222. Št. — s. leto. Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 D. Naročnina za kraljevino SHS o 15 D Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. mm vrsta 50 para, večkrat popus V 'hibliani. v sredo, 27. septembra 1923 _ '^a.,0 ■— " ' JUGOSLAV n. I.. . Utejnl Uredništvo: na kn Pr, Minic '«všaln, ,WoHova uBca 1/L Telefon 1 fr*nk0 Uprava: mk w Mm mm sg & Teietcm 41 /ja .opisi se ne vračajo. ji j etn je priložiti znam za odgovor. ieia ministrskega sveta. JKTPRINCa GjORGJA SE IZROČI KRALJU ALEKSANDRU v OD- |-OCITEV0 minister ninčic poroča o svojem potovanju; Beograd, 26. septembra. (Izv.) Da- - „. dopoldne je M a v ministrskem jjtg edništvu seja ministrskega sveta, j. . JazPravi io bila zadeva ureditve ti k a:ia kraljeviča Gjorgja. Po dolgi •j ad- ki je končala ob pol 2. popol-avf* ,e Oklenila vlada, da izroči ves o tej zadevi kralju Aleksandru1 s sv * °’ nai eimPreje skliče kronski «v ^lada predlaga sklicanje kron-ega sveta, obenem pa tudi, naj se Proti princu Gjorgju uporabijo ostrejše odredbe v zmisiu točke 5 dvornega štatuta (izključenje z dvora na daljšo dobo). Nato je minister za zunanje posle dr. Ninčič poročal svojim kolegom o uspehu svojega potovanja v Pariz in London in o konferencah, ki jih je imel z vodilnimi francoskimi in angleškimi državniki v vprašanju bližnjega vzhoda. Na prihodnji seji ministrskega sveta bo zunanji minister dr. Ninčič nadaljeval svoje poročilo. Debate o uradniških prejemkih brez pozitivnih sklepov. Beograd, 26, septembra. (Izv.) Fi-“*hčnj odbor je imel danes sejo, na «lteri je razpravljal o dodatkih na prelahke častnikov in poštnih uradnikov. ~®bata je trajala dolgo in je končala brez pozitivnih sklepov. Splošno prevladuje mnenje, da se morajo hkrati ^višati doklade vsem državnim nameščencem. Razen tega je finančni odbor imel razpravljati tudi o zakonskem načrtu, s katerim naj bi se prejemki državnim uradnikom urejevali avtomatično. Soglasno je opažati mnenje, da je treba istočasno rešiti tudi to vprašanje. Nato je finančni odbor odobril nekaj kreditov ministrstvu za promet za nabavo železniškega materijala. Hrvatski blok na razstanku. napovedana seja hrvatskega bloka se ni vršila. - ob. STRUKCUA HRVATSKE ZAJEDNICE. — SELJAKI NEZADOVOLJNI Z RADIČEVO POLITIKO. Stanku Radičeve stranke v Musič Hal- „ Zagreb, 26. septembra. (Izv.) V soboto bi se imela vršiti seja hrvatskega bloka, v nedeljo pa sestanek posameznih organizacij Radičeve stranke. Kakor se doznava naknadno, ni prišlo Vsled vedno pogosteje se pojavljajočih hhsoglhsij v soboto do nobene formalne *6ie hrvatskega bloka, takozvanega Narodnega predstavništva hrvatske večine, ker ni Stjepan Radič, uvidevši splošno razpoloženje, otvoril seje niti jhrmalno in je prišlo le do neobvezne «menjave misli. Ker ni bilo prave seje, tudi ni moglo priti do kakih sklepov. Zato je hrvatska zajednica, to je medanski del hrvatskega bloka, imela svojo posebno sejo. Na nedeljskem se- lu ni bilo mnogo udeležencev. Radič je šel hitro preko izstopa poslanca dr. Hauslerja in je le napovedal, da bo stranka samostojno nastopila pri bodočih volitvah. Radič je zopet obljubljal, da je udejstvitev njegovega programa zelo blizu. Pri volitvi novega podpredsednika stranke se je razvil hud boj, v katerem se je nezadovolj-stvo z vodstvom pokazalo zelo očitno. 2a podpredsednika je bil zopet izvoljen Predavec. Radičev apel na kmete, naj prispevajo večje denarne zneske, je na seljake neugodno uplival in je pri njih vzbudil zelo veliko nejevoljo. Orilentsko Turška konjenica v nevtralni DARDANELSKI CONI. Carigrad, 26. septembra, (Izv.) Tur-konjenica, ki se je včeraj pod varstvom bele zastave umaknila iz Eren-k6ja v nevtralno cono, se je danes vr-hha, in sicer v jakosti 2000 mož. Angleška kolona je zapustila Čanak, da 2asede na pol pota proti Čanaku postojanke, ki so ugodne zanjo. Kolona • Pripravljena na vse možnosti VfiNIZELOS NAJ STAVI GRŠKEMU narodu svoje moči na razpolago. Pariz, 26. septembra. (Izv.) »Chicago Tribune« poroča iz Aten: Grška vla-ie sklenila apelirati na Venizelosov Patriotizem in ga naprositi, naj stavi **oje moči na razpolago grškemu narodu. GRČIJA PROSI VENIZELOOS ZA OIPPLOMATSKO ZASTOPSTVO. ■Atene, 26- septembra. (Izv.) Zadnje ministrskega sveta so bile jako ^hhe. Končno so se ministri sporazu-da vprašajo Venizelosa preko ^ha njegove rodbine, aK bi hotel pre-j**ti zastopstvo Grčije pri dipiomat-Pogajanjih v vprašanju bližnjega *hoda. Vendar ni Verjetno, da Veni-03 prevzame to nalogo. TURŠKI MIROVNI POGOJI. London, 26. septembra. (Izv.) Reu-»v urad javlja iz Carigrada: Za- vprašanje. stopniki angorske vlade so izjavili, da morejo služiti izjave zaveznikov za podlago bodočih razpravljanj, pristavili pa so, da so določbe glede demilitarizacije morskih ožin v Marmarskem morju in v gotovih delih Traki je nezdružljive s popolnim izvrševanjem turške suverenosti. Turški zastopniki vztrajajo na tem, da Je treba vse države ob Črnem morju vprašati za mnenje glede statusa morskih ožin. Dostavili so tudi, da morajo zavezniki ukiniti svoje vojaške akcije, ako prenehajo Turki z vojno. TURKI NAGAJAJO OB DARDANELAH. Carigrad, 26. septembra. (Izv.) Vrhovni komisarji zavezniških držav so se posvetovali o vprašanju zasedbe Erenkčja. General Pelle je Mustafo Ke-mal pašo brzojavno naprosil, naj odredi, da se ErenkOj izprazni ANGLEŠKA OJACENJA V CARIGRADU. London, 26. septembra. (Izv.) Angleška vlada neprestano pošilja ojače-nja svojim četam v Carigradu, MUSTAFA KEMAL PAŠA ZAHTEVA TRAKIJO. Carigrad, 26. septembra. (Izv.) Mu-stafa Kemai paša je odklonil predlog, naj se Trakija do končnoveljavne odločitve stavi pod upravo društva narodov ali Francije. Vztraja na tem, da nacionalisti takoj prevzamejo Trakijo. Ustanovitev avstr, narodne banke. Kiiti seP'cembra. (Izv.) »Staats- čfiEsr£3?onaeaz'1 objavlja mnenje finančen komiteja društva narodov o na-j^^bovitve avstrijske notne ban-Črt 30^ namreč, da tvori na- črt *VJmite so< firem?aj?ov^ey n°tne banke, ako se iz-^okar111 V zm^u Predlogov, ki se rav-čsi , razpravljajo in sledečih priporo-.-eD? ^ ne°bhoden del po-epov ze obnovitev Avstrije. ie komite mnenia, 1. da je ^jooov lf112'?laVBica v 2nesku 1Q0 nri- tniiiin a kron vsekakor previsoka, 2. s v bi popolnoma zadostovalo; niee 0rusti zajamčenje bančne glav-te£a ki °d20varjajočega obrestovanja se tor? u1 po državi vsled česar bi tek0 r, dohodki obremenili s kipo-fei buaa Prvem mestu. Ta izpreraemba “togoča, ako se sprejmejo drugi predlagani ukrepi za obnovo avstrijskih financ. & Bančna glavnica naj se spravi skupaj s privatnim popisovanjem. Ako se porabi javni denar, naj se na državo odpadajoči del kolikor hitro mogoče odda zasebnikom. 