čimprej vzel..-* S tem smo se tolažili, a še bolj pa nas je tolažilo vince in lepa, prelepa slovenska pesem...! Pesem, ta nas je bodrila in družila. Oglašali smo se kjerkoli smo le mogli. Ustvarili smo si lep pevski zbor, ki je kmalu zaslovel zaradi u-branega petja. Zbor je kmalu zbudil pozornost ne samo meščanov. — ki moram reči, niso bili slabi — temveč tudi v krogih ko- r Glad "N Bor strokovnih člankov v'Boi>jedelstvu, vrtnarstvu, ži- »•HoJ1 in vinogradništvu l J°vic in nasvetov valce- l* «on»ki vei,tnik>i Je edicija n strokovna publi- *la p-;J našem ozemlju in Vedn° ne^rSkem' Vsebina Je yritt>erna ln zant'>'lva ter Var0tn>na J naie Kraje, Jstl>>k 3e zel° hizka. si*. K zhaJa enkrat na me- f10 Bašim*6v? topl° Priporoča-k'net°m. ki hočejo ! svoje 1 znanje in zbolj-naroči i„ podarstvo, naj ‘k Pr^Kmečkiomenie"‘ Vestl Kl zvezi v Trstu. Nabrežina - postaja nekoč in danes Naša železniška postaja je I mlatila mlatilnica za Sempo-bila do prve svetovne vojne zelo znana. Vršila je pomemb. no vlogo v živahnem prometu med Trstom in njegovim zaledjem ter onim z Italijo. Na postaji je bil poštni urad in odlična restavracija, ki so jo obiskovali tudi Tržačani. Nabrežinci in stari železničarji se še vedno spominjajo odličnega golaža, kisle juhe in dru_ gih dobrot, ki so bile tako po ceni. Takrat je zrastel ta del Nabrežine, kjer so si zgradili svoj dom predvsem železničarji. Ko pa je Italija spremenila pristno slovensko Nabrežino v Aurisino, je življenje na postaji zvodenelo in se je med tračnicami pojavila trav g in, namesto polnih, prazni vagoni. Pač pa je naselje narastlo za sanatorij za tuberkulozne, ki so ga zgradili iz bivšega hotela Andree in pomožnih prostorov iz znane gostilne Nemec. Čudili smo se in se še vedno čudimo, kako so mogli izbrati za sanatorij prav to mesto, kot da bi ne bilo tod za to bolj primernih prostorov! Kaj bo s «pinetto del Carso», ko bo skoro še ob teh nekaj borovcev? Po drugi svetovni vojni se je naselje pomnožilo za nekaj številk: z ljudsko hišo in eno privatno. Marsikdo bi si rad postavil svoj dom ali si ga popravil, a trava, ki nam jo je na postajo zasejal fašizem in jo seje tudi Gašper, se vedno bolj bohoti ne le pri nas, ampak v vsej gospodarski dejavnosti na Tržaškem. Vedno se sprašujemo, kdaj bo konec tega mrtvila in se bo Aurisina umaknila prvotni Nabrežini. Šempolsij Ko je Rado Kosmina te dni kosil travo je še pravočasno opazil v travi majhno ročno granato podobno polkilogram ski uteži, ki so jo pustili vojal ki na vajah. Ne razumemo, kako je mogoče tako lahkbmi selno ravnati z eksplozivnim sredstvotn in izpostavljati pre. bivalce nevarnosti. Na isti senožeti je tri dni laj, Praprot, Prečnik in Trno-vico. Ječmen in oves sta dobro obrodila, pšenice pa skoro ni več. Kdor pa jo je letos sejal, je uganil, ker se je odlično obnesla. V nedeljo je bil na cesti pro. ti bloku Sempolaj-Gorjansko velik promet. V Gorjanskem je bilo odkritje spomenika žr_ tvam iz narodnoosvobodilne borbe. Ker se je raznesla vest, da bo blok- odprt, je velika množica nameravala v Gorjansko. Tukajšnja policija pa ni dovolila prehoda. Tako so mogli oez mejo (pri Fernetičih) le tisti, ki so se bili prijavili za vožnjo z avtobusom. Hntinara Slsibe cest«* '■,k-•it r ' , **•'*• ... Pot PO Katinari. O poti, ki pelje za vasjo od zadnje avtobusne postaje do Ključa, smo ie večkrat pisali. Kljub temu se občina za to pot sploh ne zmeni in je vedno v slabšem stanju. Prav tako je v zelo slabem stanju pot, ki pelje od glavne ceste pr vasi. Po zadnjem nalivu jo je sploh grdo videti, saj je vqda nanesla kamenje in razrila pot, da je še za pešce nerodno. Skrajni čas je, da tržaška občina poskrbi za popravilo teh poti, saj v takem stanju so v sramoto občinski upravi. Omeniti moramo pa še cesto od Magdalene na Katinaro. Kolesarji, motoristi, pa tudi šoferji se zelo pritožujejo, ker je na tej cesti vse polno lu kenj, ki so za motorna vozila zelo nevarna. Verjetno bodo pri občinski upravi čakali tako' dolgo, dokler se bo zgodila kakšna huda nesreča. Slivno Lansko poletje so se pri nas pojavile v ogromni množini gosenice, ki so nam uničile drugi pridelek. ‘Nekatere vraževerne žene so si ta redki pojav razlagale tako, da smo se te golazni bali tudi letos. Kot smo se mogli prepričati lani, ugaja tem gosenicam vročina, dočim je letošnje leto pretežno mokro in našim talnim in podnebnim razmeram primerno. Zato smo z letino tudi pre. cej zadovoljni. Tudi zadnji dež je prišel pravočasno, zlasti za koruzo. Le trti pogoste neznat. ne rose s soparico ne prijajo. Nedavno se je mudila pri nas gospodična Vran, študentka filozofske fakultete v Ljubljani, in zbirala za etnografski institut dokaze o žitju in bitju