Glasilo kolektiva izdaja Gl P »Ingrad« Oelje v nakladi 3000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik:	Franc	Berginc, urednik:	Mojca	Jagrič, tehnični
urednik: Vili Šuster.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonfekcija« Krško Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).
PRED 10. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVE-NIJE IN 9. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
40. KDN6*€S
Skupne naloge ..........
so tudi naše
NAS KOLEKTIV V PRIPRAVAH NA OBA SINDIKALNA KONGRESA
Vsebinske in organizacijske priprave v naši OZD na 10. kongres ZS Slovenije, ki bo v Ljubljani od 11. do 13. oktobra 1982 in na
9.	kongres ZS Jugoslavije, ki bo v Beogradu od 11. do 13. novembra 1982, so se začele že z občnimi zbori osnovnih organizacij sindikata in nadaljevale na občnem zboru konference osnovnih organizacij letos spomladi.
Nato so bili v mesecih maju, juniju in juliju objavljeni osnutki dokumentov obeh kongresov ter poročila o dejavnosti v preteklem mandatnem obdobju, o katerih se je razvila široka razprava in aktivnost, ki doživlja svoj višek prav te dni pred obema kongresoma.
Tako je bila 1. septembra 1982 v GIP »Ingrad-« organizirana okrogla miza, na kateri smo poleg obravnavanja osnutkov kongresnih dokumentov podali naše poglede na lojalno in nelojalno konkurenco pri pridobivanju del v grabe-ništvu.
Okroglo mizo je odprl Jože Mešl, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata GIP «In-grad« ter pozdravil vse navzoče, zlasti Francija Vrbnjaka, predsednika Občinskega sveta zveze sindikatov Celje. Na okrogli mizi pa so še sodelovali člani izvršnega odbora sindikata, predsedstva Zveze komunistov, koordinacije in drugi.
Predsedniki delovnih komisij, za pripravo dopolnitev in pripomb na osnutke kongresnih dokumentov, so podali svoje dopolnitve in pripombe, katere obsegajo naslednja področja:
Nagrajevanje po delu m rezultatih dela ter v tem okviru poudarjeno potrebo
pQ	4	4„
dela v težkih razmerah.
Zdravstveno zaščito delavcev, zlasti preventivno, pri opravljanju del v težkih razmerah.
Ustrezno nagrajevanje inventivne in inovacijske dejavnosti, katere rezultati zagotavljajo delavcem boljše pogoje dela.
Kako zagotoviti socialno varnost gradbenega delavca, ki bo temeljila na resničnem socialnem stanju posameznika in v okviru tega zlasti:
—	kako zagotoviti delo vsakemu delavcu v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja;
—	kako zagotoviti delavcu primerne stanovanjske razmere.
Nalogo sindikata, da spodbuja in razvija različne oblike zagotavljanja dviga standarda delavcev.
Po razpravi o osnutkih kongresnih dokumentov se je začela glavna tema okrogle mize »lojalna in nelojalna konkurenca pri pridobivanju del v gradbeništvu«.
Delo kongresa bo potekalo v petih komisijah, ki bodo obravnavale naslednje tematske sklope:
—	ZSS v boju za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije na podlagi socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov;
—	ZSS v boju za uresničevanje politike združevanja dela in sredstev na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih osnovah;
—	ZSS v boju za odločno vlogo delavcev v sistemu socialističnega samoupravljanja;
—	ZSS v boju za uresničevanje načel pridobivanja in razporejanja dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela;
—	politična, organizacijska ter kadrovska izgradnja in statut Zveze sindikatov Slovenije.
V resoluciji kongresa so poudarjene naloge sindikata za utrjevanje položaja delavcev v odnosih družbene reprodukcije, kot to opredeljujeta ustava in zakon o združenem delu. V osnutku je zapisano, da bo sindikat spodbujal iskanje, oblikovanje in uveljavljanje učinkovitih samoupravnih načinov uresničevanja ekonomskega sistema in hkrati pospeševal razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Osnutek je napotilo h konkretni akcijski dejavnosti organov in organizacij Zveze sindikatov na vseh ravneh organiziranja za spreminjanje razmer in utrjevanje samoupravnega načina odločanja. Služi pa tudi kot usmerjevalec sindikalnega dela v bistvene probleme naše družbe.
Deseti kongres Zveze sindikatov Slovenije je pomemben tudi za delavce v gradbeništvu.
Iz naše delovne organizacije se bo kongresa udeležil Tomo Simon, kot delegat
celjske občine.
Vel. Šuster
Janko Golob, glavni direktor, je seznanil navzoče, katera dejanja spadajo pod nelojalno konkurenco, zlasti pa je poudaril, da se za nelojalno konkurenco smatra vsako dejanje, ki ga stori OZD pri oprav-ljajnu prometa blaga ali storitev, katero nasprotuje dobrim poslovnim običajem in s katerim se lahko povzroči škoda drugi OZD ali potrošniku.
Nato je govoril o tem, kako se da z dobrim planiranjem gradbene dejav-
nosti izogniti pojavu nelojalne konkurence.
Tomo Studnička, direktor komercialnega sektorja, je opozoril na konkretne nepravilnosti, ki nastopajo pri pridobivanju del v gradbeništvu. Poudaril je nepravilnosti ob razpisih, ko se investitorji ne držijo zakonitih rokov in obvez. Prav tako je opozoril na nepravilnosti pri zapiranju finančne konstrukcije. Ne nazadnje je
(nadaljevanje na 2. strani)
boljšem nagrajevanju
ZSMS na vseh nivojih svojega organiziranega delovanja napoveduje neizprosen boj nasprotnikom socialističnega samoupravljanja — to sta tehnokracija in birokracija — s tem, da bo vztrajala na doslednem uveljavljanju z Ustavo in ZZD opredeljen'1' procesov odločanja in usklajevanja samoupravnih sociuVstičnih interesov delavskega razreda in delovnih ljudi. Istočasno bo mlade ljudi organizirala tako, da bo krepila zavest o nepremostljivem razrednem nasprotju med tehnokratskimi in birokratskimi interesi in interesi delavskega razreda, ko gre za oblast ljudskih množic. ZSMS sprejema nase zgodovinsko nalogo boja za socialistično samoupravljanje s tem, da vpoteguje najširše množice mladine v ta boj.
(nadaljevanje s 1. strani) navedel vrsto nepravilnosti, ki izhajajo iz lokali-stičnih ali podobnih izhodišč investitorjev pri izbiri izvajalcev.
Glede teh nepravilnosti so potrebni naslednji ukrepi:
—	doseči red pri razpisnih postopkih glede rokov in oblike ponudbe;
—	finančno konstrukcijo naj bi investitor urejeval izključno z bančno ustanovo in bi naj bil izvajalec res samo izvajalec;
—	vsem ponudnikom bi morali biti zagotovljeni enaki pogoji, brez dajanja prioritete nekaterim lokalnim ponudnikom.
Franc Brinovec, tehn. vodja v TOZD GO Celje, je svojo razpravo namenil težavam, s katerimi se srečujemo v gradbeništvu, ko prilagajamo letne plane že sklenjenim pogodbam in predvidenim delom pa prihaja pri realizaciji do časovnih zamikov, ker se dokumentacija ne more pravočasno urediti zaradi nepravočasnega zagotavljanja dotoka finančnih sredstev s strani investitorja. Tako začnemo objekte graditi prepozno ter jih ne pripravimo do take faze, da bi se lahko delo nemoteno izvajalo tudi preko zime. S tem podaljšujemo čas gradnje, povečujemo fiksne stroške, pa tudi podražitve imajo tako večji vpliv na končno ceno ali na naš ustvarjen dohodek.
Se večji problem kot letno planiranje predstavlja v gradbeništvu srednjeročno planiranje. To planiranje temelji v večini primerov na predvidevanjih, ker smo gradbinci odvisni od investicijske sposobnosti našega gospodarstva, oziroma družbe kot celote.
Opozorili so na proble-
Tomo Simon iz TOZD IGM Medlog, delegat na 10. kongresu ZS Slovenije.
me, ki se pojavljajo pri srednjeročnem planiranju in zlasti zagotavljanju kontinuitete stanovanjske izgradnje kot so: nepravočasno komunalno urejena zemljišča, nekontinuirano zagotovljanje sredstev s strani investitorja, kakor tudi težnje določenih subjektivnih sil po stalnem menjavanju že vpeljanih tehnologij.
Ivica Bezlaj, vodja službe samoupravne organiziranosti in DPO, je v razpravi prikazala gibanje v gradbeništvu SR Slovenije v obdobju od leta 1970 do 1980. Zlasti število letno zgrajenih stanovanj je naraščalo v obdobju 1970-75 in upadalo v obdobju 1975 -80.
Anton Aškerc, direktor TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina, je opozoril na to, kako se nelojalna konkurenca pri pridobivanju del v gradbeništvu in restrikcije investicij v izgra-njo odražata na socialni varnosti in položaju gradbenega delavca.