4. Dosedanja določba, da mora vlada potrditi generalne svetnike in njihove namestnike, ki jih izvoli občni zbor, naj se črta. Komite želi nagiašati, da more notna banka koristiti obnovi kreditne organizacije Avstrije le tedaj, ako se izvedejo energične reform, ki so potrebne za vzpostavitev ravnotežja v državnem proračunu in ako se dosežejo krediti ki so ne-obhodno potrebni za prehodnjo dobo. In celo tedaj se more končni uspeh banke zagotoviti, ko se gospodarski položaj Avstrije vidno boljša. SPLOŠNA ZAHTEVA PO PARLAMENTARNEM ODBORU ZA ZUNANJE STVARI. Beograd, 26. septembra. (Izv.) V parlamentarnih krogih prevladuje brez razlike strank vedno bolj mnenje, da je treba vsled slabega vodstva naše zunanje politike ustanoviti parlamentarni odbor za zunanje stvari da se tako ustreže splošni zahtevi MINISTER ZA PRAVOSODJE DR, MARKOVIČ V PARIZU. Pariz, 26. septembra. (Izv.) Jugoslovanski minister za pravosodje dr. Markovič je dospel semkaj, da se posvetuje s francosko vlado in obnovitvenim odborom o različnih vprašanjih, ki se tičejo zlasti Jugoslavije. PASIC V BEOGRADU. Beograd, 26. septembra. (Izv.) Kakor se doznava iz poučenih krogov, se povrne ministrski predsednik Pašič v Beograd v sredo zvečer s svojega potovanja v Pariz. POVRATEK PREDSEDNIKA NARODNE SKUPŠČINE V BEOGRAD. Beograd, 26. septembra. (Izv.) Za petek pričakujejo povratka predsednika narodne skupščine dr. Ivana Ribarja v Beograd. NAMIŠLJENI JUGOSLOVANSKI VOJAŠKI VPOKLICI? Praga, 26, septembra. (Izv.) »Narodni Listy« javljajo iz Beograda, da je jugoslovanski vojni minister, kakor se govori v političnih krogih, poklical pod orožje 30.000 mož, ki naj odidejo v Makedonijo, ker hoče biti država pripravljena na vse možnosti DR. NINČIC ZASTOPNIK MALE ANTANTE V DRUŠTVU NARODOV. Ženeva, 26. septembra. (Izv.) Kakor se govori v krogih, ki stoje blizu društva narodov, bo kot zastopnik male antante v svet društva narodov imenovan jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič in ne češkoslovaški ministrski predsednik dr, Beneš. DR. BENEŠ ODKLONIL KANDIDATURO V SVET NARODOV. Ženeva, 26. septembra. (Izv.) »La Suisse« javlja v svoji včerajšnji številki: Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš, katerega izvolitev v svet zveze narodov je bila zagotovljena, je kandidaturo v imenovani svet odklonil. RAVNATELJ DRUŽBE ZA GRADNJO ŽELEZNIC V BEOGRADU. Beograd, 26. septembra. (Izv.) Semkaj je dospel g. Pollend, generalni ravnatelj družbe za gradnjo železnic in pristanišč v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta gospod namerava v naši državi organizirati potrebna pred-dela. Družba se je, kakor znano, ustanovila na podlagi dogovora o posojilu za gradbo jadranske železnice. BREZUPEN POLOŽAJ ČEŠKE PORCELANSKE INDUSTRIJE. Praga, 26. septembra. (Izv.) Kakor poroča »Prager Tagblatt« iz Heba, bo položaj porcelanske industrije koncem tega meseca brezupen. Ta čas ustavijo svoje obratovanje skoro vsa podjetja te stroke, ki bodo morala pogasiti svoje peči. Radi tega bo brez posla in kruha okoli 17.000 delavcev. TRGOVINSKA POGODBA MED POLJSKO IN AVSTRIJO PODPISANA Varšava, 26. septembra. (Izv.) Danes je bila tu podpisana trgovinska pogodba med Poljsko in Avstrijo- Borzna poročila. Curih, 26. septembra. Berlin 0.375, Newyork 535.25, London 23.65, Pariz 40.80, Milan 22.90, Praga 16.80, Budimpešta 0.215, Zagreb 1.825, Bukarešta 3-20, Dunaj 0.0075, avstrijske krone 0.00875. Praga, 26. septembra. Dunaj 0.04125, Berlin 2.16, Rim 135-25, Budimpešta 1.25, Pariz 243.50, London 141, New-york 31.75, Curih 598.50, avstrijske krone 0.04375, italijanske lire 134J5. Zagreb, 26. septembra. Devize: Dunaj 0-088—0.093, Berlin 4.65—4.925, Bruselj 483—491, Budimpešta 2.50—290, Bukarešta 41.50—43.50, Italija 278— 283, London 290.70—296.70, Newvork 66-67, Pariz 502.50-810.50, Praga 206 —210, Švica 0—1241, Varšava 0.95— 1.05. Valute: Ameriški dolarji 64.50— 66.50, avstrjske krone 0.091—0, češkoslovaške krone 200—208, angleški funti 287—295, francoski franki 0-495.50, nemške marke 4.75—0, romunski leji 40-4), švicarski franki 1200—-1240, italijanske lire 277-41 Pred lastnim ogledalom. Če H Mo vse idealno v našem javnem življenja, tedaj bi se morati ooritt m ideje, za načela, kakor so nekoč pri nas tema rekli. Osebni spori, blateruat intrige, onemogočevanja bi bila izključena, Ho M samo za politična načela, v*« liko besedo bi imeli predvsem strokovnjaki, čustva in strasti bi se omejila na malenkostni obseg„ Odločevala bi hladnost in razum. Tako izgleda seveda le idealna poteza po zraku. Naše javno življenje, naša realnost je popolnoma drugačna. Tu ni na eni strani eno stališče, na drugi pa protistališče, nego tukaj bivajo poštenjaki, tamkaj pa intelegenti malopridneži. Vsaj sploh pravijo: da je politika zmes inteligence in malopridnosti, torej kratko: politika — sebična, perfidna inteligenca. Toda to, kar je ideal, je le tedaj smešno, kadar se istoveti z resničnostjiK V tem slučaju govorimo opolitičnih naivnežih, ki mislijo, da je v politiki vse tako, kakor je zapisano v tem ali onem uvodnika, v tej in oni izjavi tega alt onega voditelja. Če pa pogledamo našim političnim maniram pogumno in odkrito v oči, tedaj moremo zapaziti veliko razliko, ki zija med politiko, kot idealnim, strokovnim delovanjem za poboljšanje in napredovanje naših javnih, gmotnih in duševnih zadev ter med politiko kot ogabnim okuževalrtim bojen za osebne koristi in oblastne časti. Kdor je odkrit, pa najsi je še tako zagrizen strankar, bo moral priznati, da smo v našem javnem življenja, nehote recimo, zabredli zelo nizko. Med strankami ni medsebojnega spoštovanja, vsevprek je korupcija ali štreberstvo, tako se vsaj govori in piše. Izgleda, kakor da smo vsi pozabili, da bi moral lebdeti nad vsemi strankarskimi tn bojnimi razdori skupni politični ideal, zajedniškd norma javnega življenja; da se namreč bolj in bolj približujmo idealnemu stanja javnega delovanja in politične tolerance. Brez politične tolerance in medsebojnega osebnega in načelnega spoštovanja ni mogoč zdrav narodov napredek. Toda ne samo narodov napredek je ogrožen, tudi stranke same so nemi* novno izpostavljene nepreglednim krizam in sporom. Najlepši primer, kako izgleda stranka za kulisami, kakih metod se stranke poslužuje v boju proti nasprotnikom, kako nizko smo padli v zadevah politične tolerance in moralnega javnega obnašanja, torej kako otopela je z eno besedo vest in poštenost javnega udejstvovanja, kaže razdor, ki je nastal v demokratski stranki med Pribičevičem in Daviaovičem. Vsakdo, ki nepristransko gleda na razvoj prilik, ki so dovedle do zagrebškega kongresa, ki premotri namene udeležnikov in govore voditeljev, si bo prizmi, da vse skupaj ni enostavna nizka intriga (kajti za intrige so potrebni bolj ožji krogi ljudi, kakor pa so bili zbrani v Zagrebu), temveč da je tamkaj delovala enotna zavest, dolžnost zrelih ljudi, med temi osebnosti, kakor Ljuba Davidovič, sam šef demokratske stranke, ki se je zavedal načelnega pomena zagrebškega zborovanja za usodo države in naroda. ' Kaj se je sedaj zgodilo v demokratski stranki? Metode ostrega boja, brezobzirnega izprevbračanje dejstev, osebnih klevet, ostudnega makijavelizma, je sedaj en del njenega tiska začel uporabljati proti udelženikom demokratom zagrebškega kongresa. Torej osebe, ki so še nedavno bile čiste in ki so se branile z naj višjimi pridevniki pred opozicijonalnimi kritiki, se sedaj napadajo, se blatijo in se jim podtikajo spletkarski, torej nečedni nameni. Zopet mesto boja za načela, mesto nekoliko truda, da se izluščijo politična stališča in da se pobijajo njih slabe Strani, razvnetje osebnih strasti. Zakaj smo to navedli kot kričeč dokaz današnjih političnih prilik v naši državi? Samo zato, da razviaimo, kako niso v nevarnosti samo nasprotiniM, temveč celo pristaši ene in iste stranke, ako se nadaljuje z dosedanjimi metodami Ssedanjim bojem so mladini tn Pribičeviči sami pogledili v ogledalo, ki so je držati pred nasprotnimi strankami. Sami začenjajo blatiti, kar so nedavno, povzdigovali v deveta nebesa, trkajoč pri tem na prsa svojega poštenja, vestnosti in narodnega edinstva. Tako je torej tudi na trn primeru dokazano, kam zaidemo z današnjimi metodami politične nelojalnosti in netolercmco. 