iz naše preteklosti; stare noše, orodje, pohištvo, kuhinjsko in drugo opremo, izraze, pesmi, pripovedke in pravljice itd. Pri Trobčevih se je zanimala za staro ognjišče in vse, kar je z njim v zvezi. Nekaj je iztaknila tukaj, nekaj tam. Kakšna škoda, da se je tega blaga porazgubilo in se nismo zanj že prej bolj zanimali! Vsak najmanjši spomin na preteklost ima za nas neprecenljivo vrednost, ker pomeni dokazno gradivo o našem materialnem in duhovnem živ. ljenju v minulosti. Vse to bi morali ohraniti in odstopiti zavodu, ki to zbira. hlmei §iMm iniia ii Na Notranjskem v starem gradu v Bistri je muzej gozdarskega inštituta Slovenije. V muzeju sta praktično prikazanj gozdna in lesna proizvodnja, največji del pa je posvečen lovstvu. Ta kaže vse vrste živali in rib, ki žive na Notranjskem, in vse načine lova, od pasti do starodavnih in modernih lovskih pušk. Tu vidimo nagačene vodne podgane, divje mačke, čaplje, štorklje, orle, jastrebe, sokole, čuke, sove, medveda volka, šakala, jazbeca, jelena, srno in vse druge gozdne živali. Prav zanimiva je razstava pušk, samokresov, lokov ter pasti. Gozdafski del muzeja nam kaže načine pogozdovanja in škodljivce, lesnoindustrijski del pa žagarske obrate, žičnice, gozdne železnice, tesarsko orodje in oglarjenje. Dopisujte v ru Koliko vina pridelajo na svetu? Leta 1948 so na svetu pridelali 167 milijonov 483.964 hi vina. 2e v letu 1950 je produkcija vina na svetu narasla na 192,007.204 hi, to je za 27 milijonov hi več kot leta 1948. Največji prirast vina opažamo v Franciji. Leta 1951 so morali v Franciji in Italiji velike, količine vina destilirati da se izognejo vinski krizi. Problemi neplodnosti pri kravah Neplodnost je simptom (znak), a je lahko tudi posledica ene ali več bolezni. Bolezni ki povzročajo neplodnost, so lahko specifično kužne narave (bruceloza, trihomonijaza, vibriisis). nespecifične (vagini-tis, cervicitis, nepravilna prehrana itd.) in podedovalne lastnosti. Neki angleški strokovnjak podaja načine zdravljenja teh bolezni: nekatere zdravi s penicilinom, druge s streptomi-cinom. bi tukaj spomnil tistih naših fantov, kf so se reveži prepustili obupu in žalostno končali, kakor tisti, ki se je revež obesil in oni, ki je skočil z grajskega obzidja.... Morda ja bilo še kaj takega. — Ne vem! Se enkrat: «Naj jim bo lahka tuja gruda*! Ce hi bili doma, v.. miru živeli, bi do take • misli prav gotovo ne prišli. Kmalu so iztaknili., da sem bil svojčas «furiere* t. j. administrativni v pisarni čete. Poklicali so me in rekli naj ponovno sprejmem staro službo. Nič se nisem obotavljal. Takoj sem sprejel, ker sem si mislil, da je le bolje, če v pisarni sedi naš človek. Dela sem imel polne roke in sem zato zahteval pomočnika. Pristali so, in rekli naj si sam koga najdem. Odločil sem, da bi si vzel sova-* ščana Jožeta. Saj je bil pismen, toda prav toliko tudi trmast in je zato odklonil. Namesto njega je prišel za pomočnika v pisarno Milo, tudi rojak. Božič 1942. leta, smo še slavili v Aquili. Neka.i tednov smo še čakali, da so nas preoblekli in opremili ter izpopolnili po predpisih orgamičen sestav čete, nakar smo 1. februarja 1943, le odrinili proti jugu, v Ta-ranto. Naša, 311. četa ~ Bata-glione speciale — je bila poslana na utr je vatna dela v okolici Taranta. Namestili so nas dobro uro hoda izven mesta in sicer v «masser.io» Santa Teresa. «Masseria», to so gospodarstva veleposestnikov - la-tifundistov, kakršnih smo mnogo videli, posebno na jugu Italije. To je skupina revnih gospodarskih poslopij, ki služijo ^zav skladišča, staje in prenočišča za kolone. Nekoliko oddaljena od teh, po navadi stoji razkošna vila z lepim palmovim parkom, za gospoda grofa in njegovega «gastalda», u-pravnika ali bolje. — «pri-ganjača* —. vsega rpzsežne-ga veleposestva, ki včasih vključuje tudi cele vasi, ki so po ure in ure hoda oddaljene ena od druge. Tja smo prišli prav v času, ko je bilo obiranje oljk končano, ko so koloni zapustili masserio, kjer so ves čas obiranja prebili v prostorih oljarnice. To je primitivna, petstoletiia pritlična zgradba, kjer so moški stiskali oljke, ki so jih obirale ženske in otroci. V o-ljarnici so tudi prenočevali in opravljali vsa svoja opravila, dokler ni bilo konec dela,, ko so se vrnili v svoje stalne domove na vasi. V tako oljamico smo se vselili mi — raja. A oficirji in nekaj podoficirjev, se je vselilo seveda v vilo, kjer so si tudi uredili svojo pisarno t. j. komando kompa-nije speciale. Kam naj bi pa jaz svojo «kanclijo* namestil? Na to gospoda v vili še pomislili niso, Sergente, Napoletan, mi je rekel, da bi se pri njih le našel prostor. Toda mislil sem si: «Cim dalje od njih, tem bolje...