Zaenkrat je najbolj potrebno, da temeljito pregledamo položaj "doma« in to na vseh ravneh, od posameznih gradbišč, obratov, TOZD, pa do sektorjev v skupnih službah, kakor tu-
Jože Mcšl iz TOZD Proizvodni obrati, delegat na 9. kongresu ZS Jugoslavije.
di na ravni delovne organizacije kot celote. Poiskati moramo vse notranje rezerve, ki jih še imamo, da bomo bolj konkurenčni in bomo lažje pridobivali dela. Pri iskanju	notranjih
rezerv se je potrebno usmeriti zlasti v boljšo organizacijo dela na vseh ravneh (večje sodelovanje, večja medsebojna pomoč).
Republiški odbor gradbenih delavcev Slovenije bo moral biti pobudnik dogovora gradbenih OZD v naši republiki o	poštenem
nastopanju na trgu dela.
Gradbinci se moramo sami dogovoriti, da nelojalno konkurenco izključimo iz naše vsakdanje prakse.
Na 10. kongresu ZS Slovenije moramo gradbinci nastopiti enotno in zahtevati poštenost investitorjev, bank in drugih — med drugimi tudi občinskih vodstev — pri postopku oddajanja del.
Na 9. kongresu ZS Jugoslavije moramo opozoriti na škodljivost zapiranja v republiške meje, ker nas tako zapiranje kot izvajalce prizadene.
Samo tako bomo dosegli, da bo dovolj dela in da socialna varnost našega delavca ne bo ogrožena.
G. H.
POMEMBNEJŠE ODLOČITVE SAMOUPRAVNIH ORGA NOV
Sklepi delavskega
Delavski svet se je sestal na 4. rednem zasedanju dne 20. septembra 1982 in sklepal o naslednjem:
Potrdil je povišanje cen storitev Mehanizacije za %, kolikor vpliva na cene tovrstnih storitev podražitev nafte. Prav tako je temeljna organizacija Medlog podala zahtevek za povišanje cene betonov zaradi povečanih stroškov dovoza gramoza.
Delavski svet ni odobril povišanja cen, temveč je sprejel sklep o ukinitvi 3% rabata za betone.
Delavskemu svetu so posredovali poročilo o izvajanju akcijskih programov ukrepov v TOZD in DO. Pri tem so ugotovili, da tri temeljne organizacije še niso sprejele akcijskih programov. v dveh primerih pa sta bila akcijska programa pomanjkljiva.
Sklenjeno je. da te temeljne organizacije sprejmejo akcijske programe do 27. septembra.
V zvezi s premeščanjem delavcev iz ene temeljne organizacije v drugo vedno
nastajajo problemi in se dogaja, da v eni temeljni organizaciji delavci niso povsem zaposleni, medtem ko v drugi primanjkuje delavcev. To povzroča zastoje v proizvodnji in zamujanje rokov. Zato je DS sprejel naslednje načine premeščanja delavcev:
a)	pri manjšem obsegu premeščanja je možno premestiti delavce med temeljnimi organizacijami na kritična gradbišča na osnovi poračuna opravljenih ur. Cena ure mora vsebovati poleg bruto OD tudi mini-
sveta
malni dodatek za pokrivanje režije. O tem se sprosti dogovarjajo prizadete temeljne organizacije;
b)	pri večjih objektih ali zamudah mora temeljna organizacija, ki ji primanjkuje delavcev, oziroma rokovno kasni, oddati drugi temeljni organizaciji določeno fazo dela ali posamezen zaključen objekt v izvajanje pod enakimi pogoji, kot jih izvaja sama, pri čemer ureja odnose s pogodbo;
c)	pri objektih, ki so v začetni fazi ali pa je mogoče med izvajanjem dolo-
NADURE — OPOZORILO
Glede na zakonska določila in sklep delavskega sveta delovne organizacije o omejitvi nadurnega dela, opozarjamo vse odgovorne delavce v temeljnih organizacijah in samoupravne organe, ki odobravajo nadurno delo, da ukrepajo strogo v skladu z zakonom in sprejetimi dodatnimi ukrepi v delovni organizaciji glede nadurnega dela. (Glej novelo zakona v rubriki Pravna posvetovalnica.)
Ob pregledu obračunskih listov za mesec september ugotavljamo, da se še vedno pojavlja preveč nadurnega dela, kar ima lahko resne posledice.
čiti obračunska razmerja, se pristopi k sporazumu o skupnem prihodku. TOZD — izvajalke organizirajo skupno gradbišče po principu skupnega prihodka (organizira se eno gradbišče z enotnim vodstvom, nepod-vajanjem posameznih funkcij), pri čemer opredelijo delo in porabljena sredstva;
d)	pri pridobivanju novih del se prvenstveno upošteva zasedenost kapacitet posameznih temeljnih organizacij in se novo pridobljena dela oddajajo v izvajanje tisti temeljni organizaciji, ki je slabše zase-
dena, ne glede na morebitni teritorialni princip. V primeru zahteve investitorja se doseže med prizadetimi TOZD sporazum o odstopu del.
Delavski svet je razpravljal tudi o nadurnem delu in sprejel ukrepe, ki bodo zmanjšali nadure tako, da ne bo zakonskih kršitev.
Sprejel je informacijo o problematiki inozemskega poslovanja in informacijo o deviznem prilivu in odlivu.
Prav tako je sprejel informacijo o izvajanju sporazuma o dohodkovnih od-
Delegati in delegacije
V jesenskem obdobju so se prvi sestali delegati na skupščini zbora združenega dela dne 14. septembra. Tudi tokrat so naši delegati podali na gradivo pripombe predvsem na 3. in 4. točko, ki govorita o oceni izvajanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine za prvo polletje in oceni izvozne usmerjenosti celjskega gospodarstva. V poročilu, ki se nanaša na gradbeništvo, je ocena minimalna in bi morala poleg stališč vsebovati konkretnejše reševanje vprašanj.
Dne 13. in 14. oktobra sklicujeta svoji seji skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti in Občinske komunalne skupnosti Celje.
Tokrat bi vam rada predstavila delegatko, ki že od »rojstva« delegatskega sistema aktivno deluje — dve mandatni obdobji v zboru združenega dela, zdaj pa kot vodja konference inva-lidsko-pokojninskega zavarovanja. To je Slavka POD-SEDENSEK, zaposlena kot projektant-tehnolog v TOZD Projektivni biro.
Pogovarjali sva se o začetkih njenega delovanja, ko je kot aktivna delegatka z zanikanjem sodelovala v delegaciji zbora združenega dela. To delo je z veseljem opravljala, pravi, da je bilo bolj zanimivo, saj so se pojavljala vprašanja iz vsakdanjega življenja in so ji bila bližja. Seveda tudi področje invalid-sko-pokojninskega zavarovanja prinaša vedno nova vprašanja, vendar je to že bolj strokovno področje, ki nam ni tako blizu. Zato predlaga, da bi to obsežno gradivo za seje skupščin najprej predelale strokovne službe, katerim je to področje bolj razumljivo, izdelale povzetek, ki bi ga nato obravnavale delegacije.
Se nekaj ne more razumeti. Kako so lahko delegati, ki so s prevzemom te naloge, prevzeli tudi odgovornost, tako nezainteresirani za svoje delo. Zgodi se, da gredo na sejo, vendar na sejo sploh ne pridejo, tako da so seje nesklepčne. Ce pa že pridejo pridejo nepripravljeni, saj gradiva v glavnem ne predelajo.
»V našem Tozdu je z delom delegacij še večji problem, saj ima vsak zaposlen po več funkcij, poleg tega pa delamo no akordu in si med delovnim časom
težko vzamemo čas za razne seje, da o branju obsežnega gradiva ne govorimo. O preobseženosti gradiva govorimo že vrsto let, vendar se do sedaj še ni skoraj nič spremenlo na bolje. Tudi napisano je preveč strokovno, tako da ga človek, ki ni strokovno poučen o posameznih področjih, težko razume«.
Pa še nekaj jo zelo moti. Nekaj let nazaj opaža, da so mladi, ki končajo šolanje in se zaposlijo, vse premalo zainteresirani za »postranske« dejavnosti, bodisi na delegatskem področju v delegacijah ali v samoupravnih organih. Redki so pripravljeni poleg svojega dela prevzeti še kakšno dodatno zadolžitev.
Mogoče je bil najih razgovor res preveč kritičen in črnogled, saj sva se kar naprej srečevali s problemi, za trdno pa vem, da tovarišica Slavka ne gleda na življenje s senčne strani in da ji ti problemi ne bodo vzeli volje do uspešnega dela tako pri svojem rednem delu kot na delegatskem področju. M. O.
Zakaj vse manj inovacij?
Nekaj koristnih predlogov za izboljšanje stanja
V pripravah na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije je osnovna organizacija sindikata v temeljni organizaciji Mehanizacija organizirala širšo razpravo o inventivni dejavnosti v Ingradu.
Razprave so se udeležili skoraj vsi predstavniki komisij za inventivno dejavnost iz celjskih temeljnih organizacij, predsednik odbora na nivoju delovne organizacije, sekretar odbora sindikata gradbenih delavcev Celje in inovatorji iz temeljne organizacije Mehanizacija in IGM.