1 istim orožjem razjedajo edi-nice ljudi, katere so še nedavno smatrali kot občestva zdravih, moralnih oseb, borečih se samo za ideje, in še za kake! — za ideje narodnega in državnega edinstva! >■.,. ■ .■ , ; - ■■ ■ ■ I H—■'' n »l ■ I .......n« I »I I ■'* »—■* '» — Narodi moralo razorožiti ali pa lih dolgovi unKlio. Ženeva, 26. septembra. (Izv.) Društvo narodov se je na današnji plenarni seji bavilo z vprašanjem razorožitve. Angleški delegat lord Robert Cecil je naglašal kot poročevalec tretje komisije, da mora washingtonski dogovor o razorožitvi na morju prodreti tudi pri onih državah, ki niso bile zastopane v Washingtonu. Zaradi tega nai se skliče mednarodna konferenca, katere naj se udeleže tudi one države, ki niso zastopane v svetu društva narodov. Lord Robert Cecil je prešel nato na vprašanje razorožitve na kopnem in je razlagal vzroke za potrebo splošne mirovne garancijske pogodbe, katero podpišejo lahko vse države, ne da bi se nanje izvajal kak pritisk. Narodi morajo začeti razoroževati, ali pa lih bodo splošni dolgovi vse uničili. Italijanski delegat Scialoja je poudarjal, da se politika Italije že od nekdaj opira na zahtevo, naj bi se čimprej dosegla prava rešitev vprašanja vojnih odškodnin v zvezi z medzavezniškimi dolgovi Italija najtopleje podpira tozadevno resolucijo, ki sta jo predlagala lord Cecil in Jouvenel ker pomenja začetek moralne razorožitve. Francoski delegat Jouvenel je izjavil, da je glavna stvar, da zagotovi mirovna garancijska pogodba vsem narodom, ki imajo dobro voljo, resnični mir. Francija dokazuje svojo dobro voljo s tem, da je predlagala, nai se oboroževanje 2niža na sta-lež iz leta 1913 in da se trudi čimprej rešiti Tprašanje vojnih odškodnin in medzavezniških dolgov. Franclja bo % veseljem pozdravila splošno mirovno garancijsko pogodbo in stori: a svojd dolžnost, . ( s VSI. SO Z BESEDO ZA RAZOROŽITEV S Ženeva, 26. septembra. (Izv.) Na popoldanski plenarni seji društva narodov je izjavil zastopnik Japonske, da je njegova vlada pripravljena, vzeti energično razorožitev na kopnem v svoje roke, O razorožitvi na morju, se je žti razpravljalo na konferenci v Wasching-tonu. Govornik pozdravlja, da je dobila stalna mešana razorožitvena komisija nalog, naj nadaljuje svoje delo. Želi, da se na podlagi poročila ustvari ozračje miru. Belgijski delegat Hymans tb dejal: Mi vsi si želimo trajnega, močnega miru in moramo zaradi tega skleniti zavarovanje na mir y našo lastno varnost. Fisher (Anglija) je rekel ako so prebivalci Velike Britanije posegli v svetovno vojno, se je to zgodilo iz moralnih razlogov. Govornik se je nato dotaknil vprašanja vojne odškodnine in je dejal, da ima Francija pravico do odškodnine in da je Nemčija gotovo, primorana plačati. Varnost trgovinske plovbe omogoča razorožitev na morju šele tedaj, ko pridemo v ozračje, ki n# trpi več vonj- Jugoslovanska kraljevina SHS. Na zagreb§kem kongresu se je med drugim govorilo tudi o nazivu naše dr-iave. Ostro se je kritiziralo sedanje ime, ki očevidno izraža vse prej, kakor pa narodno in državno edinstvo iz notranjega in zunanjega stališča dosežena stvar in da to državno edinstvo zasluti enoten naziv. S takim enotnim nazivom ni seveda prejudicirano, ali naj je narod, ki prebiva na ozemlju jugoslovanske države v vseh svojih drobcih etično enoten, kar se gotovo ne more reči, recimo o naših nemških in madžarskih ter drugih manjšinah. Cim pa se državno edinstvo prizna, se mora priznati tudi nujnost in potrebo kratkega in enotnega naziva te nove državne tvorbe. Predvsem prihaja v poštev ime »Jugoslavija«, ki se je že udomačilo ne samo v notranjem jezikovnem prometu, temveč tudi v mednarodnem časnikarskem svetu. Italijani pišejo samo o »Jugoslaviji«, ki se je že udomačilo ne samo v notranjem jezikovnem prometu, temveč tudi v mednarodnem časnikarskem svetu. Italijani pišejo samo o »Jugoslaviji«, Francozi ravnotako, Angleži slede njihovemu vzgledu, če se že ne spozabijo z imenom Srbija. Velika verjetnost govori zato, da bo obveljalo ime »Jugoslavija«, kot naš državni naziv. Narod pa, ki to državo vzdržuje, torej nje državljani se bodo imenovali »Jugoslovani«. Zanimivo je, kako so politiki iznajdljivi s posredovalnimi predlogi, ko gre za tako važno stvar, posebno, ako se upošteva, da je veliko strank in politikov v Jugoslaviji, ki se protivijo enotnemu državnemu imenu. Med temi se nahaja tudi radikalna stranka, ki je v prvi vrsti forsirala današnje ime »Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Stojan Protič, drugače izredno bistra glava srbskih radikalcev, je sedaj izmislil novi naziv in sicer naj bi se naša država imenovala »Jugoslovanska kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in polagoma bi se pri vseh udomačilo ime »Jugoslovanska kraljevina«. Mi pa vendarle vztrajamo na nekompromisnem stališču, da se naj naša država imenuje kratko in jedrnato »Jugoslavija«, njeni državljani pa »Jugoslovani«. S tem bodo odpravljene vse homatije in meglenosti narodnega edinstva. V državnih zakonih je vtemeljeno in predpisano v vse natančnosti državno edinstvo, katero je vsakdo dolžan spoštovati Narodno edinstvo pa obstoja v tem, da se vsi zajedno trudimo razviti našo kulturo in spraviti jugoslovanske državljane do kulturnega in civiliziranega ugleda pred ino-stranim svetom. Srednjeevropski problemi pred društvom narodov. Zadnje zasedanje društva narodov, katero še vedno traja, je poseglo pre-ee) globoko tudi v srednjeevropske fazmere. Da se mora baviti društvo narodov s srednjeevropskimi problemi, Ja popolnoma naravno. Predvsem leži vzrok v dejstvu, da so sukcesivne dr-fave prevzele marsikatere mednarodne obveznosti, tako na primer v vpra-fcnju narodnostnih manjšin, ki je podrejeno naravnost kontroli društva narodov. Na drugi strani pa so se razmere v srednji Evropi po vojni bistveno spremenile, nastala je cela vrsta novih drž?v, ki nimajo nikake tradicije ib nastali so problemi, ki se morejo rešiti le mednarodnim potom. Poleg vprašanja narodnih manjšin je za društvo narodov izmed srednjeevropskih problemov najvažnejše sprejem Madžarske v društvo narodov