* in napravil sem se neumnega ter mu dejal, da bom že kje v oljarnici našel kak kotiček. — Vedel sem, da bo to nemogoče, ker je bilo tam pre-natrpano z vojaki, ki so tesno zbiti, ležali na golih deskah m tudi kar na vlažnih tleh. na kamenju. Pozornost mi je zbudila nizka pravokotna zidana stavba z visokim dimnikom ki je bila blizu ol.iami-ce. Grem pogledat, bila je — peč. Prava peč, kjer so si poljski delavci pripravljali in pekli kruh. Tretjino prostora je zavzemala sama peč, a ostali dve tretjini je bil obokan prostor, kjer so mesili m kurili — vsega morda 2-3 m3 umazanega in okajenega prostora. To nam -je zadostovalo, potem ko smo za silo očistili, za prtljago. ki smo io strpali v samo peč in se za tri ležišča. Ostalo pam je še dobrega pol metra protetora. za pisalno mjjjD, smo jo napravili iz zaboja’od testenin, ki smo mu počez postavili pokrov in še plahto povrhu. Vhod smo prekrili s šotori in tako rešili problem do kraja. (Nadaljevanje sledi) nje Jugoslavije je veliko. Oddelek za rastlinska raziskavanja si zlasti prizadeva, da v dotoku rastlin v Združene države iz vseh krajev sveta ne pride do zastoja. Pri tem ga vodita dva glavna smotra: 1. najti rastline, ki so za Združene države nove in ki bi utegnile postati gospodarsko važne; 2. preskrbeti si zvrsti, s katerimi bi lahko izboljšali rastline in pridelke, ki jih že gojijo. Kako velik prispevek lahko da svobodni svet poljedelstvu posameznih držav poudarja dejstvo, da niti 10 pridelkov izmed glavnih, ki jih danes sadijo v Združenih državah, ni domačega izvora. Tehnično sodelovanje z gospodarsko manj razvitimi deželami, ki je del načrta četrte točke, je zelo pomnožilo delo oddelka za rastlinska raziskavanja in imelo za posledico, da je izvoz semen danes večji kot pa uvoz. Semena razdeljujejo brezplačno v pričakovanju, da bo prejemnik poslal v zameno kako drugo novo ali izboljšano zvrst. Po posredovanju tega oddelka se često zbližajo in strnejo delo posamezniki, ki se zanimajo za ista vprašanja. Ce bi se n. pr. kdo zanimal za papayas, bi ga napotili, naj stopi v stik z neko poskusno postajo na Havajskih otokih. Odsek za rastlinska raziskavanja vodi sezname vseh semen, s katerimi razpolagajo posamezni botančni vrtovi. Za izmenjavanje so bolj primerna semena kot pa rastline, ker jih je laže pošiljati in ker se ne kvarijo. Pri semenskih pošiljkah skrbno pazijo, da so semena zdrava in da jih niso okužile škodljive žuželke. Ce imajo kak dvom, pridejo rastline v karanteno in včasih morajo preteči leta preden jih lahko svobodno sadijo. Geslo, ki spremlja delo odseka za rastlinska raziskavanja, je: potrpežljivost in upanje. Od njegove ustanovitve dalje, to je od leta 1898, vodijo sezname in zapiske o rastlinah, ki so jih uvozili. Vsaka posamezna rastlina dobi svojo številko. Prav tako skrbno zapisujejo, v katere kraje Združenih držav jih potem pošiljajo. Vse vrste raslin so deležne enake pozornosti. Krmne rast-P.ne, žitarice in bombaž prednjačijo med rastlinami, ki so gospodarsko važne za ves svet. Isto velja tudi za zdravilne rastlihe. Ne pozabljajo pa tudi na vrtovom namenjeno sadno drevje in okrasne rastline. Pošiljke semen in rastlin iz tujine pregledujejo na poskus- fDi 'J (!t pi J} (Nadaljevanje s 4. strani) «Cigavi vojaki?,, «Njihovi...» Glas zveni zategnjeno, v vsaki besedi se čuti ruska lenobnost. Tudi sonce zahaja leno, kakor da ve, da bo tudi jutri sijalo istim ljudem in poslušalo iste pogovore. Mimo mojega okna je šla mala deklica in otirajoč si solze, glasno mrmrala: «Carovnica... le počakaj!« ((Torej sečejo. Je pogledal Vonifantij, pogledal, bil je dobrodušen človek, čeprav bogat...« ((Seveda, tudi med bogataši so dobričine, na primer Troekurov, Pjotr Ivanov...« Neka ženska je zaprosila: «Ne vpaadaj!« «Jaz — sem kar tako, ko je že beseda o tem...« «Da, Pogledal je, pa reče: oh vi, pravi, niste nikakršen narod! Zakaj jih pobijate? Jaz, pravi, tudi verujem v Krista! Takoj ga primejo — ena dve — in mu odbijejo glavo. Qn jo pa čisto mirno prime za lase si jo da pod pazduho in gre po ulici, gre!« «Kaaj? Gre?..,« . "Ir je tako napisano v življenjepisu svetnikov?« «Pa ne da misliš, da sem si to jaz sam zmisiil?« «Hm — da! Tako nekako — ne moreš si izmisliti Oh, ti moj bog! Da bi vsaj' enkrat v življenju videl tako čudo, tako pa — živiš, živiš...« Pripovedovalec nadaljuje: ((Tedaj so se tisti vojaki in vsi gledalci na smrt preplašili in se razbežali, kamor je kdo mogel in tudi verjeli!...« «Kako bi ne verjel!« «On pa gre in poje — Kristus je vstal!« «Tudi v našem času bi bilo dobro nekaj takega...« «Naš čas — kaj je? Hvala bogu! V tistem času pa — če je kdo kihnil kakor ne bi smel — dol z glavo! Bila je strogost!« ((Človek ni vreden nič, cenejši je od drv...