Upadanje predlogov
Že v uvodnem delu razprave so odprli vprašanje, zakaj je v zadnjih dveh letih čutiti v Ingradu znatno upadanje prijavljanja inovacijskih predlogov. Odgovorov je bilo več, bistvene pa bi strnili v naslednje razloge:
—	nedovoljena opredeljenost med poklicno, delovno dolžnostjo in inovacijsko zamislijo,
—	manjka poenostavljen način prijavljanja,
—	predolg postopek, ki obremenjuje inovatorja (prijava, pridobitev mnenja uporabnika inovacije, obravnava na odboru,
potrditev na DS),
—	ni strokovnega vodenja in pomoči osebe, ki bi se poklicno ukvarjala s tem področjem in s svojo angažiranostjo spodbujala, da bi bil interes za inovacijsko dejavnost večji,
—	in ne nazadnje je prisotna tudi nevoščljivost posameznikov za prijavljene inovacijske dosežke.
Smernice za naprej
V vseh sredinah je treba stalno spodbujati potrebo po inovacijski dejavnosti in tehničnih izboljšavah. Predvsem naj bo to odgovorna naloga posameznih vodij obratov, gradbišč in skupi-novodij. Tudi projektanti, tehnična služba in posamezni organizatorji naj razširijo svojo dejavnost v tej nalogi.
Poenostaviti je treba način prijavljanja brez ostalih papirnatih obremenitev ter postopkov, kar naj bo stvar poklicnega dela za to določene osebe.
Predlog je, da zaposlimo ali zadolžimo strokovno osebo, ki bo poleg ostalih opravil imela nalogo, da vodi in usmerja celotno inventivno dejavnost v naši delovni organizaciji.
Nagraditi je treba z manjšim zneskom vsako spodbudo ali novo zamisel, bodisi tehnično ali organizacijsko, pa četudi ne bo v končni fazi izvedena takoj.
Pri iskanju novih rešitev je potrebno poskusiti tudi z internimi razpisi.
To je le nekaj ugotovitev, ki resno opozarjajo na to, da je takoj preiti k intenzivnejšemu delu na tem področjb.
Novi predlogi v razpravi
V	razpravi je bilo podano tudi trenutno stanje na področju inovacij in izboljšav. Ugotovljeno je bilo, da ima temeljna organizacija Mehanizacija že nekaj tehničnih izboljšav, ki pa še niso prijavljene (nadomeščanje ležajev pri vozilih Tatra, dodelava vibrovaljar-ja, dodelava stroja za krivljenje železa Omes, spre-mnejen način tesnenja We-da črpal itd.)
V	temeljni organizaciji IGM, v obratu trafo postaj, Rogaška Slatina, bo kmalu prijavljena inovacija novega tipa montažne betonske trafo postaje. Inovator je vodja obrata Albin Grušovnik.
A 1, tako se imenuje ta trafo postaja, ima precejšnje prednosti od sedanje velike montažne A2 postaje. Predvsem je njena odlika v velikem razponu vgradnje transformatorjev in sicer za moči od 250 KVA do 630 KVA. Torej je prilagodljiva vsakršnim željam in potrebam kupcev. Lahko se uporabi kot končna, mala trafo postaja ali pa kot velika za vgradnjo v zan-kasto omrežje.
Njena velika prednost je tudi pri izdelavi in vgra-
dnji postaje. Ker je v celoti montažna iz lamdn elementov (od temelja do strehe in predeinin sten), je njena montaža možna z uporabo lahkih dvigal.
Zanimanje zanjo je zelo veliko. Trenutno je že potrjeno naročilo za 30 komadov v naslednjem letu. Tudi iz drugih republik se elek-trodistribucije zanimajo zanjo. Tako želi Elektro Primorje, da z njimi zamenja vse jamborske TP na otokih.
Že omenjeni inovator pa je razvil tudi izboljšavo na sedanji proizvodnji velike trafo postaje A2. Z novim načinom spajanja sten so odpravljene vse pomanjkljivosti tesnenja, ozemljitve in deformacije sten. Izvedena je tudi prilagodljivost k novim tipom TP Al.
In kakšni so učinki gospodarskih prihrankov? Dosežena je poenostavitev delovnega procesa, cenejša je izvedba, odpadejo vse dosedanje reklamacije in najvažnejše, daje možnost večje prodaje na trgu. Koliko to znese v dinarjih bo ugotovil odbor s pomočjo uporabnikov in proizvajalcev.
Z bolj organiziranim pristopom in še večjo aktivnostjo posameznih vodilnih delavcev in družbenopolitičnih organizacij, bomo lahko dosegli cilje, ki smo si jih zadali v planskih dokumentih: »vsaka delovna skupina vsaj eno inovacijo!«	E. Drgajner
Inovatorji 8 m dolgega kleparskega krivilncga stroja (od desne proti levi): Milan Kovač — zamisel in konstruiranje, Stane Kovač in Tone Oberžan — izdelava stroja.
Čaka nas še dosti dela
PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZSS CELJE O INOVACIJAH
Sedma redna seja predsedstva OS ZSS Celje je bila 28. septembra v prostorih PC Ingrad. Ena najpomembnejših točk dnevnega reda je bilo poročilo o inovacijski dejavnosti v občini Celje za lansko leto, razprava o tem poročilu in smernice za naprej.
Iz poročila in razprave povzemamo nekaj bistvenih ugotovitev.
V letu 1981 je bilo v občini Celje prijavljenih 625 inovacij, od t ega uresničenih 471, ki jih je predlagalo 427 avtorjev. Z uresničenimi inovacijami je bila ustvarjena gospodarska korist v znesku

KRUH NA TUJEM
Ob razmišljanju, kaj je tema leta v naši DO
»Po kruh na tuje« je postala obveza za gradbene delavce. Na domačem tržišču hitro pada investicijska dejavnost in za vse nas, približno 80.000 gradbenih delavcev v Sloveniji, v prihodnje ne bo dela. Večina večjih delovnih organizacij je to potrebo že dojela in opravljajo dela v večjem obsegu, druga pa so soizva-jalci kot naša delovna organizacija v Iraku. Za usposobitev samostojnega nastopa na tujem, bo med drugimi ovirami treba premagati tudi, po mojem najmočnejšo: strah pred delom v tujini.
Vsem delavcem, ki so odhajali v Irak je bilo brati skrb pred neznanim na obrazu. Vse drugače je sedaj, ko se vračajo po preživetem dopustu v domovini. Večina se jih je odločila, da podaljšajo delo v Iraku. Uspešno je opravljena prilagoditev na razmere v Iraku, ki pa niso lahke.
Pa še en podatek v razmislek.
Na delu v tujini je bila doslej samo četrtina delavcev s stalnim bivališčem v Sloveniji.
Odgovorni urednik
pu in s tem ne moremo biti zadovoljni.
V petih OZD celjske občine so inovatorji organizirani v DIATI (društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav). Profesionalne referente za inovacije imajo: Železarna, EMO, Aero, Libela in Cinkarna. Neprofesionalni analitik je tudi v Klimi in Aurei.
Ugotovili so, da je v OZD, kjer skrbi za inovacije in povezavo avtorjev ter za spodbujanje inventivne dejavnosti poklicna oseba, dosti več prijav kot drugje.
Inventivni dejavnosti so DPO skoraj povsod posvetile premalo pozornosti. Prav tako je v nekaterih temeljnih organizacijah čutiti nezainteresiranost vodilnih delavcev do te dejavnosti.
Načrtovanje inventivne
dejavnosti v letnih planih zasledimo le v nekaj OZD.
Vse OZD so dolžne v čim krajšem času uskladiti svoje pravilnike z zakonom ter izoblikovati načine financiranja inventivne dejavnosti in poenostaviti izplačila nagrad avtorjem (skrajšati postopek). S SPIZ je dosežen sporazum, da se nadomestila avtorjem štejejo tudi v pokojninsko osnovo.
Avtorjem tehničnih izboljšav je treba omogočiti obiske predavanj, strokovnih razstav, izmenjavo mnenj, ipd.
Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in vodilni delavci si morajo prizadevati, da bo inovacijska dejavnost našla svoje pravo mesto v gospodarskih načrtih, programih dela in stabilizacijskih prizadevanjih.
A. Krajnc
Uspešno sodelovanje
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA LB V INGRADU
86,681.000 din, nadomestila avtorjem pa so znašala 2,931.500 din.
Ko primerjamo število inovatorjev s številom zaposlenih v OZD, ugotavljamo, da imata najboljše razmere ETOL (6,2 %) in Libela (5,8 %). V Ingradu smo z 0,3 % precej pri re-
Z Ljubljansko banko Slano vanjsko-komunalno banko Ljubljana že vrsto let uspešno sodelujemo. GIF »Ingrad« Celje je član te banke že od 1977. leta.
Da bi se čim bolj seznanili s problemi članic, organizira Izvršilni odbor Ljubljanske banke Stano-vanjske-komunalne banke Ljubljana svoje seje občasno na terenu.
Zato se je odzval vabilu vodstva DO GIF »Ingrad« Celje in je imel svojo 6. redno sejo 16. septembra letos v sejni sobi Poslovnega centra Ingrad Celje.
