DVOJE PISEM MIRANA JARCA IVANU GORANU KOVAČIČU
Prijatelj Dragutin Tadijanović, znani hrvatski lirik in direktor Inštituta za književnost j Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu (Opatička ulica 18, Gornji grad), ! me je že pred leti opozoril, da je med korespondenco rajnkega Ivana Gorana Kovačića ; tudi več pisem slovenskih dopisnikov, med drugim obsežnejše pismo Mirana Jarca.
Ko sem pred več kot letom dni ob priložnosti pregledal slovenski del korespondence ¦ s Kovačičem, sem ugotovil, da so si razen Mirana Jarca zvečine tik pred drugo svetovno : vojno s Koivaoićem äqpiisovali Itile đtovenislki awtorji: Bozi'dair Boriko, Ivo Bmčić, (Drušltvo s slavensteih fcnjiiževtmtoov), Braltlfeo KreBt, Milha Males, Tone SaloJšikar, Seiverm Šala in Fran; šijanec. Večji del te korespondence je v zvezi s sodelovanjem slovenskih avtorjev v božični j (1940) oziroma velikonočni (1941) števUki zagrebškega dnevnika »Novosti«, katerega kultur- ] ni urednik je Kovačič tiste čase bil in v katerem je z izjemno ljubeznijo navezal sodelova- s nje slovenskih kulturnih delavcev.. i
če upoštevamo Goranovo izrazito napredno jugoslovansko orientacijo, bomo razumeli, ' zakaj je prišla deloma do izraza tudi v povezavi s slovensko književnostjo tistega časa. i Tako je Goran z izjemno intuicijo predstavil hrvatskemu občinstvu pesnika Alojza Grad- ] nika, ki je tista leta pred drugo svetovno vojno živel v Zagrebu (gl. članek »Alojz Grad- ' nik, pjesnik seljaka«. Novosti, 10. nov. 1940), in Iva Bmčiča (Novosti, 4. apr. 1941). Omeniti ' moram, da je Kovačič v prvi polovici 1940. leta dvakrat obiskal Slovenijo, ko je s skupino j hrvatskih književnikov gostoval na književnih večerih v Ljubljani in Mariboru, žal je do \ neposredne j ših stikov prišlo kasno, tik pred izbruhom vojne, ki je v celoti onemogočila j nadaljnje sodelovanje. i
Obe Jarčevi pismi iz Goranove korespondence govorita zase. Prvo je čisto uvodno in j ga objavljam samo zaradi dirugega. Drugo pa 'je zanimivo zlasti zato, ker w nekem smislu j pomeni kratko književno-razvojno avtobiografijo Jarčevo in je hkrati pomembno dopolnilo < izboru njegovih del, ki je pri CZ izšel pred tremi leti. Kolikor mi je znano, Kovačič o Jarcu ni ničesEir tiskal. Ali je kaj napisal, ni še ugotovljeno. Mogoče je samo druga svetovna j vojna kriva, da do tega ni prišlo. i
Prepričan pa sem, da bo prav, če ravno sedaj, ko je te dni minilo petdeset let od ] Goranovega rojstva in ko bomo v kratkem obhajali dvajsetletnico njegove tragične smrti, i lani pa je minilo dvajset let od prav tako tragičnega konca pesnika »človeka in noči«, izro- i čim slovenski javnosti besedilo teh dveh pisem. Oba, Jarc in Goran, sta umrla sorazmerno *¦ mlada, oba je zadela podobna, partizanska smrt, oba imata grob neznano kje, Jarc nekje sredi svoje Dolenjske in Goran nekje v bosenskih hribih, v zaledju mesta Poče. 1
Tone Potokar   j
(Prvo pismo, z roko pisano na karton približno 17 x 10 cm, na obeh straneh)
Lj. 1.1.41.      \
Dragi gospod Kovačič,
ali me še poznate? Samo po imenu? V Ljubljani sem Vas osebno spoznal, ko smo šli lani j s kolodvora proti Prešem. spomeniku. Vaši članki in eseji o slovenski književn. v Novostih j (na pr. o Gradniku) pa so me že tako presenetih, da sem vesel, da imam priliko pokloniti i Vam svojo tretjo zbirko pesmi »Liriko«, o kateri bi tako rad, da bi napisali kaj besed i v »Novostih«. In tudi za redakcijo Novosti sem priložil poklonilni izvod. Dr. Al. Gradnik i
219
mi je pisal zelo simpatično p Vas, ki Vas itak že dolgo poznam po Vaši pesniški besedi. Upam, da to ni moje prvo in — zadnje pismo Veim, ki se Vam prav toplo zahvaljujem že naprej za vse in ostajam
vdani
Miran Jarc
Miran Jarc
Lj. Kreditna banka
Ljubljana
(Drugo pismo, pisano z roko, osem pisemskih strani)
Lj. 14.1.41.
Dragi gospod Kovačič,
Vaš pozdrav me je zelo vzradostil. O, kako škoda, da se ne moreva osebno pogovoriti! V lepem spominu Vas imam vse od onih dni, ko sva se videla za nekaj minut. Poročilo o Al. Gradniku v Novostih pa me je tako presenetilo, saj si nisem mogel misliti — čeprav sem sicer vedel — da tako globoko poznate našo književnost. Dr. Gradnik mi je o Vas tako lepo pisal, da sem zaželel priti z Vami v stike.