« ((Dajva, prižgiva...« Umolknila sta. Krik otrok je prevpil glas Posušenega bika: «Te bom tako po betici...« Nad mojim oknom se je spet začel razgovor. Poznavalca rimskega načina življenja sprašujejo: «Kako pa v tistem času, so živeli ljudje bolj bogato?« «Bila je večja enakost. Posebno velikih bogatašev ni bilo; niso pa dovolili, da bi bili ljudje siromašni.« «Niso dovolili?« ((Takšen zakon je bil.« »Pameten narod...« Neka ženska je vprašala: «Pa pravijo, da so bili kristjani siromašni?« «To — potem.« «Kdaj potem?« «Po turškem vdoru. Cim so Turki zavzeli Car-Grad se je začelo propadanje... propadel je ves narod in sprejel našo vero...« «Aha! Tako, tako torej...« Vesel ženski glas je vzkliknil: ((Poglejte — koga vozi Gu-ščin!« Po ulici je šel Šarec vlekoč za seboj razmazan kmečki voz, na vozu je sedel na-treskani Guščin veselo mahajoč z vajeti, s hrbtom proti njemu je sedel policaj, med njima je ležala majhna, lesena, rumeno popleskana krsta «Guščin — koga pa voziš?« je vprašal glas, ki je malo prej govoril o mučeniku Vo-nifantiju. Stari kočljaž se je takoj odzval: »Vašega... tistega — siroto...« «Kosjko?» «Njega.» «Pa ne da je umrl?« «Kaj pa? Živega menda ne bomo pokopali!« Voz je odšel. Od nekod se je vzel Bujan, ovohal zemljo. nato pa s podvitim repom smuknil skozi luknjo v ograji. Neki deček je zaklical: »Fantje — Kosjko Ključar-jova pokopavajo!« «Hm — da-a» so govorili pred vrati, «umrl je torej, otrok...« ((Miren otrok je bil...« ((Bolnica!« «Dovolj je, da sam tja prideš, v grob te že sami peljejo...« ((Poceni je človeško življenje...« «Mar jim je. tem doktorjem! Samo da dobijo plačo ob pravem času...« In spet se je začul umirjeni glas: «Potem so pa še življe-pisi Kirika-Ulite...« Sonce se je skrilo, rdeči odsevi v oknih so zbledeli in zmračila se je neskončna, sinja žalost nebesa nih postajah v državah Mary-land, Georgija, Florida, Jowa, Washington in Kalifornija. Vsaka postaja ima svoje posebno torišče. Olive, marelice in muškatni orehi, so glavne stroke poskusne postaje v Chi-cu v Kaliforniji. Dva pridelka, ki obetata, da bosta tudi v druženih državah postala važna s trgovskega stališča, sta muškatni oreh in bambus. Muškatni oreh, ki so ga uvozili z Bližnjega vzhoda, že u-spešno pridelujejo v Kaliforniji. Poskusna postaja v Chicu daje vsem zainteresiranim pojasnila in navodila o posameznih zvrstah in o negi, ki jo potrebujejo. Velike pošiljke rastlin kot sta jih v začetku tega stoletja poznala David Fairchild in Ernest H. Wilson, so danes popolnoma odpadle. O izmenjavi rastlin in semen se po navadi pismeno sporazumejo povpraševalci neposredno z ameriškimi botaniki in vrtnarji. Kljub temu pa ima oddelek za rastlinska raziskavanja mnogo strokovnjakov, katerim pover-ja posebne naloge. Dolarji, ki jih mesečno troši za razne odprave, gredo v tisoče, vendar pa je ta denar dobro izdan, kajti izboljšanje tega ali onega pridelka, ki je sad raziskovanj katere koli izmed teh odprav, lahko v enem samem letu poplača stroške mnogih odprav, čeprav se to izboljšanje morda šele po preteku nekaj let popolnoma uveljavi. Omenjeni oddelek pošilja včasih v tujino tudi samo posamezne strokovnjake. Tako je n. pr. zdaj neki strokovnjak v Afriki, kjer išče krmne rastline, ki bi jih lahko zasejali na pobočjih Skladnih gora. CATHERINE E. MEIKLE Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. TRST - Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-18 AUTOMOBILE ODDAJA V NAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST - UL. TIMEUS ŠT. 4 Tel. 90296 - urad TeL 33113 • dom CENE UGODNE ELEKTRO-INSTALAGIJSKO PODJETJE TRST Ulica Boccaccio štev. 10, sprejema vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vnst električnih napeljav. Pokličite našo telefonsko štev. 29-322 PODJETJE brata ŠVARA ♦ 23 ♦ TRST- Ul. Giulia M 28 Telelon; 96-142 ODLIKOVANA mizarska delavnica ŠKERLAIMJ IB ŠAJNA Opčine Narodna ul št. 156 TSSfcT, nedelja O. avgusta 1953 VREME Vremenska napoved za danes: Pretežno jasno, popoldne morebitne krajše pooblačitve in plohe v višjih predelih. — Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 26,8 stopinje; najnižja pa 18,8 stopinje. PRIHOnSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje; Jug. cone Trsta: 15 00: «Od Triglava do Jadrana«. — Trst II.: 18.30: Borodin. Simfonija št. 2. - Trst I.: 12.00: Dvorak: Simfonija st. S «Novi svet». — Slovenija: 11.30: Igrajo združene pihalne godbe JLA. 11 r»3- • • ' ' • •• • PRVA ETAPA DIRKEtPO HRVATSKI l Prvi Jugoslovan Valčič na tretjem mestu. Med moštvi prva Holandska . ... ... n____ T-*__ v« ■» no. Irni rtirVarn. tri hn nrvi nrivnz VRSTNI RED NA CILJU PRVE ETAPE LJUBLJANA - REKA (125 km) 1. Van der