Navzoče člane izvršilnega odbora je pozdravil glavni direktor Janko Golob in jim predstavil našo delovno organizacijo.
Po seji so si člani izvršilnega odbora ogledali še tovarno energetske opreme EMO v Šentjurju pri Celju, za katero nam je banka odobrila investicijski kredit in nam z njim omogočila sovlaganje v ta objekt.
Po končanem ogledu sc je v imenu vseh zahvalil predsednik izvršilnega odbora z željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju.
M. Simonič
Sklepi, Delavskega svela
(nadaljevanje z 2. strani)
odnostih na verižnem objektu blok A na Hudinji pri Celju.
Sprejel je sklep o razpisu del in nalog pomočnikov glavnega direktorja za tehnično-komercialno področje in za dislocirane TOZD (Ljubljana). Imenoval je tudi komisijo, ki bo vodila razpisni postopek.
Odobril je izplačilo odškodnine za koristne predloge in tehnične izboljšave naslednjim delavcem:
Knez Jožetu v TOZD Lesni obrati na Gomilskem za strojno obdelavo glav špirovcev. Višina odškodnine 3.750 din.
Krklec Miranu iz TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina za predlog poenostavljenega zidanja sten iz fasadne opeke s sprotnim za-stičenjem. Odškodnina znaša 27.388 din.
Kovač Milanu, Kovač Stanetu in Oberžan Tonetu iz TOZD Proizvodni obrati za izdelavo krivilnega stroja v kleparski delavnici. Odškodnina znaša v skupnem znesku 76.390 din.
Delavski svet je razpravljal tudi o poročilu o delu samoupravne delavske kontrole. Ugotovitve odbora samoupravne delavske kontrole so bile, da delo komisij v TOZD po izvolitvi novih komisij še ni zaživelo,zato je predlagal ukrepe za poživitev njihovega dela.
Prejšnjemu koordinacijskemu odboru za učinkovito gospodarjenje je potekel mandat, zato je delavski svet na predlog DPO imenoval nov odbor. Tega sestavljajo:
Ožji sestav
1.	Janko Golob, dipl. oec., glavni direktor
2.	Franc Brinovec, predsednik predsedstva ak-
cijske konference ZK in istočasno predsednik odbora za gospodarjenje DO GIP Ingrad
3.	Jože Mešl, predsednik IO Osnovne organizacije sindikata
4.	Peter Ograjenšek, predsednik KS ZSMS
5.	Alojz Borinc, predsednik aktiva ZB
6.	Ivan Rebernjak, predsednik DS delovne organizacije
7.	Drago Skubic, predsednik odbora SDK
8.	Marta Ograjenšek, referent za delo delegacij
9.	inž Adolf Strašek, vodja delegacije ZZD
10.	inž. Zoran Trošt, predsednik ljubljanjskih TOZD
11.	Alojz Krajnc, predsednik odbora za racionalizacije in tehnične izboljšave
12.	Ivica Bezlaj vodja službe DPO in samouprav-
ne organiziranosti
Širši sestav
Sestav pod točko A, razširjen še s predsedniki odborov za učinkovito gospodarjenje v TOZD in DSSS.
V	teku je razpisni postopek za imenovanje delavca za dela in naloge direktorja finančno-računovodske-ga sektorja. Na razpis se je prijavil Ivo Steble, dipl. oec.
V	smislu 11. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih v
TOZD in DSSS, je delavski svet glede na izpolnjevanje razpisnih pogojev dal soglasje k imenovanju Iva Stebleta za razpisana dela in naloge.
Delavski svet je sprejel Samoupravni sporazum o organiziranju in urejanju komunalnih in drugih skupnih zadev v RTC Rogla in samoupravni sporazum o združevanju sredstev za delegata Republiškega odbora sindikata gradbeništva Slovenije, ki deluje na gradbiščih v Iraku.
Ivica Bezlaj
Periodični obračun 30. 6. 1982 TOZD MOBILIA
	1981	1982	Ind
Celotni prihodek	38.238	46.484	121
Porabljena sredstva	22.558	41.187	182
Dohodek	15.680	16.953	108
Cisti dohodek	10.476	10.875	104
Osebni dohodki	7.130	9.733	136
Del CD po odbitku OD	3.346	1.142	34
OPOMBA: V prejšnji	številki nismo	objavili	podatkov
za Mobilio za leto 1982, ker smo jih prejeli prepozno.
po gradbiščih TOZD Gradbena operativa Žalec
1.	Gradnja stanovanjskih blokov v središču Žalca
2.	Dozidava cerkve na Polzeli
3.	Stanovanjski blok v Šempetru — zaključna dela
4.	Veterinarska postaja v Mozirju — odprta za občinski praznik
5.	Dozidava osnovne šole in telovadnice na Polzeli — odprta za krajevni praznik
6.	Gasilski dom Nazarje — objekt je gotov, ureja se še okolica
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
IZ TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Naš prispevek k prazniku
V začetku meseca septembra smo v šmarski občini praznovali. V okviru občinskega praznika 9. septembra je bilo več prireditev, ki niso minile brez prisotnosti TOZD Gradbeništvo	Rogaška
Slatina. Imeli smo otvoritev dveh objektov, ki smo jih zgradili in sicer Osnovne šole Rogaška Slatina v Ratanski vasi in rekonstrukcije obrata TOZD Vi-tal Mestinje, ki je sestavni del SOZD Slovi n iz Ljubljane. Poleg tega smo polagali temeljni kamen za nove proizvodne prostore šmarske mlekarne. Torej občinski praznik ni minil brez nas, izbojevali smo dve novi delovni zmagi ter dobili tudi javna priznanja: za kvalitetno in pravočasno dograditev objektov.
Investicijska vrednost Osnovne šole Rogaška Slatina, ki smo jo pričeli graditi lani znaša približno 80.000.000 dinarjev. To je izredno lep objekt, ki ima 16 učilnic s pripadajočimi kabineti, kuhinjo, čudovit večnamenski prostor, knjižnico, zobno ambulanto ter vse ostale prostore, ki spadajo k moderni osnovni šoli. Tudi okolica je lepo urejena. Vendar dela na tem kompleksu še niso končana. V drugi etapi, ki bi se naj pričela že v letu 1983, bomo ob šoli zgradili še veliko fizkulturno dvorano, saj takšnega objekta v Rogaški Slatini še nimamo. V tretji etapi, ki bo verjetno še v tem srednjeročnem obdobju, pa bon o k šoli dogradili še 12 novih učilnic.
Rekonstrukcija obrata v TOZD Vital Mestinje je bila izvršena v vrednosti približno 30.000.000 dinarjev. S to rekonstrukcijo je investitor pridobil ogromno, saj so sedaj kapacitete tega obrata sedemkrat večje kot so bile prej.
Naša dela v okviru celotne investicije so bila: izgradnja novih bazenov za sadje, ureditev prostora in temelja nove stiskalni-
ce za sadje, ureditev hladilnic, zgraditev čistilne naprave, kamionske vage, nadstreška za embalažo ter zunanja ureditev. Dela so bila zelo zahtevna, vendar so bila narejena kvalitetno in v predvidenem roku.
Polaganje temeljnih kamnov, kot je bil to primer v šmarski mlekarni, je na našem področju, na žalost, vse manj. Skoraj vsi objekti se nam zaključujejo v letošnjem letu. V leto 1983 se nam od večjih objektov prenese le osnovna šola v Pregradi. Res je, da smo pridobili dva nova ob-
jekta in sicer garaže v Rogaški Slatini in večja dela v Tovarni stekla »Straža« v Humu na Sutli, vendar zaradi neurejene dokumentacije z deli ne moremo pričeti. Po daljšem obdobju bomo morali delo iskati tudi drugod, saj se zavedamo, da za 300 članski kolektiv na našem področju ne bo dela.
Letošnji občinski praznik smo praznovali v delovnem vzdušju, še za bolj delovno vzdušje pa bomo morali poskrbeti v času do naslednjega občinskega praznika.
A. Aškerc
Priznanje Antonu Aškercu
Letošnje praznovanje v občini Šmarje pri Jelšah, kjer ima sedež naša temeljna organizacija, je bilo za naše delavce posebnega pomena.
Na zaključni svečanosti, ki je bila povezana z otvoritvijo nove šole, je naš direktor Anton Aškerc prejel pomembno družbeno priznanje, ki ga občinska skupščina podeljuje ob vsakoletnem praznovanju.
Anton Aškerc je občinsko priznanje »9 september« prejel za vsestransko delo in prizadevnost ter za uspešno vodenje temeljne organizacije od ustanovitve do da-des.
Dejstvo, da je to družbeno priznanje podeljeno našemu direktorju, pomeni istočasno priznanje temeljni organizaciji in celotni delovni organizaciji.
Delavci temeljne organizacije mu za prejeto priznanje iskreno čestitamo z željo, da bi nas še v bodoče uspešno vodil.
J. Popit
Anton Aškerc prejema priznanje »9. september« (foto: Mestinšek)
XIV. SREČANJE JUGOSLOVANSKIH GRADBENIKOV
Naši odrarji dobro opravili delo
V kosovskem mestu Dja-kovica se je 24. in 25. septembra zbralo približno tristo predstavnikov jugoslovanskih gradbenih delovnih organizacij na svojem, že štirinajstem srečanju "rad-benih delavcev Jugoslavije.