in rešitev Avstrije. Da bo Madžarska sprejeta v društvo narodov, o tem ni nikdo dvomil. Danes je situacija precej drugačna, kot je bila pred dvemi leti in preje je bilo za pričakovati, da nekatere večje države ne bodo prosile za sprejem, kakor pa da bi bila katera odbita. Države namreč s podpisom pakta o zvezi narodov prevzamejo tudi gotove obveze, ki jim niso vedno prijetne. Kakor izgleda, bo ostala edina Nemčija, ki ni pripravljena stopiti v društvo narodov ter s tem prostovoljno pritrditi mirovnim pogodbam, ker bi ne smela več trditi, da ji je bil mir vsiljen. Gotovo je sicer, da nudi članstvo pri društvu narodov tudi gotove ugodnosti, katere pa velike države lahko pogrešajo. Poleg tega je mala antanta na praški konferenci sklenila, da se ne bo upirala sprejemu Madžarske v društvo narodov, temveč da bo porabila priliko za zopetno potrditev mirovnih pogodb in deklaracije, katero je izdala ob priliki puča Karla Habsburga. To se je tudi zgodilo in grof Banffy je moral Izjaviti, da bo Madžarska storila vse, kar il predpisujejo mirovne pogodbe in je moral potrditi veljavnost protihabsburške deklaracije, ki je na ta način zopet bila mednarodno potrjena. Vsaka nova 999 Dr. Joža Glonar: JaiSa narodna muzika". Zagrebška »Nova Evropa« je 21. septembra t. 1. kot 3. In 4. štev. svoje VI. knjige izdala pod zgorajšnjim naslovom cel zbornik, kjer obravnavajo razni strokovnjaki probleme in zgodovino naše narodne glasbe. O tej važni panogi naše kulturne zgodovine in našega kulturnega udejstvovanja se je doslej redko pisalo tako sistematično; ta zvezčič je jako zanimiv zbornik, Iz katerega bodo črpali zgodovinarji naše glasbe in iz katerega bodo dobili novih pobud tudi oni, ki se danes ali teoretično pečajo z zgodovino naših narodnih pesmi ali pa ki skušajo našo narodno glasbo uveljaviti kot sredstvo na-lega kulturnega napredka. Zato ne bo odveč, če pokažemo vsebino tega zvez-Cifla; zaradi neke hreščeče disonance, ki zveni v njem, je to naravnost potrebno. Uvodnik »o misteriju narodne glasbe« je napisal Ev. Zaharov. Sledita mu le dva teoretična članka: K. P. Manoj-loviča o »psihološkem problemu v godbi« in P. J. Krstiča »o narodnih melodijah«. Sledeči članki prehajajo že v fgodovlno, današnje delo in probleme in naloge naše bodočnosti Vlad. R. Gjorgjevič piše o neprilikah, v katerih se nahaja naša narodna glasba. Pisec tt peča že trideset let z nabiranjem in habsburška afera bi pomenila kršitev prostovoljno potrjenih pogodb in da bi vsaka propaganda proti mirovnim pogodbam pomenila propagando proti prostovoljno sprejetim določbam. To pomenja, da so ničevi zadnji madžarski izgovori in da mora slediti za vsako kršitvijo takoj tudi kazen. Avstrijski problem še ni rešen, vendar pa se zdi, da bo kmalu rešen. Splošno je znano, da je zadnja Seiplova pot v Prago, Berlin in Italijo politično resno komplicirala ves problem Tako] so se pojavile vesti, ki so slikale Avstrijo kot žrtev treh tekmecev: male antante, Italije In Nemčije. Mala antanta je že proglasila, da ne bo na nikak način izkoristila avstrijske krize in ravno tako gotovo je tudi, da ne bo kršila po mirovnih pogodbah uveljavljenega stanja Nemčija. Italija je oficielno nekolikrat zagotovila Prago in Beograd, da se bo vestno držala vseh mirovnih pogodb. Vendar pa so se kljub temu vzdrževale vesti, da pride k nekaki carinski ali celo novčnl zvezi med Avstrijo in Italijo. Za političnega gledalca je bilo se veda jasno, da teh italijanskih načrtov ni smatrati za resne, ker bi na eni strani morala Italija prevzeti, na svoje rame prevelika bremena, na drugi strani pa bi se tako dalekosežen načrt ne mogel uresničiti brez odpora ostalih interesiranih držav. Italijani so bili opozorjeni, da bi ne gledale njihovega početja mirno niti velesile. Taka je bila situacija avstrijskega vprašanja pred zasedanjem društva narodov. Na tem zasedanju se je govorilo o Avstriji jako prijazno do onega tre-notka, ko je prišlo do konkretnega vprašanja, kdo da naj nosi žrtve. Konkretna rešitev avstrijskega problema se je prepustila zastopnikom velike antante Angliji, Franciji in Italiji, h katerim je bil pozvan tudi zastopnik Če škoslovaške. Kolikor je Izdal dunajsk tisk, bo dobila Avstrija 520 do 650 zlatih kron na posodo, zakar pa se bo morala podvreči točnim predpisom za na-daljne svoje gospodarstvo, ki jih bo izdala mednarodna kontrola. Kontrolna komisija se ne bo nahajala na Dunaju, temveč v kaki drugi državi. Na Dunaju se bo nahajal samo eden zastopnik, ki pa ne bo pripadnik nobene izmed sosednih držav. Projekt dosedaj še ni gotov, je pa verjetno, da se bo izpeljal na ta način. če se bo avstrijski problem tekom tega zasedanja društva narodov rešil, i)0 to gotovo pomenilo velik dobiček za vso srednjo Evropo, in sicer gospodarski in politični dobiček, ki bo mnogo pomagal k odstranjenju splošne krize. Na tem pa nimajo interesa samo na Avstrijo meječe države, temveč tudi velesile. Vsled tega mora pomagati vsak po svojih močeh in v okvirju svojih interesov. Premog iz Trbovelj. Kdor zasleduje našo časopisno borbo za in proti posameznim izrodkom kapitalističnih družb v Sloveniji, osobito Trboveljske družbe, bo morebiti prišel na misel, da smo sami mi Slovenci tako strastni zagovorniki socijalne pravičnosti in tako neusmiljeni obsojevalci človeškega Izkoriščanja. Ta čut pa nikakor ni omejen samo na Slovence. Poznajo ga tudi bratje Hrvati, posebno pa Srbi, kojih časopisje nastopa vse drugače proti kričečim in očividnim socialnim krivicam in javnim škandalom, takor pa naše slovensko. Znano je, tako je celo »Demokracija«, glavno glasilo demokratske stranke, nastopila proti naši Trboveljski družbi in to z izrazi, ki so bili vse prej, kakor pa omi-jeni in obzirni. So pač stvari, o katerih cričeči krivičnosti ne moreš govoriti umirjeno. Nov primer takega ogorčenja e prinesla sedaj beograjska »Politika«, ci piše pod zaglavjem »Premog iz Tr-:x>velj« nastopno o tem našem kapitalističnem podjetju: »V nekaj dneh se bodo začeli v Beogradu razgovori med ministrstvom sa-obračaja in predstavniki uprave družbe premogovnih rudnikov v Trbovljah, takozv. Trboveljske družbe, radi povišanja prodajne cene premoga, ki ga naše železnice največ trošijo. Znano je, da so se s poslednjim sporazumom in na podlagi referata komisije ministrstva za šume in rude, ki je našla, da je zahteva družbe po povišanju cene popolnoma opravičena, dvignile cene na 695 kron za tono. Dasi so velike, je država po daljšem oklevanju morala sprejeti te nove cene, ker je bila radi nezadostnih premogovnih rezerv ustavitev saobračaja v nevarnosti. Toda ta sporazum ni bil niti mesec dni v veljavi, ko je v Trbovljah izbruhnila stavka rudarjev, katerim se je končno povišalo dnevnice in sicer zelo neznatno. — Navzlic temu pa je družba zahtevala te dni revizijo tega sporazuma, izjavljajoč, da je vsled povišanja delavskih dnevnic primorana povišati tudi cene premoga. Ako je ministrstvu saobračaja do tega, da zaščiti državne interese in da omogoči ekonomski in saobračajni razvoj, mora to vprašanje rešiti na povsem novi osnovi ter nikakor ne sme več dopustiti, da mu vsak čas pomole nož pod vrat. Kajti zaslužek zarada tega dunajskega konzorcija je ogromen in znaša, kakor se trdi, štiri sto od sto. Poleg tega pa je še druga stvar, ki je tudi absolutno točna, da znaša namreč povprečna cena ene tone premoga, z vsemi režijskimi stroški in delavskimi plačami vred največ do štiristo kron. Ako se še doda, da so vse investicije trboveljskih rudnikov že davno amortizirane, tedaj je očevidno, da vrši Trboveljska družba nad državo brezobzirni rop (pljačko). Povodom teh novih zahtev se pojavlja med delavstvom velika nezadovoljnost. Izgleda, da so pripravljeni, zahtevati povečanje svojih dnevnic, ako bo med družbo in državo prišlo do sporazuma. Kajti oni trde, da je zaslužek (zarada) družbe bajen, medtem ko ne dosegajo njihove dnevnice niti 30 dinar jev dnevno.