Politični ogled. Avstrijske dežele. Obravaave v delegacijah gredo gladko ia vaeb troje miaiatrov bode lehko zadovoljao z ajima, miaiater vuaanjih zadev, grof Kalnoky, pa še poaebej, kajti ujemu je izrekla tudi avstrijska delegacija, kakor že poprej ogerska, svoje prizaaaje. — Vojai miniater, grof Bylaadt, želi puškerepetirke take, ki ao za manjše atrelivo. Kakor se zagotavlja so te za veliko bolje, kakor puške za večje strelivo ia je torej prav, če se aaredč take za aašo vojsko ali drage ao, drage take poskušaje. — Dež. glavar štajaraki, grof Guad. Wurmbrand je poatal- tajai svetaik Nj. veličaastva. — Za gluboneme otroke so naredili v Gradcu velikaasko poslopje. Oken ima 378 ia zida je 244 metrov aa dolgo, staae pa 208.000 gld. celo štaj. deželo, torej tudi aas Sloveace. — V Bistrici aa kor. Zili ustaaavlja se podružnica sv. Cirila ia Metoda. Oaa je tretja aa Koroškem. — Bolj, ko ruje liberalaa aemška go- spoda zoper škofa dr. Kahaa, bolj se oklepa svojega višjega pastirja dobro: katoliako ljud- stvo ter podpiauje z aavdušenjem adreso, ki bode liberalni gospodi očividao zaameaje, da ljudstvo ae stoji za-ajo. Škoda, da pri volitvah aima dobro ljudatvo ae dovolj moči. — V Ljubljani je vojaka med mesarji. Doalej je bila cena mesu še čez 60 kr. za kilo, sedaj pa ga dajo že za 50 kr. Tega je kriv mesar, ki je prvi mesu nastavil ceno aa 56 kr., za njim pa ao še potlej drugi hote ali aehotč šli na nižjo ceno. — Na Kraajsko so prisli oo. jezuvitje ia sicer v Ljubljano. Mil. kaezoškof. dr. Miaaia, so jim priredili lepo poalopje v ataaovaaje. — Žgaaje tirja aa Kraajakem zmerom več žrtev, zadaji tedea je v Poljaaski doliai ubil delalec tovariaa, te dai pa v Preski mož ženo, oba valed žgaaja. To je hudo. — Na c. kr. gimnaziji v Gorici se začeaja že aekako vpeljevati slov. poduk ia ste sicer letos že v 2. ia 3. razredu slov. paralelki. — V papiraico v Podgori pri Gorici jemljejo le bolj ital. delalce, domače pa se rivajo iz nje. Tu bode treba, da seže tamošnje vrlo župaaatvo vmes ter razjasni goapodarjem papiraice to krivico. — Trst ima dobro kacih 50.000 slov. prebivalcev ia po vrbu še je vsa okolica aloveaska, vse eao pa je meatai zastop lašk na ailo ia ae upira sedaj, kar aajveč more, zoper odlok ministra, da ae sme vpisavati v zemljišcae kajige tudi aloveaski. Upamo, da bode ta upor brez uspeha. — Hrv. aabor zboruje te dni. Poal. Amruš se je pritožil, da nastavlja vlada prevec Madjarov v hrv. službe, ban KbueaHedervary pa je odgovoril, da to ai resaica. Kateri izmed ajiju trdi rešaico, mi sieer ae zaamo, toda tako ,,v en dan" menimo, da poslaaec ni govoril. — V Bosni in Hercegoviai staae drugo leto, ako jim gre vae po volji, dež. bramba aamo še 4 Vj milijoaa, za polovico maaj, kakor letos. Kar je še pa bolje, je to. da 80 dohodki, ki jih prejema država iz teb. dežel, V8ako leto večji ia torej drugim deželam ai treba več šteti za njiji. — Madjari so si vedao v strahu, da jih s čadom zmaajka, zato pa silijo svojo madjarščiao drugim aarodom, ki žive pod kroao sv. Štefana, 5eš, da bode tak6 število Madjarov višje. Sedaj pošiljajo sirote, to je otroke brez starišev, naj so bili le-ti ali že Nemci ali Slovaki ali Hrvati, v či8to madjarake kraje. Tako bi jih radi v Madjare