Na tem proizvodnem tekmovanju so sodelovale pr-vouvrščene ekipe republiških in pokrajinskih proizvodnih tekmovanj, med katerimi je bila tudi ekipa odrarjev Ingrada, ki je na republiškem tekmovanju v Mariboru, v juniju, zasedla v svoji panogi prvo mesto.
Jugoslovanski gradbeniki so v Djakovici tekmovali v proizvodnih poklicih zidarja, tesarja, železokrivca, od-rarja, žerjavovodje, kerami-čarja, pleskarja in monterja centralne kurjave. Vse ekipe so se za barve posamezne republike, oziroma pokrajine, borile še v partizanskem mnogoboju in protipožarni zaščiti.
Slovenske odrarje so v Djakovici predstavljali naši člani kolektiva: Darko Miklavčič, Janko Sumiga
in Alojz Cvikl. Ingradovi odrarji so kar precej zahtevno nalogo dobro opravili, o čemer govorijo tudi majhne razlike v osvojenih točkah. Od prvega mesta, ki ga je med odrarji zasedla ekipa zagrebške »Indu-strogradnje« z 52 točkami in do šestega mesta s 43 točkami, ki ga je osvojila ekipa naših odrarjev, je vsega le 9 točk razlike.
V skupni uvrstitvi vseh poklicev je prvo mesto osvojila Srbija s 77 točkami, druga je bila Bosna in Hercegovina s 67 točkami in tretja s točko manj Hrvaška. Slovenija je bila z 39. točkami šesta. Poudariti pa velja, da Slovenija ni imela svojih predstavnikov v panogi keramičarjev in pleskarjev.
Letošnje srečanje je uspelo, kosovskim organizatorjem gre vsa zahvala in že sedaj se lahko pričnemo pripravljati na to, da bomo tudi v prihodnjem letu med najboljšimi.
Skrajšan tekst B. Šalamona
Naši odrarji na zveznem tekmovanju v Djakovici (foto: Brane Šalamon)
Problematika obzidave fasad z opeko
V zadnjem desetletju se je obzidava z opeko zelo razširila zaradi naraščajo-laciji, ki v tem primeru leži med notranjim in zunanjim zidom. Zaradi nepravilnih izvedb so s tem znatno narasle poškodbe na fasadah in s tem sanacijski stroški. Taka izvedba je namreč tehnično zahtevna. Potrebna je natančna proučitev vseh detajlov na fasadi, številni izračuni in ne nazadnje izredno kvalitetna izvedba.
Največ poškodb nastane zaradi notranjih napetosti, ki so posledica temperaturnih razteskov. Zato mora biti sestavni del vsakega
projekta detaljni načrt fasade s točno določenimi di-latacijskimi regami. Ločiti je treba različne materialne in različne konstrukcijske elemente na fasadi.
Opeka, ki se uporablja za oblaganje fasad, mora biti odporna proti zmrzali in ne sme vsebovati soli, ki izstopajo pod vplivom vlage. Enako velja za malto. Sidra ne smejo rjaveti. Ne smejo biti le pocinkana, temveč le iz nerjavečega jekla. Nevarnost poškodb zaradi zmrzali in korozije je kljub temu vselej prisotna zaradi zastajanja meteorne
(nadaljevanje na 6. strani)
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
Pobuda in odmev nanjo
Uredniški odbor Glasila Ingrad je na seji 15. septembra letos razpravljal o vsebinski zasnovi našega časopisa in o objavljanju prispevkov za dobro in objektivno obveščanje članov kolektiva.
Glede na že objavljene informacije o rezultatih četrtletnega in polletnega poslovanja, ki govorijo tudi o tem, da je v treh temeljnih organizacijah v delovni organizaciji poslovanje na meji rentabilnosti, je individualne poslovodne organe — direktorje TOZD zadolžil, da dajo informacijo o tem, kakšne ukrepe so sprejeli znotraj temeljne organizacije, da bi se stanje izboljšalo.
Objavljamo prispevka od TOZD Prevozi in TOZD Mehanizacija, medtem ko ga od TOZD IGM Medlog nismo prejeli. Vabimo jih, da ga pripravijo za prihodnjo številko.
Ukrepi za izboljšanje gospodarskega položaja v TOZD Prevozi
Gradbinci danes poslujemo v spremenjenih in znatno zaostrenih pogojih gospodarjenja, ki se bistveno razlikuje od tistih dogovorjenih v mesecu decembru
1981	in na začetku letošnjega leta, ko smo sprejemali naše letne načrte.
V temeljni organizaciji »PREVOZI« smo v prvem polletju 1982 zabeležili občuten padec obsega proizvodnje in storitev kar je glavna posledica zmanjševanja investicij. Poleg navedenega osnovnega razloga smo z analiziranjem našega dela ugotovili, da na slabše poslovne rezultate vplivajo še naslednji problemi.
Od vključitve v GIP »Ingrad« pa do danes, še nismo uspeli trajnejše urediti organizacijskih odnosov pri planiranju naših kapacitet, naročanju, koriščenju in obračunavanju, niti še nismo pričeli uresničevati praveda dohodkovnega povezovanja med temeljnima organizacijama Gradbena operativa in Prevozi, kar ima za posledico slabše rezultate za našo temeljno organizacijo.
Pri pridobivanju gramoza in peska v prvem polletju
1982	nismo bili uspešni zaradi:
—	cestne zapore do črpališča peskov v Prašah in gradnje HE Mavčiče,
—	zmanjšanja, oziroma prekinitve odvzema gramoza iz peskokopa Hraste-nice zaradi neizvajanja ljubljanskih obvoznic.
Položaj v naši temeljni organizaciji pa močno poslabšujejo težave v zvezi z zagotavljanjem osnovnih reprodukcijskih materialov tako iz uvoza kot na domačem tržišču, poglobljena nesorazmerja med cenami proizvodov in storitev na eni strani in cenami osnovnih reprodukcijskih materialov na drugi strani, povečane stopnje za nekatere SIS ter povečan prispevek za delovno skupnost» Skupne službe«. Obseg porabljenih sredstev je porastel tudi zaradi pričetka izvajanja sprememb Zakona o amortizaciji in revalorizaci-
ji osnovnih sredstev.
Iz analize gospodarjenja v temeljni organizaciji izhaja ugotovitev, da do konca leta 1982 ne pričakujemo izboljšanja položaja in povečanja obsega proizvodnje, zato smo se odločili sprejeti spremembe in dopolnitve Plana TOZD za leto 1982 ter Akcijski program ukrepov v zoženih materialnih razmerah v temeljni organizaciji.
Sprejet Akcijski program temeljne organizacije temelji predvsem na nalogah in ukrepih, s katerimi bomo ob zaostrenih pogojih dela dosegli boljše gospodarjenje. Našteli bomo le nekaj bistvenih nalog, ki so postavljene pred delavce temeljne organizacije »Prevozi« :
—	skupaj s strokovnimi službami delovne organizacije bomo trajnejše uredili organizacijske odnose in pričeli z uresničevanjem dohodkovnih odnosov med temeljnima organizacijama Gradbena operativa Ljubljana in »Prevozi«;
—	s postavitvijo sejalnice v peskokopu Hrastenice bomo pričeli s proizvodnjo peska za malto in drugih gramoznih agregatov, da bi tako nadomestili izpadli dohodek, ki ga nismo mogli doseči s proizvodnjo in prodajo gramoza, ki je bil pr-vensteveno namenjem za gradnjo cest;
—	ker največ pozornosti bomo namenili boljši organizaciji dela, kvaliteti opravljanja naših storitev, boljši delovni disciplini, predvsem pa smotrnejši izrabi delovnega časa, na vseh področjih dela pa bomo določili osebno odgovornost in za neizpolnjevanje nalog ustrezno ukrepali;
—	v primeru občasnega pomanjkanja del, slabih in drugih vremenskih razmerah in drugih izpadov se bomo posluževali začasnih prerazporeditev v okviru temeljne organizacije in delovne organizacije;
—	v zimskem času bomo določeno število delavcev s funkcionalnimi tečaji ob delu, usposobili tudi za
druga opravila z namenom, da bomo brez izpadov usposobljeni prevzemati in izvajati vsa dela, ki jih bomo pridobili pa tudi če bo šlo za uvedbo dvoizmenskega dela po gradbiščih ob morebitnih bolezenskih in drugih izostankih.
In kako ukrepamo
Že lani smo v TOZD Mehanizacija zaznali, da bodo pogoji gospodarjenja v tem letu znatno težji kot so bili prejšnja leta. Vzroki za to niso samo v težavnem položaju našega gospodarstva sploh, marveč so tudi specifični, ki se nanašajo samo na našo temeljno organizacijo. Vse to se je poznalo tudi ob četrt in polletnem obračunu poslovanja. Ne samo lani, že tudi leto dni prej in letos je nastopila omejitev v širitvi same temeljne organizacije, prav tako nismo imeli denarja za nove naložbe v delovna sredstva. K vsemu temu je prišla tudi omejitev v zaposlitvi novih delavcev. No, za učence v gospodarstvu, ki so se izučili pri nas, to ni bil primer. Zmanjševali smo tudi število zaposlenih v režijskih službah. Ta proces teče naprej še danes.