* Politične vesti Občinske volitve v Ljubljani. študiranjem narodnih melodij, pa obžaluje, da mora odkrito priznati, da o narodni glasbi ne more izreči sodbe, ki bi bila vsestransko dokumentirana in vseskozi točna. Tega je krivo dejstvo, da gradivo naše narodne glasbe še ni zbrano v oni meri, kakor je treba, in še to, kar ga je nabranega, ni zapisano tako, da bi se dali iz gradiva delati točni sklepi. Ovira jih neenakomernost in nezanesljivost gradiva, ki je nabrano brez sistema In kritike. Vendar pa bo treba z delom pohiteti, ker se narodna glasba neizmerno hitro modernizira in s tem brzo izgublja jasne in zanesljive poteze prvobitnega značaja. Stvar bi bilo treba vzeti v roke sistematično — toda pisec sam ne ve povedati pravih nasvetov, ki bi pripeljali do zaželjenega cilja. V sledečih treh člankih se nahaja najvažnejše gradivo celega zbornika. Dr. Vinko Žganec, ki smo ga 1 njegovim medjimurskim pevskim zborom čull tudi v Ljubljani, piše o »organizaciji naše melografije«. Sam je Izdal dve knjigi medjimurskih narodnih popevk in samo v Medjimurju nabral nad tisoč narodnih melodij. V teh prašanjlh ima torej dolgoletne izkušnje; njegovi nasveti so dobro premišljeni in v praksi utemeljeni. Vsa organizacija pa boleha na tem, da so sedaj prišli časi, ko se na tem polju ne more več uveljavljati privatna inicijativa, ki je doslej na tem polju Imela največ uspehov in se skoro Te dni izide razglas o vlaganju kandidatnih list za občinski svet ljubljanski. Javnost z napetostjo pričakuje odločitve, kakšen bo nastop posameznih strank in grup pri volitvah. Ce se tudi bližamo odločilnim dnem, pa se vendarle do sedaj še nobena stranka ni definitivno odločila, kakšen bodi njen nastop. Vrše se številni zaupniški sestanki, razmotriva se politični položaj in vse stranke iščejo izhod, ki bi prinesel sigurno in delavno večino. Priznati se mora, da situacija še nikdar ni bila bolj zamotana kot danes. Pričakovati pa je, da se bo našel izhod, ki bo navzlic krivičnemu proporčnemu sistemu zagotovil odlično zastopstvo ogromni večini ljubljanskega prebivalstva. Uspešno občinsko gospodarstvo tudi zahteva, da bodo v delavni večini zastopane manjšine, ki se bi drugače po volilnem redu ne bi mogle uveljaviti, a imajo smisel za dela Eno je gotovo: Občinske volitve v Ljubljani morajo biti odločen protest proti vladujočemu režima. Če se tema protesta pridruži še jasen program in dobra volja za smotreno socialno, gospodarsko in kulturno delo v občini, bomo lahko z zaupanjem pričakovali dan volitev. Drug veter prihaja . . . Mladinski demokrati v Sloveniji se prav radi sklicujejo na to, da imajo v posesti vse JDS politične organizacije, edina uveljavljala. Prašanje založbe je danes pri takih publikacijah za posameznika nerešljiv problem; tukaj treba angažirati — kakor pravi Žganec — kolektivne sile. Ali se bo našel v ta namen založnik? Ali bo v današnjih časih mogoče pridobiti državo za to, da bi našim akademijam dala na razpolago ona sredstva, ki so v ta špecijalni namen potrebna? O značaju medjimurske narodne pesmi prinaša Zbornik daljši članek Istega Žganca, poleg poročilo Franje Dugana o Žgancu in njegovi zbirki medjimurskih narodnih melodij. Poleg obeh natisnjenih zbirk — ki jih je Žganec sam založil — ima Še dve veliki zbirki narodnih melodij, ki sta v rokopisu. Prva obsega cerkvene pesmi, druga, mnogo večja, pa posvetne pesmi. To zbirko je izročil zagrebški akademiji, ki jo bo »po svoj prilici« natisnila. O »hrvaški cerkveni glasbi« poroča zagrebški kanonik Janko Barič. Članek poseza nazaj v zgodovino hrvaške cerkvene pesmi, in poleg tega tudi obširno opisuje delokrog, ki si ga je na Hrvaškem v cerkveni (in Posvetni) glasbi ustvarila »Sv. Cecilija«, pač najzaslužnejši in najlepši glasbeni list, kar jih danes med nami izhaja. O vseslovanski pevski zvezi piše Božidar Širo-la, o židovskih glasbenikih in židovski narodni pesmi poročata D. S. in Zsiga Hirschler. »Muzičko sezono 1921—1922« v Zagrebu Je opisal L Salranek-Kavič, zasebne ati ožje interese ontm zdi skupnost, katera konečno tudi sluzi samezniku.« Gospod Pirkmajer je pri tem goto-vo mislil na mladine v JDS. Kdo po^' zroča pri nas večjo nevarnost za državo, kot Pribičevič-Zerjavov režim, zgolj iz strankarsko-osebnih namenov zapostavlja interes skupnosti in s teffl ustvarja razmere, ki rušijo edinstvo B* vero v državo. Ljudsko glasovanje proti zakon# o zaščiti države v Švici. Na včerajšnjem ljudskem glasova* nju je bil zakon glede izprememb« zveznega kazenskega zakonika o hudodelstvih zoper ustavni red in notr** njo varnost odklonjen s 374.000 prO“ 300.000 glasovom. Mednarodna jamstva za avstrij* ske kredite. Včeraj popoldne je imel finančni ko* mite daljšo sejo. Nato se je sestala avstrijska komisija sveta društva naro* dov pod predsedstvom angleškega dele* gata lorda Balfourja. Na tej seji so bfl* predloženi načrti glede neodvisnosti iB nedotakljivosti Avstrije. Na podlagi ten načrtov bodo jutri državnopravniški iz* vedend z avstrijskimi zastopniki izda* lali definitiven predlog. Komisija je potem razpravljala o poročilu glede razdelitve jamstev. Sklenila je, naj vsak* država, ki je zastopana v avstrijski komisiji, namreč Anglija, Francija, ItalijS in Češkoslovaška prevzame garancijo za 20% posojila, ki naj se dovoli Avstriji. Ostalih 20% se rezervira za udeležbo onih držav, ki niso zastopane t komiteju petorice. Celokupno posolila v katerega so všteti že dovoljeni krediti, se zviša od 520 na 560 milijonov zlatih kron. Prihodnja seja avstrijske komisije bo v sredo popoldne. Nadalje so mladini zelo ponosni na svoj tisk (kako so do njega prišli, ve javnost), ki po njihovem obvlada celo slovensko javnost. Navzlic svoji »premoči« pa postajajo zadnje tedne skrajno nervozni. S svojo nestrpljivo centralistično orijentacijo so se udinjali Pri-bičeviču, kateri bo moral v najkrajšem času demisijonlratl z dr. 2erjavom vred. 2e danes je gotovo, da bo v poslanskem klubu zmagala z ogromno večino Davidovičeva skupina. Polomu mladinov v Beogradu, slede polomi tudi v Sloveniji. Navzlic trudu vnetega zagovornika današnjega režima dr. Kukovca