Weyden, (Holandska) 3 ure 14 minut 2 sek., povprečno 38.760 km na uro; 2. Mussteldt (Nemčija), 30” presledka; 3. Valčič (Hrvat.), 1’56”; 4. Jennes (Belg) 4’9”; 5. Reitz (Nemč.) 4’48”; 6. Petrovič (Jug. I.) 4’53”; 7. Plantaž (Hol.) 5’1”; 8. Debrunn 5’1”; 9. Van Kerkhove (Belg.) 5’1”; 10 Descheemaecker (Belg) 523”; 11. Ročic (Jug. I.) SIS"; 12. DtAgostino (Švica) 5’23”; 19. Della Santa; 21. Lonzarič; 27. Apollonio; 31. Cok. REKA, 8. — Na tisoče Ljubljančanov se je zbralo na Trgu republike, kjer je bil slavnostni start dirke «Po Hrvatski in Sloveniji« ob 11.30. Pravi start pa je bil uro pozneje z Viča. ljubljanskega predmestja. V zadnjem trenutku je organizacijski odibor sporočil nekatere spremembe. Holandca Har-ryja Schoenmakersa je nadomestil Jan Plantaž, ki se je na svetovnem prvenstvu v cestni dirki plasiral na tretje mesto. Razen Hrvatske in Slovenije je postavila svoje moštvo tudi Srbija: Bulatovič, Lakovič, Zorič, Simič in Kostič. Število posameznikov pa se je povečalo še za tri dirkače: Kisiča iz Karlovca ter Erena in Bogoviča iz Zagreba. Pač pa ni bilo na startu avstrijskega moštva. Jugoslovanska kolesarska zveza je namreč prirediteljem dirke naročila, naj avstrijskega moštva ne sprejmejo To pa zaradi tega, ker avstrijska kolesarska zveza ni povabila jugoslovanskih tekmovalcev na dirko po Avstriji, čeprav so se Jugoslovani več let udeleževali te dirke. Tudi jugoslovanski moštvi sta se nekoliko spremenili. Brajnik je prešel iz I. v n. moštvo, Je-šič iz II. v I. Poredski. ki je bil vodja hrvatskega moštva, je prešel v II. jugoslovansko moštvo, na njegovo mesto pa je šel iz II. moštva Bat. Tudi na Viču so zbrani tisoči, ki čakajo na start. Ob 12.30 se pomakne živo pisana četa po lepi cesti proti Vrhniki. ki je oddaljena 19 km. Vseh 75 dirkačev vozi v sku. pini. Sele pri Postojni pride do prvega razburljivega dogodka. Valčič pospeši in nihče mu ne more slediti. Sele por zneje se mu pridružita Flor Van der Weyden in Nemec Albert Mussfeldt. Tej trojici sledi v presledku ene minute sedmorica drugih dirkačev. Po nadaljnjih 3 minutah pa sledi 30 dirkačev, med katerimi sta tudi Della Santa in Lonzarič. Skozi Ilirsko Bistri- co vozijo prvi trije že z naskokom 4 minut. V zadnjem delu etape skuša Valčič pobegniti, toda ostala dva sta mu za petami. Pozneje pa se Valčiču vendar posreči se nekoliko otresti neljubih spremljevalcev, toda usoda mu ni naklonjena. Zaradi defekta izgubi dragocen čas in pri reškem kolodvoru ga o-stala dva prehitita. Proti cilju na Korzu ljudske revolucije privozita sama Holandec in Nemec. V končnem sprintu pa je Van der Weyden odločno boljši. Ploskanje deset-tisočev sprejme zmagovalca. Razen Valčiča je imel defekt tudi Koprčan Brajnik. Zlasti hudo smolo pa je imel Vidali, ki se mu je zlomi'" kolo in je izgubil 10 minut. OCENA ZA MOŠTVA: 1. Holandska 9.52’08”; 2. Nemčija presledek 2’58”; 3. Belgija 3’31”; 4. Jugoslavija I. 8’59”; 5. Hrvatska 12’38”; 6. Francija 15’26”. Slede Švica, STO, Srbija, Slovenija in Jugoslavija II. Tudi na Opčinah nagradni cilj Medtem ko smo že javili, da namerava naš list pokloniti po- kal dirkaču, ki bo prvi privozil po strmini iz Boljunca do Ključa (ali pa še više, to še ni dokončno določeno), pa smo sedaj zvedeli, da se tudi na Opčinah pripravlja nekaj podobnega. In sicer je tamkaj iniciativa v rokah motokluba ((Jadran«, ki pripravlja nagradni cilj na koncu vasi. na Pikeicu. To lepo gesto Opencev je treba vsekakor pozdraviti. Belgijec Close zmagal v Charieroiu CHARLEROI, 8. — Belgijec Alex Close je včeraj zmagal v kolesarskem mednarodnem kriteriju; na dirkališču v Charieroiu je prevozil 100 km v 2 urah 40 minutah. Na drugem mestu je bil Francoz Deledda. Pri glavni skupini je v končnem sprintu Louis o n Bobet pustil za seboj Belgijca Stana Ockersa, Italijana Ceramija in Belgijca Van Genechtena. RIM, 8. — Vse poteka v redu pri pripravah za jutrišnjo izbirno dirko za svetovno prvenstvo, le še Coppija ni od nikjer. Verjetno je nekje v Franciji ustavljen zaradi železničarske stavke. Vendar upajo, da bo na kak način le še pravo-1 časno prišel. „Brifish games" v Londonu LONDON, 8. — Na mednarodnem lahkoatletskem mitingu «British Games«. na katerem sodelujejo poleg britanskih, ameriških, belgijski in nemški atleti, so bili danes doseženi naslednji rezultati: 120 yard zapreke: 1. Thomson (ZDA) 14,4; 2. Hildreth (VB) 14,6. 440 yard zapreke: 1. Gracie (VB) 53,1; 2. Whittle (VB) 53,5. Kladivo: 1. Engel (ZDA) 7,53 m (doslej najboljši met v Vel. Britaniji); 2. Wolf (Nemčija) 53.29. 100 yard: 1. Schatzle (ZDA) 10.0; 2. Shenton (VB) 10,3. 880 yard: 1. Whitfield (ZDA) 1:51,8; 2. Scott (VB). 