Ob koncu lanskega leta in letos smo dali poseben poudarek izvozu ter zaposlovanju naših delavcev na začasno delo v tujino. Rezultati niso izostali, saj smo že letos veliko izvozili za naše gradbišče v Iraku. Sicer pa imamo na začasnem delu v Iraku okoli trideset delavcev.
Kot važen moment je vplivalo na rezultate poslovanja naše temeljne organizacije skoraj 100-odsto-
PROBLEMATIKA OBZI-DAVE FASAD Z OPEKO
(nadaljevanje s 5. strani)
vode in agresivne atmosfere.
Žveplo iz zraka se namreč veže z vlago v kislino in uničuje materiale, ki vsebujejo apnence, prah težkih kovin pa povzroča elektrotehnično korozijo celo pri žlahtnih kovinah.
Obzidava mora biti pritrjena na nosilno konstrukcijo in statično preverjena. Izogibati se je treba mešanih sistemov pritrjevanja kot na primer pritrditve z malto in kovinskimi sidri hkrati, ker v tem primeru natančna statična presoja ni možna.
Izdelani morajo biti popolni detajlni načrti za izvedbo fasad obzidanih z opeko. Dilaticijske rege morajo biti določene na osnovi izračunov. V načrtu je treba določiti tudi mesta sidranja. Običajno zadoščajo sidra iz nerjavečega jekla 0 4 mm 5 kom na tekoči meter. Le na vogalih
Naš razvoj in perspektiva pa je odvisna tudi od delovnih pogojev in naprav za katere vemo, da so slabi, vozila in stroji pa objektivno gledano že zastareli.
V okviru delovne organizacije se bo za dolgoroč-
in ob dilatacijskih regah mora dodati k temu še najmanj po 3 sidra na tekoči meter. Izvedba dovoda in odvoda zraka za prezračevanje obloge mora biti točno razvidna iz detajlnih načrtov. Dovod in odvod zraka morata biti dimenzionirana skladno z normativi. Poleg opisane projek-
ni razvoj temeljne organizacije potrebno dogovoriti za vlaganja v tiste dele delovnega procesa naše TOZD, ki temeljni in delovni organizaciji zagotavljajo trajnejši vir dohodka in s tem prespektivni razvoj.	Jože Potočar
tne dokumentacije za tovrstne fasade, je za kvaliteto velikega pomena tudi kvaliteta vseh materialov in seveda sama izvedba.
Ker so take izvedbe že same po sebi drage, zahtevajo posebno pozornost, da jih ne bi še dodatno obremenjevali s sanacijskimi stroški. Elza Črepinšek
Vodnogospodarski inštitut na Kolcziji — že zgotovljcn Izvajalec del TOZD GO Lj ubljana
v TOZD Mehanizacija?
tno zvišanje stopenj amortizacij, kar v naši temeljni organizaciji stroškovno drugače vpliva kot pri tozdih z nižjo stopnjo mehanske opremljenosti. Poleg tega je treba povedati, da so naši stroji glede na tehnično stopnjo že močno dotrajani, kar seveda tudi vpliva na slabši učinek in na višje stroške vzdrževanja. K vsemu temu moram dodati dejstvo, da cene reprodukcijskemu materialu, ki ga potrebujemo za vzdrževanje, nenehno naraščajo in so že daleč presegle vsa predvidevanja in pričakovanja. Zdaj že ni več razlike v ceni reprodukcijskih materialov domačega in tujega izvoza.
V analizi rezultatov našega poslovanja v tem času ne gre prezreti dejstva, da je obseg del v tem letu manjši in da kljub naporom, da bi zmogljivosti v mehanizaciji čim bolj izkoristili, nismo dosegli tiste stopnje zaposlenosti kot smo je imeli prejšnja leta.
Hitro so naraščale ne samo cene reprodukcijskim, temveč tudi pogostim materialom (goriva, maziva), toda ob tem nismo usklajevali cen naših storitev, kar je seveda prav tako vplivalo na dohodek naše temeljne organizacije.
Stanje'so takoj ocenili samoupravni organi v temeljni organizaciji, poleg
tega so tudi ustrezne službe v delovni organizaciji takoj ukrepale za izboljšanje omenjenega stanja. Tako je v teku pregled vseh delovnih sredstev, njihove tehnične sposobnosti za delo in v tej zvezi bodo aktualni tudi predlogi za izločanje dotrajanih strojev iz proizvodnega procesa.
Poleg tega smo prerazporedili delavce, da bi pokrili vse potrebe in da zatorej ne bi zaposlovali novih. Zaradi ekonomičnosti poslovanja smo združili več obratov in jih koncentrirali na enem mestu. Tako pričakujemo, da se bodo zmanjšali stroški poslovanja in da bomo dosegli boljše delovne pogoje.
V temeljni organizaciji smo skupaj s skupnimi službami prešli k iskanju in izpopolnitvi sistema nagrajevanja po delu. Pričakujemo, da bomo tudi tako dosegli večjo zavzetost za delo in pripravo za delo, kar v sedanjem trenutku in v nekaterih obratih ni na najvišji ravni.
Tako, to so samo nekateri ukrepi za izboljšanje položaja. Prepričan sem, da bomo sami in v sodelovanju z drugimi tozdi in strokovnimi službami v delovni organizaciji našli ustrezno pot za usoešno poslovanje TOZD Mehanizacija tudi v bodoče!
Milan Colarič
Kako zaposlujemo
KADER S SREDNJO IN VIŠJO IZOBRAZBO
Ko smo pred dvemi ali tremi meseci člani KS ZSMS s predstavniki KOO sindikata te strokovne službe obravnavali problematiko zaposlovanja, je bila soglasna ugotovitev, da moramo nuditi zaposlitev vsem mladim. Marsikdo se takrat mogoče ni zavedal, da je to teoretično mogoče, da pa v praksi seveda še ne moremo biti tako daleč, in da je to pogojeno z več »če«.
Pa pojdimo od začetka. Trenutno imamo na spisku 23 pripravnikov, bodisi tehnikov, inženirjev (gradbene, arhitektonske smeri) itd. Od tega jih je bilo le sedem sprejetih za nedoločen čas. Ostalih 16 verjetno malo na trnih pričakuje pripravniški izpit. Menimo pa (takšen je bil tudi podani sklep), da do naših štipendistov čutimo moralno odgovornost. Obstaja en sam nerešen primer zaposlitve štipendistke — pripravnice, kar pa naj bi bilo slej ko prej urejeno. Nekaj štipendistov se po končanem štu-
diju ni javilo delovni organizaciji ...
Potrebno je še dodati, da so trije pripravniki (gradb. teh.) pričeli svoj staž na manj sorodnih delovnih opravilih in nalogah (tesar, klepar, telefonist), kar potrjuje to možnost premostitve kriznega obdobja. Dva od teh sta že na ustreznih delovnih opravilih.
V letu 1982 je bilo do sedaj negativno rešeno 26 prošenj za zaposlitev ostalega strokovnega kadra niso bili štipendisti GIP »Ingrad«), Na tem področju se še ni uveljavila možnost zaposlitve gradbenih tehnikov in ostalih na proizvodnih delovnih mestih, kjer kader potrebujemo. Po podatkih kadrovskega sektorja za to še nismo povsem opremljeni. Manjkajo nekateri pravilniki, ki zadevajo to novo področje dela in se sedaj pripravljajo.
Vendar, treba bi bilo pohiteti, številke govorijo.
P. O.
Pohod po poteh AVNOJ
Od 4. do 19. julija letos sem se udeležil pohoda slovenske mladine po poteh II. zasedanja AVNOJ. Pohoda se je udeležilo 86 mladincev, od tega 30 vojakov.
V šestnajstih dneh smo prehodili 320 km, drugi del poti pa smo se vozili. Prvi dnevi so bili zame zelo naporni in dolgi. Potem je bilo iz dneva v dan lažje.
Pohod po poteh AVNOJ je kadrovska šola — sem slišal pred pohodom — in bil sem malo v dvomih, ker sem mislil, da se tukaj ne more veliko naučiti. Toda, pošteno sem se zmotil. Zdaj, ko sem prišel s pohoda vem, da to ni samo kadrovska šola, temveč
tudi šola za življenje, šola bratstva, enotnosti in tovarištva. Vsak dan smo se nekaj naučili. Prve dneve pravilno postavljati šotore in tabor, potem pa o idejnopolitičnem delu, ohranjanju tradicij NOB in revolucije, o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, o orientaciji itd.
Spoznali smo veliko ljudi in krajev. Najprej smo hodili po dobro obdelani zemlji, nikjer ni bilo videti revščine. Tod nismo videli veliko ljudi. Nato smo prišli na Kras. Sama revščina, toda ljudje so nas sprejeli, kot da bi bili njihovi. Za vse je bil praznik.