izgubljajo v Sloveniji mladini zadnje pozicije. Od vseh strani prihajajo iz demokratskih vrst pozivi, da se morajo umakniti iz javnega življenja. Tudi obračun za razne afere prihaja in naj se ga mladini še tako branijo. Prav nič ne bo pomagalo, če zadnje dni pošiljajo mladini na račun svojih fondov razne deputacije v Beograd. Vse nič ne pomaga. Gospodje mladini, doigrali ste! Kdo drugi! V 217. številki dr. Kukovčevega »Tabora« je napisal dr. Pirkmajer v članku »Pomen samouprave« tudi besede: »Največja nevarnost lahko nastane za državo, ako se složnost in edinstvenost razdira in to iz motivov, ki Izvirajo iz nesposobnosti, da bi zapostavili o Wagnerjevem »Parzivalu« v Zagrebu poroča V. Novak. Najzanimivejši pa je zadnji članek »Naši muzički listovi«, ki ga je napisal neki V. N. Jugoslovansko glasbeno življenje je po njegovem danes v akutni krizi. Zagreb se je vsled ugodnega položaja in vztrajnosti nekaterih posameznikov vzdržal na višini, v Srbiji in Vojvodini pa so razmere slabše kot pred desetimi leti. Niti Ljubljana ni ostala brez zlih posledic, ali, hvala bodi dvojici trojici realnih in pozitivnih organizatorjev glasbenikov, se sedaj že obrača na boljše in tam se zdaj že mimo gleda v bodočnost. Sedaj bi bil najprej potreben »Savez Jugosloven-skih Pjevačkih Društava«, ki pa žali-bog še ne eksistira. Ustvariti bi ga morali naši glasbeniki, toda oni ga ne bodo, dasi so v to najbolj poklicani. Tem večja naloga čaka naše glasbene liste, ki naj organizirajo naše raztresene delavce. Zato si jih je treba ogledati Danes imamo tri take liste, izmed katerih sta dva že iz dobe pred svetovno vojsko in zelo stara, eden slovenski, drugi na Hrvaškem, oba posvečena cerkveni glasbi, tretji je beograjski, namenjen posvetni glasbi. Podrobni opis in oceno teh listov je začel s slovenskim, ki je najstarejši. O njem pravi: »»Cerkveni Glasbenik« je glasilo Cecilijlnega Društva v Ljubljani in ima veliko, dolgoletno tradicijo. Ta časopis je mesečnik ta izhaja Gospodarske vesti. + Prodaja pokvarjene moke. Skladišče državnega kolodvora v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo prodalo v navedenem skladišču v sredo, dne 27. septembra t. 1. ob 11. url dopoldne 15 ton pokvarjene moke, ki se more porabiti za klej in krmilo. -+■ Carinjenje glav In nog zaklane živine. Sveže ali soljene glave, noge zaklane živine, ki se dajo uporabiti za človeško prehrano, se morajo cariniti kot meso po tr. štev. 8-2 a Izvozne tarife z dne 17. julija 1922, če se na njih nahajajo mehki deli (meso, koža, žile) itd. + Carina. Za sveže sljive se plača pri Izvozu 10 din., za suhe 6 din. carine za 100 kg; za pšenico in zdrob 20 din. Izvozna carina je zvišana za jedilno olje na 200 din., za med na 100 din* za perje na 200 din., za živo In zaklano perutnino na 150 din., za opij na 800, svinjsko mast na 300, za gosjo mast na 400, za jajca na 300, za oljne produkte in semenje na 300 dinarjev, vse za 100 kg. - + Novosadska produktna borta. Tečaji na novosadski produktni borzi dne 22. sept. so bili sledeči v dinarfih za 100 kg: pšenica 400—402.50, ječmen 345, oves 300, koruza 352.50—355, fižol beli 375, moka št. 0 baška 600, banatska 583.75—587.50, št. 2 baška 575, banatska 558.75—560, št 6 baška 520, banatska 521.25—522.50, otrobi 175 do 195, svinjska mast 3600 dinarjev. -f Paketni promet med našo državo In ItalBo. V Italijo se morejo pošiljati paketi do 5 kg in z deklarirano vrednostjo do 1000 zlatih frankov. Vsi paketi za Italijo se pošiljajo pošti v Ljubljani že petinštirideset let In je v svojem narodu mnogo storil za cerkveno glasbo. Priznati pa se mora, da ta časopis nosi tipično signaturo naših jugoslo-venskih razmer: čvrsto pazi na mejo ob Sotli in bogvaruj da bi kedaj govoril o cerkveni glasbi pri Hrvatih, k*' moli pri Srbih! Dasi je nenavadno agB-ni in zaslužni gosp. S. Premrl, urednik lista, v zadnjem času zbral zaslužil* slovenske glasbenike, vendar je v tem ekskluzivist, in ne pusti pisati o drfl' gem nego o cerkveni glasbi Sotrudnl-kl ki kažejo mnogo talenta za razprav-ljanje (Fr. Kimovec, P. Hug. Sattnefi F. Zabret, F. Adamič in Fr. Ferjančl« posameznih prašanj cerkvene glasb« »na Slovenskem«, kažejo veliko ozkosrčnost, ker namenoma samo o te*® pišejo. Zato je tudi razumljivo, da m** njimi ne nahajamo imen Lajovica m Kogoja. Muzikalna priloga L 1921 pr*| naša tudi pesem: »Pravde Bog, W propada varoval nas vse doslej« rej celo prevod himne, ki je ne morem« v Sloveniji peti v istem jeziku kaK v Beogradu, Zagrebu, Splitu in Sa jevu. Redaktor se briga tudi za jografijo in večkrat prinaša dobre Pp* spevke za zgodovino jugoslovens** muzike.« Pisec ne more razumeti, d* »na Slovenskem« že prešli na m intenzivnega dela, ki edina v uspeha. Sotrudnikl »Cerkvenega beiuka« so se pametno omeji« Dnevne vesti. ?ni!ne naročaike vljudno >a.501110 v petek 29. t m. vsem> W naročnine ^ tudi n uSC n*S0 poravnaii- Med njimi tttiein “eKaJ zamudnikov, ki nam dol-^Iradno j^0^110 še za nazaj. tofimdniiT nu^no Prosimo, da nam vsak 8io0 7^ Poravna tudi zaostalo naroč-’inAer komo sicer primorani, brez-ftav0?a ustaviti list vsakomur, ki ne bi ta so Sn° poravnai svoje dolžnosti, tovi*..®e v zadnjem času strahovito h še ^skarski stroški in razuntega kvoi ,Jniua od 2 para na 5 para za t{] /; nikakor ne moremo čakati po ®Sec ali dva na plačilo naročnine. •Hirav-uitalc pred zadnjim četrtletjem, Iko « naročniki uslugo sebi in nam, ■ani kažejo naročnino do konca (Jela • ar Prihrani njim in nam mnogo ^ “i stroškov. Odhod Iz državne službe. Kvalifi-nr ?* ^0j2y Goričan, tajnik finanč-^*vkr! v Ljubljani je podal od- ^Cer Da ^žavno službo in bo otvoril 1 m odvetniško pisarno skupno z dr. Il2y.01n’ Gospod dr. Goričan je bil t nJn edini uradnik prokurature ' 0(lvetniškim izpitom. Opozorilo. Ker so se, kakor znano to Odo Postne pristojbine, prosimo zarjam o ceQi- občinstvo, da mora D,j Vsakemu dopisu, ki želi odgovor jj^redništva ali uprave priložena za odgovor. Brez znamke ne w lovora. J« ^0n2res Jugoslov. lekarnarjev se tvoril 25- septembra v Paliču. V se 5avi 2 vPrašaniem usta-fcins ^ekarnarske zbornice. Hkrati kongres razstavo lekarniških ^^ica za ženske bolezni je ustali 'Jena v bivšem zavetišču Kranjske ce v Ljubljani Sestoji iz porodita ^Ce» gineloškega oddelka in babi-^ Sole. Statut za to bolnico je priob-v »Uradnem listu* št. 100. VpjTt ^enzijonisti v državni službi. Na ij J:arija> ali pritičejo penzijonistom, 4f^° Penzijoniranju opravljajo kako jjVno službo, kaki dodatki ali hono-ie finančno ministrstvo izdalo ob-takim Penzijonistom ne tal,io nikaki posebni honorarji ali 5VHice. ^Popust pri gledališču za želez- Osrednji odbor ZJ2 je pri gle-^40 uprav* izposloval za železničarja odstotni popust pri cenah za celo-dye, abonmaje. Plača se takoj ali pa v v štirih obrokih. Železničarji, juji e^tirajo na celoletno vstopnico po .115 ceni naj se zglase do 29. t. m. j? io. do 17. ure v pisarni ZJ2, Gadi • — Osrednji odbor ZJŽ. Podpora invalidom. Uprava fon-ie prejela od finančnega ministruj; *n milijon dinarjev, ki naj se v zneskih razdeli zlasti med one hllrt e’ ki nameravajo po končani in-^$ki šoli otvoriti kako obrt. Kraljev povratek. V torek ob 10. ldne se je peljal kralj Aleksan-v strogem inkognitu skozi Zagreb. 