440 yard: 1. W. Mashburn (ZDA) 48,3; 2. Schlereth (ZDA) 1 milja: 1. Pirie (VB) 4:06,8; 2. Santee (ZDA) 4:07,2; 3. Na-keville (VB) 4:13,8; 4. Chata-way (VB) 4:14,8. Skok s palico: 1. Barnes (ZDA) 4,11 m. 220 yard: 1. Schatzle (ZDA) 21,8; 2. Shenton (VB) 21,8 220 yard zapreke: 1. Vine (VB) 24,6; 2. Thompson (ZDA) 24 9. Daljina: 1. Platt (VB) 7.06 m. Krogla: 1. 0’Brien (ZDA) 17.024 m; 2. Jones (ZDA) 16,30 m; 3. Savidge (VB) 16.039 m. 3 milje: 1. Herman (Belg.) 13:50; 2. Green (VB) 13:55. Višina: 1. E. Shelton (ZDA) 1.98 m. Štafeta 220 krat 440 krat 880 krat 220 yard: 1. ZDA, I. moštvo 3:25: 2. Vel. Britanija 3:28. 100 yard, ženske: 1. Pashley (VB) 11,3. Višina, ženske: 1. Lerwill (VB) 1.67 m- Danes je bilo na prireditvi 40.000 gledalcev. KINO VERDI. 15: «Zahrbtno povabilo«, V. Johnson in D. Mac Guire- CENTRALE. 15: Legenda o Piavi«, G. M. Canale in R-Baldini. VITTORIA. 15: »Poročnik Gior-gio», M. Girotti in M. Vitale. MODERNO. 15: «Naskok na nebo«, E. Panker in H. Bo-gart. LETNI. 21: »Zgodovina beneškega Fomaretta«, M. Lotti in D. Duranti. MEHANIČNA DELAVNICA za avtomotorje - scooterje in bicikle ANTON KLINC SV. KRIZ št. 310. Mizarji I Desk« »mr« podjetniki I kove, mace- kmetovalci!snowe intTtfth lesov In tra- me nudi najugodneje 1 lil Sl uialeSoniM lel. 98141 «UNE0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK ir* : : :: . ■■■ " ■■■■■■ ' • 1 SPtOSNA ZAHTEVA DELAVCEV V TRŽIČU ;§£ NOBENE POMOČI Tržiške ladjedelnice prizadetim zaradi nevihte naj se nacionalizirajo Pismo notranjih Komisij v Rim - Zaskrbljenost delavstva - Nujnost rešitve tega vprašanja Notranje komisije v Združenih jadranskih ladjedelnicah so poslale Merzagori in Gron-chiju ter v vednost trem tajništvom sindikalnih organizacij pismo sledeče vsebine: «Ugotovljena sedanja naraščajoča kriza v našem podjetju, ki sa prihodnost ne obeta nič dobrega, ker ne ob. staja nobena možnost dela, povzroča resno zaskrbljenost med delavci, ki so v njem zaposleni Podpisane notranje komisije, ki predstavljajo 8.700 delavcev, razdeljenih na tri oddelke: Ladjedelnica, e-lektromehanična delavnica in delavnica železniškega m navtičnega materiala, ki so prisostvovale državnemu shodu notranjih komisij IRI, F IM, COGNE 27. julija v Genovi po proučitvi posameznih ’referatov predstavnikov vseh železarskih podjetij, iz katerih je razvidna latentna kriza, ki zajema vsa ta pod-jetja, zahtevajo od vas, g-predsednik, da uporabite avtoriteto, ki jo imate zaradi svoje funkcije, da se pospeši diskusija pred parlamentom v zvezi z neobhodno reorganizacijo vseh industrijskih kompleksov, ki spadajo pod IR 1, F IM in CONGE. Njim na 'čelu naj bo organ, ki ga bo neposredno nadzoroval parlament, ki naj vodi te industrijske komplekse s pomočjo širokega proizvajalnega načrta, da bo to v korist velike večine italijanskega ljudstva. V prepričanju, da bo ta sve. ta in človeška zahteva uresničena in da bo zagotovljeno delavcem in njihovim družinam boljše življenje, s čemer se bo dvignila tudi italijanska ekonomija, vas pozdrav-Ijamos. CGIL CISL, UIL Zahteva delavcev tržiških ladjedelnic, da bi se njihovo podjetje spravilo pod nadzorstvo parlamenta, kar pomeni, da bi ga oblast nacionalizira, la, je utemeljena Zakaj delavci sami povedo, da imajo v podjetju dela še največ za pet mesecev. Dograditi morajo še nekaj ladij, katere so bile že splovljene: izgotoviti je treba še notranjo opremo, in s tem se bo njihovo delo končalo. To povzroča upravičene skrbi Ravnateljstvo pa doslej ni pre jelo še nobenih novih naročil. *__ « . t mo rlo bodo za novo leto delavci na cesti. Ce pa bi država ladje, delnice nacionalizirala, tedaj bi vedno lahko našla sredstva za primerno obratovanje podjetja ter zaposlitev delavcev. Iz tega razloga podpiramo delavsko zahtevo, ker izvira iz skrbi, kaj bo z njimi in nji-hovimi družinami jutri, če se sedanje katastrofalno stanje ne odpravi Urnik trgovin za veliki šmaren Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo za veliki šmaren trgovine poslova. le po sledečem urniku: — petek 14. avgusta: vse trgovine se bodo lahko zvečer zaprle poljubno. — sobota 15. avgusta: mle. karne in pekarne bodo odprte do konca razprodaje kruha in mleka, cvetličarne pa do 13. ure. Vse ostale trgovine, vštevši mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo bodo ves dan zaprte. — nedelja 16. avgusta: mesnice bodo odprte do 11. ure, pekarne in mlekarne do 12.30 in trgovine s sadjem in zelenjavo do 12.30. Cvetličarne in vse- ostale trgovine bodo ves dan zaprte Pokriti trg bo v soboto 15. t. m. ves dan zaprt, v nedeljo 16. avgusta pa bo odprt do 11. ure. Natečaj za otroške vrtnarice V goriški občini je razpisan natečaj na podlagi raznih spričeval in izpitov za letna službena mesta otroških vrtnaric. Zainteresirane