Tudi kultura je imela posebno mesto na pohodu. Redno smo pripravljali kulturne programe z zabavnim delom za srečanje z domačini. V Beli Krajini, ob tabornem ognju, sem pozdravil brigadirje iz Ingrada, za katere sem
slišal, da so najboljši v brigadi. Mene so presenetili s svojim nastopom v kulturnem programu, ki je bil zelo zanimiv.
Skupaj z nami na pohodu so bili: Albinca Hočevar — Mali, narodni heroj, Antun Bric — udeleženec
pohoda 1943 in Ivo Čerin — borec, dolgoletni spremljevalec Tita na potovanjih po svetu, ki je skrbel za orientacijo in izbiro najkrajših poti. Vsakodnevni pogovori z njimi so bili za nas zanimivi in poučni.
R. Djudarič
Delegata n,
Pavel Grabner in Drago Zupanc bosta zastopala mlade celjskega oziroma laškega združenega dela na mladinskem kongresu, ki bo ta mesec v Novem mestu.
Ob tem, da je to priznanje obema mladima aktivistoma ter naši mladinski organizaciji, nalaga v enaki meri odgovornost v po-kongresnem času, ko bo treba uresničevati kongresno usmeritev. V javni razpravi v pripravah na kongres je bila močna aktivnost tudi med mladimi v našem kolektivu. Zato naša delegata v razpravi v Novem mestu ne bi smela biti v zadregi. No, o sklepih naših predkongresnih razprav smo že poročali, zato tokrat predstavimo naša delegata.
PAVEL GRABNER je zaposlen v TOZD Projektivni biro, kjer opravlja delovna opravila in naloge projektanta elektroinstala-cij. Poleg tega da je vsestransko družbenopolitično aktiven v lastni TOZD,
kongresu
prizadevno opravlja funkcijo sekretarja koordinacijskega sveta ZSMS GIP »Ingrad« in je kot tak aktivno sodeloval in vodil predkongresne razprave. V Novem mestu namerava razpravljati predvsem o vedno bolj pereči stanovanjski problematiki ter zaposlovanju.
DRAGO ZUPANC je zaposlen v TOZD GO Laško kot gospodar osnovnih sredstev. Čeprav je zaradi
ZSMS
svojega dela večji del delovnega časa na »terenu«, je aktiven v osnonvi organizaciji ZSMS, ki jo je en mandat tudi uspešno vodil. Deluje prav tako tvorno v drugih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organih TOZD. V Novem mestu namerava dati svoj prispevek predvsem v razpravi s področja kadrovske problematike ter nagrajevanja po delu in rezultatih dela.
Peter Ograjenšek
Udarniki so se vrnili
V avgustu so se končale zadnje izmene letošnjih mladinskih delovnih akcij po naši domovini.
Naši brigadirji so se vrnili zadovoljni, saj so praktično vsi osvojili naslov udarnika. To pa seveda ni bil edini razlog za veselje. Spoznavanje novih prijateljev med trdim delom na trasi, izobraževalna aktivnost, svojevrstna enakost in složnost, vse to daje posebne občutke brigadirjem in krepi eno največjih vrednot — bratstvo, enotnost.
prenehati. Prav obratno — še so rezerve za nove kvalitete.
Davor Kucljak
Zlatibor Čurkovič je za svoj prispevek pri krepitvi mladinskega prostovoljnega dela dobil tudi priznanje ter knjižno nagrado Občinske konference ZSMS Celje.

$ :
*
n -J: «

**
I	“

v,
Si
*
A
Še posebej se je letos izkazal Zlatibor Čurkovič, ki se je sicer v septembru, po uspešno končani šoli, zaposlil kot KV železokri-vec v TOZD IGM. Zlatibor je bil na mladinski delovni akciji na Petrovi gori — SPLIT 82 proglašen za najboljšega brigadirja 1. izmene bratske brigade 26 mest Jugoslavije — 4. julij.
Poleg pogozdovanja, ki so ga opravili brigadirji, je Zlatibor prizadevno opravljal funkcijo predsednika mladinske organizacije v naselju. Zato je prejel največje priznanje — TRAK AKCIJE. Upajmo, da bodo ta in drugi uspehi našim brigadirjem spodbuda za naprej.
Ker se je očitno delo v klubu brigadirjev pričelo obrestovati, ne bi smelo
Sodelujte z nami
Za nami jc čas dopustov. S tem sc odpira sezona kulturno — zabavnih prireditev, ki jo bodo v naši delovni organizaciji popestrili člani dramske recitatorske skupine ter ansambla, abonmaji v SLG Celje, razstava v avli IPC ter razne kulturne prireditve v občinskem merilu.
Recitatorska skupina in ansambel bosta delovala na prireditvah v TOZD in DSSS, zastopala pa bosta našo DO tudi na zunaj.
Ena izmed tradicionalnih prireditev, ki se je udeležujemo že več let, so kulturna srečanja gradbenih delavcev Slovenije, ki bodo leto v Ljubljani od 18. do 22. oktobra.
Stalni člani recitatorske skupine in ansambla apelirajo na mlade.lti imajo veselje do recitiranja, petja, pe-snikovanja, da se čimprej prijavijo pri Blažu Lilija (26-166) ali Jelki Doberšek (22-277). Z veseljem bomo pozdravili vsakega novega člana.
Že zdaj pripravljamo program novih nastopov. Seveda pa bi najbolj želeli, da nas sami povabite v svojo sredino, med mlade, oziroma med delavce naših TOZD.
Blaž Lilija
Dogodki naše revolucije
ALI VESTE ...
SUTJESKA, dolina herojev, je znana iz NOV po najslavnejših bojih in zmagah nad premočnim sovražnikom-okupatorjem, ki je tudi v tej dolini moral priznati, da bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov ni prazna beseda.
Bitka na Sutjeski, znana tudi kot peta sovražna ofenziva, se je začela 15. maja, končala pa 15. junija 1943. leta.
Bila je ena najbolj dramatičnih bitk med našim narodnoosvobodilnim bojem.
Tudi sam Tito je dejal, da je preživljal najtežje trenutke prav med bitko na Sutjeski, kjer se je odločala usoda glavnine enot NOVJ in ko ni vedel, kako naj reši nad 3500 ranjenih in bolnih partizanov. Na vzhodnih pobočjih Ozrena, nedaleč od Sutjeske, je bil 9. junija 1943 ranjen vrhovni komandant NOV in PO Jugoslavije, Josip Broz TITO.
V bitki na Sutjeski — v najslavnejši epopeji osvobodilne vojne zugoslovan-skih narodov — je padlo 7300 borcev NOVJ iz 1700 vasi in mest iz vseh koncev Jugoslavije.
Nemci so za operacijo »Schwarz« — tako so namreč imenovali peto ofenzivo — uporabili 127.000 vojakov, izurjenih za vojskovanje na planinskem zemljišču.
Imeli so kar dvanajst letalskih eskadrilj s 160 bojnimi in izvidniškimi letali. NOV Jugoslavije je imela skoraj 16.000 borcev, poleg tega pa še preko 3.500 ranjencev in bolnih. Na osvobojenem ozemlju, kjer so se ranjenci zadrževali, niso bili najbolj ugodni pogoji za počitek. To so bili revni in redko naseljeni kraji, ki so jih okupatorji že prej izropali.
Ranjeni in bolni partizani so predstavljali največjo breme in oviro pri premikih. Nekateri so v teh najbolj kritičnih trenutkih svetovali vrhovnemu poveljniku, naj pusti in žrtvuje ranjence, da bi se lažje rešile operativne enote.
Tito jih je zavrnil, da tega ne more storiti niti kot sekretar partije niti kot vrhovni komandant in ne kot človek.
L. C.
JUBILANTI 1982
Letos praznuje svoj delovni jubilej 270 članov kolektiva, ki bodo jubilejna priznanja prejeli na proslavi ob prazniku Dneva republike.
Prosimo, da morebitne pripombe na objavljen seznam jubilantov sporočite kadrovski službi v Celje, Lava 7.