8^ Člani SDZ v Brnu naj oddajo de-Prispevke in nabiralne pole še U, odhodom v Brno, na račun SDZ ^nske kreditne banke. — Odbor. Prepovedan list. Notranje mini- 0 ie zabranllo razširjevanje nem-^ n-* ^ta fKSlnisehe Volkszeitung«j Pise proti interesom naše države. <»P° potrebi službe«. Kr. drž. žel jNeljstvo v Zagrebu večkrat zase-nJ**lične postaje, ki sploh niso bile be^ s pripombo »po potrebi služ-vllno bi se moralo glasiti »po So v Tako se postavljajo poseb-Hrvatski in Slavoniji ‘na vodilna Postaj uslužbenci, ki so stalno nameščeni samo par let, ali pa še pomožni; dočim se slovenski uslužbenci, ki so bili pod bivše Stb. uprave več let postajevodje zapostavljajo, ker so baje ravnateljstvu »nepoznati«, ali kratko rečeno, ker nimajo protekcije. Cas je že, da se te razmere odpravijo. — Surovo pobalinstvo. Pretečeni teden so neznani storilci grdo onesnažili Majdičev spomenik (kip sv. Janeza) v Kranju. Ves kip je bil obmetan s človeškim blatom. — Nesreča v zraku. V Novem Sadu se je pripetila letalskemu kapetanu Su-putu nesreča, ki bi bila kmalu zahtevala njegovo življenje. Aparat njegovega letala se je vnel in je popolnoma pogorel. Kapetan je le lahko poškodovan. Škoda se ceni na 1,000.000 D. — Velika železniška nesreča. Pri Prahovi v Romuniji se je zrušil železniški most v trenutku, ko ga je pasiral orient-ekspres. Katastrofa se je dogodila na istem mestu, kot pred dvema mesecema. Število žrtev še ni znano. — Senzacijonelen samomorilni poizkus. Pred nekaj tedni sta dva razbojnika umorila in oropala mesarja Bitter-manna na potu na novosadski semenj. Žendarmeriji se je posrečilo, lopova ujeti. V zaporu pa si je eden izmed njih z nohtom predrl kožo in zvrtal luknjo v vrat, v nadi, da bo lahko na transportu v bolnico pobegnil, kar se mu pa ni posrečilo, ker so ga zvezanega prepeljali v bolnico, kjer leži v postelji z zvezanimi rokami, tako, da zasluženi kazni ne bo mogel uiti. — Tatovi povsod. V času, ko se je Marjana Bergant iz Dobrave mudila na polju, je neznan tat pokradel iz njenega stanovanja razne obleke v vrednosti 6000 kron. — Ciganska nadloga. V stanovanje Franceta ZorŽina v Stolniku pri Stranjah so vlomili cigani in pokradli obleke in sploh vse, kar se je vzeli dalo. Zor-žin ima škode 18.000 kron. Zadnje čase je ciganska nadloga po kamniškem okraju zelo razširjena in vedno pogosteje se čuje o vlomih in tatvinah, povzročena po ciganski roki. — Rekord tatvine. V Berlinu je neznan tat odnesel neki bogati gospej dragocenosti, briljantov in raznega nakita v vrednosti čez 1 milijardo mark. Kdor bi izsledil tatu, dobi 100 milijonov mark nagrade. — Nepošten branitelj r.-avice. Zagrebški odvetnik dr. Rosskamm je pobegnil, ter ga išče policija, ker je poneveril večjo vsoto denarja nekega svojega klijenta. — Drzen vlom. Na Dunaju je vlomilo pet »strokovnjakov« v trgovino ju-velirja Goldšchmidta. Odnesli so za 50 do 60 milijonov a. kron dragocenosti. V trgovino so prišli na ta način, da so prebili zid hišnega kanala. Policiji se je posrečilo tičke poloviti. Dobili so tudi še majhen del plena. — Vlom. Na Fužinah v občini Oselici je bilo vlomljeno v stanovanje Katarine Malovašičeve in pokradeno za približno 600 kron obleke. = Krščen morilec. V ječi v Uvod-stoku je zaprosil Benny Svinn, ki je umoril svojo ljubico, ker se je poročila z drugim, da ga krstijo, ker ni hotel biti usmrčen kot nekristjan. — Nasilno motenje zabave. »Bunje-vačko Kolo« v Somboru je priredillo 19. t. m. zabavo, kjer je okrog 11. ure zvečer skočil neki neznanec sredi dvorane na mizo ter zakričal: »Ven« in obenem večkrat ustrelil v zrak. V dvorani je nastala panika. Splošno se misli, da gre za maščevanje. — Maščevanje s tlnto. V Berlinu se je neka zapuščena ljubica na komičen način maščevala nad sedanjo nevesto t. , r 10 obdelujejo ono tvarino, ki jim [ j,s znana. Ali bi naj mogoče kakor ^•modrovali o rečeh, ki jih premalo V, J0? In povrh še zlohotno, kakor kueli smo lep list za posvetno *oVo°; ubila ga je vojska in da ni na S, °živel, tega ni kriva »uskogru-v n*3ih glasbenikov! Pač pa se je ^ us^var^ »Pevec«, ki izhaja kot 1* 7° Pevske zveze« že drugo leto DoSVe?naki meri upošteva cerkveno in n° glasbo. Ali ga V. N. ne pozna? l*Žjea *a je nalašč ignoriral, da je tem ^is^^dikovai 0 razmerah »na Slo- ozkosrčnost »Cerkvenega si ];! ludi ui tako huda; poglej-?^^liu,e osem številk! Tukaj se Disa v »Še danes ga ukažem izpustiti,« je rekel. »Takoj zdajle.« »S tem storite vsekako Človekoljubno delo,« je dejal gospod Lecoq. »A vrag naj ga vzame, trmoglavca! Koliko truda bi mi lehko prihranil! Imel sem res da srečo in sem ugotovil vsa glavna dejstva, ugenil zmisel naročila ter pogodil, da je imela tudi ženska svoje prste vmes; a vendar, podrobnosti ne morem ugibati, saj nisem čarovnik. Kakšen delež ima Fancy pri vsej stvari? Je li sokriva? Ali je morda le igrala dodeljeno vlogo, ne da bi poznala nien namen? Kje se je sestala z Guespinom in kam ga je zavlekla? Očividno je ona upijanila siromaka, da ni mogel v Batignolles. Gotovo ji je Trčmorel natvezil kako bajko. A kakšno?« »Jaz menim,« ga Je prekinil preiskovalni sodnik, »da se Trčmorel zaradi takšnih malenkosti ni ukvarjal z izmišljanjem bajk. Najbrže je poveril Ouespinu in Fancy njuno nalogo brez vseh nadaljnih pojasnil.« Gospod Lecoq je pomislil. »Tudi to je mogoče,« je rekel čez nekaj trenutkov. »A vendar je morala imeti Fancy kako posebno naročilo, da je onemogočila Ouespinu alibi.« »Nu,« je dejal gospod Domini, »vse to izvemo od nje same.« »Nadejam se, gospod sodnik; upam, da vam jo privede Corbeil, preden mine štirideset osem ur.« To rekši .se je vzdignil ter vzel klobuk in palico. »Preden se poslovim « je dejal preiskovalnemu nlku... j4 »Da, vem,« ga je prekinil gospod Domini, »treba vami zapornega povelja zoper grofa Hektorja Trčmorelskega.« »Res,« je odgovoril gospod Lecoq, »tem bolj, gospod P ^ iskovalnl sodnik, ker ste zdaj z menoj vred prepričani, da živi...« »Brezpogojno!« To rekši je sedel gospod Domini za svojo pisalno trdno roko je zastavil pero ter napisal strašno listino, ki se pravi zaporno povelje. »V imenu zakona! MI, Preiskovalni sodnik pri okrožnem sodišču v Coioeilu, zujemo in zapovedujemo v zmislu členov 91 in 94 kazenskoP^ iskovalnega reda vsem zastopnikom javne sile, da po predpis zakona primejo in Nam predstavijo T' 1 Hektorja, grofa Trčmorelskega... itd. itd.« " . Ko je končal, je izročil povelje gospodu Lecoqu, rek05, »Evo! Želim, da bi se vam kmalu posrečilo najti zločin6*'! »O, najde ga!« je vzkliknil corbeilski detektiv. »Upam vsaj... Kako se lotim naloge, še ne vem; toč*® načrt si zasnujem drevi.