prelevili. Pregaani pa so vam torej ti Madjarje. Vunanje države. Srbija je slej kakor prej prijazaa Avstriji. Miniater Ristič, da-si je gicer prijatelj Ruaije, ai zoper to prijateljstvo, čudao pa je veadar-le, da gre te dai več mladih sroakih čaataikov v Rusijo aa višje vojaške šole. — Mladi bolgarski kaez, princ Koburški, preustraja svojo vojako; kakor je podoba, uredi ai jo po avstrijakem kopitu, deset mladih Bolgarov se aahaja že v avstrijskih vojaških aolah. — V Rmnuaiji dobodo novo po- stavo, vsled katere vlada poslej ne more aodnikov pre8tavljati, kakor bi kedaj rada. Pogodbe z Avatrijo gledč trgovine še ne bode tako kmalu, doaleaji pogovori niao imeli uspeha. Škoda! — Rusiji delajo nemški židje preglavico, ker ne marajo kupovati nje denarnib pa- Eirjev. Ako je reanica, kar se zatrjuje v Rusiji ode pa za-njo teb sitaob konec, kajti poalej gred6 ti papirji v Pariz ia v Londoa. Nemski bankirji bodo pa potlej ostali aa cedilu in škoda, ki jo bodo trpeli, bode velika. — Kedar pride ruski car v Berolin, dojde tje tudi minister zunanjib zadev, grof Giers. To pa pomeai, da ae meaite Nemčija ia Rusija zbližati, če bode mogoče. — Nemški ceaarjevič Karel Friderik ima v reanici raka v grlu ter mu hodi za življenje. Ne dnevi a leta so mu šteta. Lehko se aodi, da ata valed tega ceaar ia cesarica v veliki žaloati, aicer pa ima ceaarjevič siaa, ki je že tudi arečen oča. — Zadajo nedeljo so bile v Londonu, glavaem meatu Aaglije, velike rabuke delavcev, ker jim niate niti vlada niti meato priakrbeli dela. Veliko, 400 delalcev so zaprli ter jib že tudi obaodili ali aa izgubo deaarja ali pa v ječo za eao leto. No ali bode a tem bolje za nje? Dražiae zaprtih še bodo tako le na alabšem -- Francozi so V8i po koacu ter ne vedo, kaj bode z republiko, ako bode treba, da odstopi predsednik, atari Grevy. Kakor kaže aedaj, je njegov zet, Wilson, precej zapleten v ,,aakupovaaje zlatib križcev". Iz elizeja, kjer je bival doslej pri svojem taatu so ga že pregaali in priti še utegne cel6 pred sodaijo. — General Boulanger je preatal avoj ,,zaporu ter se je podal v Pariz, slova še po takem ne misli dati vojaški sukaji. Njegova hči pa je poatala nuna. V ajegovi hiši je še tedaj kršč. življeaje, kaj, če ga niao kje zavoljo tega pregaajali? Ni neverjetno. — Spanija bi rada dobila Maroko, deželo ajej na sproti v spodnji Afriki, v avoje roke. Kdor ji pomore do nje, ta, Francija ali ne mara, če cel6 Nemčija, je ji ljub. — Italijani ao dobili ^korajžo", ter jih aili bojda toliko v polke, ki imajo iti v Afriko nad Abisiaijo, da jib vlada ne more vseb vzprejeti. Kaj pa le bode, kedar bodo stali nasproti sovražniku? — Pogodba med Francijo in Anglijo ni še gledč prekopa Suez popolnem gotova. Ta prekop veže Bredaje-zemeljako morje z arabakim ia dalje z indiJ8kim morjem ter loči Azijo od Afrike. Njej še aiso vse vlade pritrdile in ni gotovo, če bodo to tudi atorile — tako brez vsega. — V Kitaju je bila strašaa povodenj, ker je reka Hoang-bo atopila čez bregove ter je mnogo zemlje preplavila. Utoailo je bojda 9000 ljudi, kacih 100.000 pa jih je prišlo v aajvečo revščino. — V New Yorku, glavaem meatu zjedinjenih držav, je prišlo lani 19 994 ljudi iz av8tr.-oger8ke monarhije ter si iščejo ondi kruba.