si lahko ogledajo tozadevno odredbo na županstvu pri uradih tajništva v sobi štev. 20 Rok za vložitev prošnje s predpisanimi listinami, zapade dne 25. avgusta 1953 ob 12. uri. ERNUM nalivno pero nove vrste, boljše od vseh dosedanjih. MAMO ZA 1200 LIR Z njim boste pisali vedno in z ugodjem. — Preizkusite ga ! S pokritim peresom in normalno, elegantno, velik rezervoar za črnilo, polnjenje na bat. Garancija dve leti. — Popravljamo nalivna peresa, v zalogi imamo peresa, nadomestne dele in polnjenja (refill) za peresa s krogijico. -- Prodajamo tudi na debelo. PAPIRNICA IN TISKARNA U. BERNARDI-TRST UL. MAZZINI 44 - TEL. 93667 KAROSERIJA izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje karoserije Trst, Ul. Cologna 48 - tel. 52-32 Pred dnevi smo v našem listu obširno poročali o hudi nevihti, ki je povzročila v Be. neški Sloveniji veliko škodo, in o malomarnosti oblasti, ki se za prizadete kraje niso sploh zanimale. Naša upravičena kritika je v živo zadela videmski tisk, ki je za nekaj dni poročal o skrbi in prizadevanju krščanske demokraci. je in poslancev za prizadete kraje. Toda poudariti moramo, da je bil to le prah v oči in propagandistični manever, ker so te «skrbi in prizadevanja« o-stai le v videmskih časopisih. Do sedaj se ni namreč še nobeden zganil, da bi pomagal hudo prizadetim krajem v Beneški Sloveniji. Aretiran istrski begunec Organi javne varnosti so a-retirali v Vidmu 42-letnega istrskega begunca Bartolomea Coslovicha iz Pule, ki sedaj biva v Vidmu in je te dni napadel ter ranil nekega južnja. ka, katerega so morali peljati v bolnišnico zaradi zloma leve noge. Coslovich je trdil, da je bil on žrtev napada in se je moral braniti, toda mu niso verjeli in so ga spravili na varno. Prebivalstvo, pa tudi oblasti, so že naveličani raznih istrskih beguncev, katerih edini poklic je iredentizem. Černj |CV Občinski svet v Nemah je po dolgem času vendar sklenil popraviti most Martinič. Orne. njeni most je v zelo slabem stanju in predstavlja nevarnost tudi za pešce. V Beneški Sloveniji je pač tako, da se oblasti prav malo zanimajo za nujne potrebe krajev, kjer prebiva slovensko prebivalstvo. Sedila V Sedilih nad Tarčentom so se te dni poročili istočasno l^ar trije bratje, Adelfi, Sergij in Silvana Kusič. Novoporo-čenci so šli skupaj na poročno potovanje v Benetke, ob njihovem povratku pa je v domači vasi velika veselica, ki se je zavlekla do naslednjega dne. MOTOM 48 CCM Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo .BilunT MOSCHION & FRISORI TRST, 01. Voldirivo 36 tel. 23-475 r Tovorni provozi Tol. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi A V TOGARAŽA z MEHANIČNO DELAVNICO TRST . Ulica Moreri 7 - ROJAN 1 A M U | E IZPOLNIJO NAJ OBVEZNOSTI do družin padlih v vojni V naši vasi imamo trinajst padlih v drugi svetovni vojni, ki so vsi padli v narodnoosvo. bodilni borbi. Ker spadamo pod oblast italijanske republike, ki se je obvezala plačevati družinam padlih podpore, upravičeno že vsa povojna leta pričakujemo, kdaj bodo z izplačevanjem pričeli. Toda do sedaj so oblasti priznale samo eni družini, katere sin je pogrešan, pravico do pokojnine ter jo tudi izplačujejo. Vsem ostalim pa pravice do pokojnine sploh niso priznali. Koliko časa bomo še prenašali tako stanje? Vižintini Čeprav se je že lansko leto o kalu za napajanje živine v Vižintinih veliko govorilo, je sedaj celotno vprašanje zamrlo. Doberdobska občina je si. cer odredila po predhodnem pregledu zdravniških oblasti, da je treba kal zasuti, toda kasneje so ga samo ogradili in pri tem je ostalo. Voda v res nezdrava in bi bi lo zato najbolje, da bi ga zasuli, ker bi na tak način odstranili zlasti za poletne me. sece neprijeten smrad in leglo mrčesa. Doberdobska občina pa bi se morala spomniti tudi na našo pot. Lansko leto smo jo nekoliko popravili, sedaj pa je že zopet tako razrita, zlasti tisti del strmine od doberdob-ske ceste proti vasi. Dobro bi bilo, če bi jo enkrat temelji to popravila, da bi bil za ne kaj časa mir Devetaki V našem kamnolomu gre delo svojo pot. Navadno delavci režejo lepo nekrušljivo skalo, od časa do časa pa se morajo tudi oni boriti s težavami. Dogaja se namreč, da pride na vrsto plast kamna, ki je krušljiva in iz katere ni mogoče izrezati velikih skalnih blo. kov. Na tako krušljivo plast so prav te dni prišli. Po njej pa ne bodo dolgo brskali, ker je predvsem zamuda časa. Začeli bodo kopati na drugem kraju. Obvestilo staršem otrok v koloniji Starše otrok v počitniški koloniji v Ukvah naprošamo, da se posebno v dneh 15. IN 16. AVGUSTA VZDRZE obiskov otrok zaradi dobrega poteka dnevnega reda, ki Je že vnaprej določen. VODSTVO POČITNIŠKEGA DOMA Neroden padec Včeraj opoldne ob 12.10 je 53-letna Ivana Krlsetič, bivajoča v Gorici. Ul. Attimis št. 75, šla peš po mestu. Nesreča je hotela, da ko je prišla do vogala Ulice Morelli - Oberdan, se ji je zdrsnilo in je padla. Ko so mimoidoči opazili, da ni mogla nadaljevati poti, so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da si je pri padcu zlomila levo nogo. Ozdravela bo v približno treh tednih. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Korzo Verdi 17, tel. 28-79. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od dne 2. do 8. avgusta 1953 10 rojstev, 11 primerov smrti, 9 oklicev in 4. poroke. Rojstva: Robert Ballaben, Darij Cechet, Ivan Kaus, Marija Calvone, Lorenza Ussai, Sergij Marchese, Giorgio To-nut, Franco Bonan, Robert Uršič, Edvard Winkler. Smrti: 63-letni invalid Leon Pintar, 66-letni poljedelec Franc Faoletti, 73-letna gospodinja Žagar vd. Velušček Eli. za, 63-letna gospodinja Leitner vd. Grusovin Amalija, 64-letni trgovec Nikolaj Deli, 47.1etna gospodinja Nerina Zanella por. Godina, 66-letna Antonija Ner-vin por. Rabič, 73.1etni trgovec Mihael Plesničar, Oklici: železničar Redento Perazza in gospodinja Sigifri-de Carboni, učitelj Gilbert Battiston in učiteljica Frančiška Romitelli, šofer Marij Bressan in gospodinja Lida Furlan, Darij Brazzati in tr-govska pomočnica Liliana Leban, uradnik Humbert Macce-chini in trgovska pomočnica Graziella Naida, agent civilne policije STO Ivo Manias in delavka Marija Zanarola, mehanik Diego Saunig in gospodinja Sara Davoli, učitelj Fulvij Monai in uradnica Adele Kumar, agent civilne policije STO Alojz Visintin in gospodinja Leban Adele. Poroke: uradnik Jožef Stein mann in gospodinja Lina Far-ber podčastnik civilne policije STO Gianberto Santin in gospodinja Licia Adami, agent civilne policije STO Konrad Simcic in gospodinja Karmela Braini, električar Milan Mar-vin in trgovska pomočnica Darinka Ciacchi. iBCDtfG H »J*l. KM 9.7.4110 AVTORIZIRAN MALI OBRTNIK IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Stanko Zidarič ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (Nabrežina) CENE ZMERNE OLAJŠAVE pri plačilu „SIMKA“ KINO NA OPČINAH objavlja sledeči zanimiv spored za prihodnji teden • Danes v nedeljo 9. in jutri v ponedeljek 10. t. m- barvani film ,,BOBNI V D4LJAVI“ (Tamburi lontani) v glavni vlogi igralec svetovnega slovesa Geery Cooper. V torek 11. avgusta pa film „BREZ BODOČNOSTI44 (Non ci šara domanij igra James Cagny. 12. in 13. t. m. pa naj nihče ne zamudi ogledati si it' redno zanimiv velefilm „DOLINA USODE44 (La valle del destino) z znanimi in vsem priljubljenimi igralci Geer Garson in Gregory Peeck. V petek 14. in soboto 15. avgusta bomo predvajali barvani film „SIN ALI’ BABA’44 (II figlio di Ali Baba) v glavnih vlogah Tony Curtys in Piper Lauril. Ob nedeljah in praznikih se predstave pričnejo ob 1& uri v dvorani, ob 20-30 se nadaljujejo na prostem. Ob delavnikih pa s pričetkom ob 19. uri. V. PRIDITE VSI ! OGLEJTE SI JIH VSE VSO J &&uteu, ki /l)ad mvui! Prispela je nova pošiljka elegantnih čevljev ta tetutke iti maHie TRGOVINA G EC TRST • ROJAN, Trg tra I Rtvi 2 w. m m fj a nIIL-H1 ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA: ZADR. HOMCU TRCOVCIV Z IISTVIHIAMI TRST - Ul. Valdlrlvo 3, tel. 50-54 STARA IN ZNANA R0D0LF0 TULIAK ki se je preselila v Ul- della Guardia 15, tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke s križnim šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni pogrezljivi stroji in v omaricah. Vzamemo na račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. Fotodrafski 21% \ ž laboratorij RAZ V I J A NJ E KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOT OGRAF IJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH ZA POSVETOVANJA IN PRORAČUNE TELEFONIRAJTE BREZ OBVEZNOSTI NA 1NDUSTR1JC1 1 Dajajte vrednost vati*11 proizvodom s firanjem pri tisteiAt vam lahko napravi * ie v črnem in barvo 95-073, 90-81® Telefon Številka 93-80B In t)4-638. — Poštni —--------—; , STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI St. 6 III. nad. - ' WS0r“«m UPRAVA' ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: predal 502. IJrnAv *_______________________________________________en finan/nn unravnl 100. ostnt In od 15 od 8. do fif- s. -JZTJSZ -«S raas » Podružn Gorica Ul. S. Pelltco 1-H. Te'. 33-82 stolp'. ”n i« vrste oglasov po 25, din. - Tlaka Tiskarski zavod ZTT NAROČNINA: PoStnl tekoči Ljubljana Trs Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno ^ račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnazemskeg* Trst revolucije 19 tet 204)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 . T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. Z()Z'