O, kje so že časi, ko sem hodil po Zagrebu! Bilo je 1.1919-20 — takrat sem prišel v Zagreb iz Novega mesta, kjer sem maturiral. V Zagrebu sem poslušal nekaj semestrov filozofije (Dr. Bazala, Dvormković, Boranič, etc) in sem se tam seznanil tudi z Vašimi pesniki Krležo, Cesarcem, Krklecom itd. Potem sem živel v Lj. in po absolv. filozofiji vstopU v — Lj. Kreditno banko! Jaz in banka! Paradoks? Jaz, ki sem v svojih pesmih (prva zbirka človek in noč — 1927) in v prozi (Ömi čarodeji 1922, Nwomeslto 1932, Crna TOŽa 1934) prikazoval dramo človeka, koprnečega po elementarnem zaživetju, povezanega z zemljo in nebom v eno, sovražečega zlagane družabne forme, itd. — jaz sem v banki kot uradnik. Nasmehniti sem se moral, ko sem čital, da je — meni tako simpatični franc, romancier Jean Giono tudi bil mnogo let bančni uradnik... No, to mimogrede.
Poglavitne moje stvari, ki so izšle v knjigah so I. zbirka pesmi Človek in noč 1927 II. zbirka pesmi Novembrske pesmi 1935
III. zbirka pesmi Lirika 1940
V prozi pa: novele v Lj. Zvonu in Domu in Svetu; roman I. Novomesto 1930
roman II. Cma roža 1934 povest III. Jalov dom 1940 poleg tega potopis Amerike (1932): pod naslovom »Odmevi rdeče zemlje« — skupno s slikarjem Božidarjem Jakcem.
Članki in kritike, eseji in razprave o modemi franc, liriki, o hrv. liriki, o angleških pisateljih (Conrad, D. H. Lawrence), o Gionoju, Proustu itd.
Glavno dramsko delo moje je Vergerij, ki je izšel v fragmentih v Lj. Zvonu in v Domu in Svetu. Vergerij je drama v verzih in sicer ji je osnova tragični razkol med kotempla-tivnostjo in med kopmenjem po akciji v istem človeku, ali: igra kontrastov na pr.
Breda — Lenin mistika — borba itd.
po sredi pa stoji žena — Eros, ki veže zemljo z nebom...
škoda, da Vam ne morem poslati raznih člankov in karakteristik o sebi v revijah itd.
V knjigi Anthologie de la Poesie Jougoslave stoji ta označba:
Miran Jarc, rojen v Črnomlju 1900, študiral gimnaz. v Novem mestu, romanistiko in slaivistiiko (v Zagrebu 'in Ljublj'aini, kljer živi adalj kot uiraxJriilk v banki.
Najbolj izrazit zastopnik slovenskega ekspresionizma, ki obdeluje ponajveč religiozna doživetja. Jarc je pesnik duhovnih vizij, tesnob in začudenj človeka pred zagonetno ogromnostjo kosmosa. Bori se za rojstvo novega človeka iz kaosa trpljenja ...
Moj nastop v slov. literaturi je v zvezi z nastopom takozvane povojne liter, generacije, ki se je pri nas začela uveljavljati okrog leta 1920. Zrastli smo iz spoznanja, da je civilizacija laž in da mora človek trpeti, da se duhovno reši. Nekateri so našli pot že takrat v socializem (Tone Seliškar — Trbovlje! —) drugi v katoUško liriko — (Anton Vodnik), jaz — jaz pa sem šel skozi mnogo duhovnih faz (mistika, teozofija itd.) in sem danes s svojo »Liriko« našel sintezo v formi slovenskega soneta!
220
Poleg tega sem prevajal za naše založbe iz ruščine (Remizov, Naživin) iz angleščine (Heirgeisheiimer) dz francoščine (Balzac, P. Verlaine, P. Valery, Ol. Farrere -itd.).
Toda ibOKje bi mte 'spoesnali dz mojih del. Zal Vam itežko poslbrežem ž njimi, ker imam na razpolago pri rokah samo nekaj stvari. Pošiljam Vam »Novembrske pesmi«, ki so izšle 1.1935. V njih imate izraz sodobnega občutja mraku in pričakovanja nečesa groznega, kar je tudi prišlo. »Liriko«, ki je moja do sedaj poslednja etapa liričnega razvoja, že imate, pošiljam Vam pa tudi mladostni roman Novomesto, kjer imate v osebi Bohorič del moje avtobiografije iz gimnazijskih let za časa velike vojne 1914—18. Novomesto na Dolenjskem je prizorišče te duhovne rasti v pesništvo! Ta roman je značilen za ideje in duševne struje, ki so v nas mladih takrat živele.
Pošiljam Vam tudi najznačilnejši fragment dramske pesnitve Vergerij. Drugih stvari nimam pri roki, zlasti ne knjige »človek in noč«, ki je bila tako važna za mojo liriko po vojni (1920—27).
Upam, da boste iz poslanega že lahko nekoliko videli moj pesniški obraz in bom Vam zelo hvaležen, če se me boste spomnili v Novostih s kakšnim člankom. Prav rad Vam bom storil, kadar bo naneslo kako uslugo, saj želim prav iz srca, da bi bili duševni stiki med Vami in nami poglobljeni, saj sem vendar po rodu Belokranjec, doma prav blizu Kolpe, ki nas — loči, a naj nas prav Bela krajina spaja.
Toplo Vas pozdravlja
vdani
Lj. 14. L 41. '^"¦^
Miran Jarc
Lj. Kred. banka
Ljubljana