« ... ’ ' J Nato se je policijski agent priporočil gospodu DomtflUuJ odšel v spremstvu očeta Plantata. Doktor Gendron je o5;® pri sodniku, da bi se zgovorila glede izkopanja SauvresyF vega. trupla. Gospod Lecoq je baš hotel stopiti iz sodnijskega poslopfa ko ga je nekdo potegnil za rokav. Ozrl se je in zagledal cjJL bellskega detektiva, ki ga je dohitel z namenom, da bi se P11., poročil njegovemu pokroviteljstvu; rotil ga je, naj ga vza®e seboj, zakaj bil je prepričan, da se razvije namah v njemu efl* kega mojstra, če bo delal le enkrat samkrat pod njegovim n*“\ zorstvom. Gospod Lecoq je imel mnogo posla, preden se v je odkrižal, A končno sta vendar korakala z mirovnim sodnikom satu* po ulici. »Pozno postaja,« je rekel oče Plantat. »Bi li hoteli % nocoj deliti z menoj mojo skromno večerjo in prenočiti mojo streho?« , »Zelo žal mi je, da meram odkloniti, gospod mlro^j sodnik: nocoj moram biti v Parizu.« . »Zato,« je obotavljaje povzel stari mož, »zato, ker bi rad še govoril z vami... in vam povedal « »Nekaj o gospodični Courtoisevi, ne li?« »Da, načrt imam, ki se tiče nje; ali bi hoteli — Gospod Lecoq je toplo stisnil njegovo desnico. (Dalje prih ' HALI OGLASI PRODAJA: Pozor amerikanci in PRIMORCU Malo posestvo na Dolenjskem, nova enonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem blizu kolodvora. Pri hiši sadovnjak, Ujive in travnik, ob cesti in jpiotoku. Vrlo rodovitna zemlja, nedaleč mali gozd in steljnik. Naslov v upravi lista. 555 VRTNARIJO, popolnoma urejeno. 2 orala dobrega vrta, na krasni legi, tudi za stavbišče zelo primemo. Celje, Ljubljanska cesta 23a. 554 MALO POSESTVO s hišo in vrtom na prometnem kraju, pripravno za kolar-sko obrt. Ponudbe z navedbo cene na Ivan Grašič, kolar, Trbovlje, p. Smlednik. 549 PSE. pristne ovčarje, dobre čuvaje S. Potočnik, Selen-burgova ulica 6/L 548 S1UZBE: MANIPULANTNI URADNIK vinske In špirituozne stroke. obenem izvrsten vinogradnik in kletar z dobro prakso in teoretično izobrazbo in dobrimi izpričevali išče, oziroma želi spremeniti dosedanje mesto h kakemu podobnemu podjetju, oziroma, kot vinogradnik In kletar h kakemu vinogradu. Pogoj malo stanovanje. Ponudbe se prosijo pod šifro »Vino in špirituo-ze« na upr. lista. 55? MLADA GOSPA želi vstopiti kot sotrudnica, blagajničarka ai družabnica v špec. trgovini v Ljubljani ali v Mariboru. Naslov v upravi lista. 544 IŠČEM dobrega pomočnika za boliša dela. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Cerar, čevljar, Stob 54, Domžale. 543 PRODAJALKA, vešča nemškega In slovenskega Jezika, se sprejme takoj v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Reflektira se le na dobro, zanesljivo moč. Naslov v upravi Usta. 529 RAZNO: KDO MI POSODI 25.000 dinarjev v svrho otvoritve gostilne za dobo treh let proti primernim obrestim. Za kritje denarja Izdam menice. Cenj. ponudbe se prosi na upravo tega Usta pod »Bančni uradnik«. 537 RAZPOLAGAM S KAPITALOM do 1 milijon kron ter želim vstopiti kot kom-panjon v kako dobro ickiče podjetje. Cenjene ponudbe pod »Sotrudnik — Irena« na upavo lista. 553 POZORI KUPUJEM stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Grem tudi na dom. Martin Drame, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 20. 556 Razno perilo za dame, gospode In deco priporoča tvrdka A.&E Skaberne LJubllana, Mestni trg št. 10. L Mui, Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov 'Na drobna! Na debelo! ZAIOSA spiiajslttii palic. Popravila točno in solidno. tšMEeSSBKHBi • —— Papirnice® trafike pozo Preskrbite se hitro S 1*6 Ji m\ , ljubljanskih trgov, delane in po nizki cet*-j kom. K 120—, 400 k 440’—. Dobijo se v Pj5 Zvezne tiskarne, LjcM. Wolfova ul. 1* S tat za Jugoslaviji Ravnokar do?’o nepremočljivo: *. Impregnirano blago za dežne pla*« športne jopiče za dame in gospoj kolesarske in avtomobilne jopiče, " pelerine za šolarje , izdeluje v lastni delavnici po meri in «n f F. Potočnik krojačnica za dame in gospod® Ljubljana, Selenburgova ulica fr, S L O V E N S K A B A N K A Delniška glavnica: K 30.000.000'—. Rezerva: K 5,000.000'—. Obrestuje Vloge po najvišji obrestni meri. Izvršuje vse bančne posle zelo ugodno. Centrala: v lastni palači Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. Podružnice: Novi Sad, Ljutomer, Dolnja Lendava. Ekspozitura: Vrhnika. h iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimnniiiniiiinititiiiiiiiiiuitiiiiiiiiitii m iiiiiiminiiiiiiiiiiiMuiiiiin MODELE ČEVLJEV v celih serijah iz lepenke. po modernih kopitnih oblikah alt amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarjev. Apartne. elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. 2G0RNJE DELE Izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala prvovrstno hitro In poceni. Posebna delazmotnost v montiranju zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparatura in prodaja ČEVLJARSKIH STROJEV. Zahtevajte prošnekte od RALPH F. RICHTER, Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah moderne, ■ mehanične izdelave obuvala. ® ZAHTEVAJTE PROŠPEKTEl wrnrnnnmimmiinnimn!iHnwiMiwi''»t!’>um,mt iinmmiuitimmtmmmmm I I nizu prodaja mmm imm, dom asn a istotam se kupuje po na j višji dnevni :: ceni ajda, proso in krompir. :: iiROiHRiHiiniiinHflHiiiniiifliiiiiiiiRfliiiiiiiiiiifliiiiiiiiiinRiifl Proda se z vrtom in stavbeno parcelo, ob vodi, tik kolodvora, pripravna za vsako večjo obrt. Ponudbe pod „Sl]ajna bodočnost1*, poštno ležeče. Rajhenburg. I _ ......... primeren za kako trgovino, na razmeroma prometnem kraju. Ponudbe pod „lokal“ na upravo lista. Iliče se Mal Staro, lito železo Mfr kupujejo TPi Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. •o Ustanovljeno 1.1896. Ustanovljeno l * BiiHi i I POSTOJNA, Centrala: Ponteba. Podružnice: Postoj®* (Poštni predal 1 T); Villach (Poštni pred*1 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. _ Odprema vsake vrste blaga SpecUen? odprema živil In zaklane živine v kat*P koli kraje B® lllllllllllllllllllllllllillllllllllllllll lllllillIUillUIIUIIIIIItlllllHlulllHIIHIIIIIIIIIHilllltllllllilN II pilil ZIGREBJl 9 sisloitle ene velike hiše na ulico, na dvorišču 2 novozgrajeni zgradbi za stanovanje In velika delavnica z električno razsvetljavo, dva velika dvorišča, velik vrt, električna železnica do hiše. — Ves prostor obsega 4200 m*. Objekt se nahaja na izborni poziciji in je prikladen za veletrgovino gradbenega materijala, lesa, žita, sena itd. Donaša letno Din175.000'—najemnine. Cena Din875.000*—. Natančneje pri lastniku J. PREBIL, ZAGREB, Nikoličeva ulica 10. satomti “ ‘ kilo listi io ta s vseli oi- IReichjife Sprejemališče: Selenburgova ul. štev. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, ko* čevje, Novo mesto. živino , govejo, prašiče, ovce itd. prevzema ugodnimi pogoji v komisijo. - Natan^ pojasnila pri tvrdki v ^ IKHiMOil , leieMauiiica, id Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja »Jugoslov. novinsko d. d.«. VPfXT A P krasno pesniško zbirk V i\ 1 IN.rs.JPVp je preložena v vse svetovne jezike, je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8 Cena broširanemu izvodu Diru 16'—, vezanemu v papir Din. 20* > v usnje krasno vezano Din. 50 Tiska »Zvezna tiskarna* *