—	10 LET —
TOZD GO CELJE
Božič Uroš — zidar, Drakovič Djuradj — šofer, Halilovič Rešid — zidar, Hasič Abdulah — zidar, Ivanovič Milan — zidar, Keržan Nataša — tajnica, Krklec Branko — zidar, Kuburaš Rasim — zidar, Mihajlovič Bora — gr. delavec, Selič Drago — gradbeni delovodja, Sehič Rasim — zidar, Derviševič Ale — strojnik, Pejič Jakov — tesar, Krajnc Rajko — skladiščnik, Letič Nenad — strojnik;
TOZD GO LAŠKO
Djurič Slobodan — zidar, Hamzič Fadil — železokrivec, Softič Nurija — tesar;
TOZD GO ŠENTJUR
Durmiševič Zaim — gr. delavec, Ivenčnik Franc — skladiščnik, Memič Mustafa — zidar, Marič Vasilija — tesar, Čovič Slavko — zidar, Kladnik Stanko — zidar, Papič Ivan — zidar, Šakušič Kasim — zidar;
TOZD GO ŽALEC
Javornik Jernej — zidar, Šlogar Albin — gr. delovodja
TOZD GO SLOV. KONJICE
Milašinčič Nikola — strojnik, Močič Miloš — zidar;
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Mikulaš Milan —zidar, Pažon Jožef — zidar, Valek Jura j
—	zidar. Verstovšek Stanko — zidar, Žolger Franc — gr. delovodja, Arzenšek Drago — gradb. delavec, Firšt An-tun — delovodja, Črnogoj Ivan — tesar, Krklec Vladimir — zidar, Kitak Srečko — gr. delovodja, Mikolič Ce-domir — vodja gradbišča, Plemenitaš Zdravko — zidar;
TOZD MEHANIZACIJA
Androič Branko — kovinostrugar, Krivec Vincenc — strojnik, Rus Janez — šofer, Šket Franc — šofer, Behič Bore — bagerist, Gajšek Borut — strojnik, Lipovšek Stanislav — žerjavist;
TOZD IGM MEDLOG
Krumpak Franc — šofer, Čurkovič Veljko — tesar, Krištofič Ivan — strojnik, Sam bol Branko — stroj, ključav., Todič Ostoja — cementninar, Veleušič Milutin — železokrivec, Palir Janko — gradb. delovodja, Hodžič Mustafa — železokrivec, Boršič Dragutin — železokrivec;
TOZD PROIZVODNI OBRATI
Bernard Stanko — vodovod, inštalater, Hafner Ciril — slikopleskar, Kuzman Leopold — šofer, Lečnik Mihael
—	klepar;
TOZD LESNI OBRATI
Cizelj Marija — kuharica, Čulk Karl — žagar, Juhart Peter — mizar, Štefančič Leopold — mizar—skup., Vi-tanc Milan — mizar;
TOZD PROJEKTIVNI BIRO
Kovačič Janez — inž projektant, Škof Ivan — projektant;
DS SKUPNE SLUŽBE
Dolinšek Bojan — nab. referent, Kitak Sonja — knjigovodja, Ramšak Franc — referent SLO, Repe Ana — nadzorni inž., Rojc Zlata — tehnolog, Božiček Julijana — čistilka, Milev Danica — čistilka;
TOZD GO LJUBLJANA
Dizdarevič Mehmed — delavec, Djukič Drago — zidar, Hasanovič Ramiz — tesar, Jašič Ferid — zidar, Jašare-vič Hamza — delavec, Kranjc Djuro — tesar, Kotarac Andrija — delavec, Mihajlovič Radovan — tesar, Novko-vič Boško — tesar, Roškar Darko — gradb. tehnik, Stojakovič Ranko — zidar, Ikanovič Branko — tesar;
—	15 LET —
TOZD GO CELJE
Cerič Mahmut — zidar, Gerič Nijazija — zidar, Godec Rafael — gradb. delovodja, Jamborčič Dragan — zidar, Janžek Alfonzij — tesar, Kovačič Pavo — zidar;
TOZD GO ŠENTJUR
Beber Vinko — tesar, Djakovič Branko — strojnik, Halužan Martin — tesar, Krošlin Dane — zidar;
TOZD GO SLOV. KONJICE
Kolar Marija — delavka, Simon Tomo — šef gradbišča;
TOZD GO ŽALEC
Arh Avgust — skupinovodja, Urankar Viktor — strojnik, Vasle Herbert — pečar;
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Antolinc Karel — zidar, Bek Janez — zidar, Berk Jožef
—	zidar, Gretič Drago — tesar, Leskovar Maksimiljan — zidar, Šolman Jože — delavec, Tepeš Slavko — zidar, Vincel Milan — zidar, Vreš Franc — ggradb. delavec, Cesarec Alojzij — zidar;
TOZD MEHANIZACIJA
Kolarič Janko — strojnik, Karlin Jože — strojnik, Miloševič Milenko — šofer, Poteko Andrej — elektroinsta-later, Stojanovič Teodor — žerjavist, Stankovič Slobodan
—	šofer, Tratnik Edvard — stroj, ključavn.;
TOZD IGM MEDLOG
Vrtič Valent— skladiščnik, Brežnik Franc — strojnik, Celič Branko — železokrivec, Križnik Jakob — strojnik, Kuraj Viktor — mizar, Štruklec Zvonko — železokrivec, Zupan Jože — skladišč, delavec;
TOZD PROIZVODNI OBRATI
Krznar Franc — stroj, ključavničar, Lipovšek Milan — inst. centr. kurjave, Selčan Karel — pleskar;
TOZD LESNI OBRATI
Pilko Anton — mizar, Ribič Miroslav — mizar, Vitanc Vinko — skladiščnik;
DS SKUPNE SLUŽBE
Jukičič Ružiča — kuharica, Krušeč Anton — skladiščni delavec;
TOZD PROJEKTIVNI BIRO
Turnšek Franc — projektant — tehnolog;
TOZD GO LJUBLJANA
Begič Hasan — zidar, Dolenc Stanislav — zidar, Dornik Mijo — tesar, Kajtezovič Muhamed — Cazin, Lukič Dušan — delavec, Martinez Rudolf — zidar, Osmanagič Ju-suf — tesar, Pelcar Ignac — delavec, Porič Arif — zidar, Porič Muharem — delavec, Rošič Muhamed — železokrivec, Ratkovac Svetozar — delavec;
— 20 LET —
TOZD GO CELJE
Brežnik Matevž — gradb. delovodja, Okorn Franc — zidar, Pilič Ivo — skladiščnik, Škrobar Franc — gr. delovodja;
TOZD GO LAŠKO
Mezga Martin — zidar;
TOZD GO ŠENTJUR
Antolinc Franc — skladiščnik, Lubej Martin — zidar, Majer Jože — instr. učencev, Marzidovšek Rudi — strojnik, Žlender Franc — gr. delovodja, Rezec Jožef — zidar;
TOZD GO SLOV. KONJICE
Rihtaršič Leopold — direktor TO, Štolekar Franc — tesar;
TOZD GO ŽALEC
Komeričl$i Franc — zidar, Kostanšek Ludvik — strojnik;
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Fidler Anton — delavec, Fistrič Anton — tesar, Mrnje-vica Branko — strojnik, Novak Miroslav — zidar, Pezdir Boris — gradb. delovodja, Rebernjak Štefka — telefonistka, Zajc Dragutin — zidar;
TOZD MEHANIZACIJA
Anderluh Jože — kovinostrugar, Brišnik Karel — šofer, Lebič Vinko — varilec, Špeglič Henrik — šofer, Tirgu-šek Alojz — vodja meh. servisa, Žnidar Ignac — šofer;
TOZD IGM MEDLOG
Fink Alfonzij — tesar, Grušovnik Albin — vodja obrata, Krnjovšek Ivan — strojnik, Lojen Stanko — železokrivec, Pesjak Dominik — strojnik, Strašek Franc — gradb. delovodja, Špegelj Albin — strojnik, Vodovnik Marjan
—	strojnik, Verdel Andrej — ključavničar, Zanjko Anton — strojnik, Otorepec Janez — gr. delovodja;
TOZD PROIZVODNI OBRATI
Lipovšek Jože — delovodja, Omerzel Silvester — vodov, inštalater;
TOZD LESNI OBRATI
Borštner Konrad — mizar, Felicijan Vinko — tesar, Zajc Julij — tesar;
DS SKUPNE SLUŽBE
Kitak Rudi — mat. knjigovodstvo, Pavlin Peter — inž. tehnolog, Radakovič Božo — recptor, Romih Gizela
—	tehn. adm. dela, Turnšek Ivan — laborant, Bavdek Rezka — vodja knjigovod. Ljubljana;
TOZD GO LJUBLJANA
Ropoša Anton — zidar, Žlender Franc — železokrivec, Žalik Franc — serviser, Hanc Jože — gradb. delavec, Konjevič Muharem — delavec, Velenšek Alojz — delovodja;
— 25 LET —
TOŽI) GO CELJE
Bandič Jerko — šef gradbišča, Cizelj Mirko — železo-krivec, Račečič Robert — skladiščnik, Sneider Erik — zidar, Uranič Ivan — gr. delavec, Vodovnik Rudolf — zidar;
TOŽI) GO ŠENTJUR
Dregarič Franjo — zidar, Fidler Franc — tesar, Marinški Jože — zidar, Zorinič Rudolf — zidar;
TOZD GO SLOV. KONJICE
Pušnik Ernest — gradb. delovodja;
TOZD GO ŽALEC
Boj Stjepan — zidar, Drobne Ivan — delovodja, Goru-pič Jože — zidar, Pesjak Anton — zidar, Sestanj Ivan — strojnik, Težački Djuro — strojnik;
TOZD MEHANIZACIJA
Čelik Anton — šofer, Ferjančič Karl — šofer, Ikeljič Osman — strojnik, Roškarič Josip — žerjavist.
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Ogrinc Franc — tesar, Pavlekovič Ignac — zidar, Šprajc Albin — vodja operative, Unverdorben Marija — analitik;
TOZD GO Slovenske Konjice
TOŽI) IGM MEDLOG
Antonič Martin — strojnik, Blatina Leon — gradb. delovodja, Džerkes Stjepan — strojnik, Fevžer Marko — skladiščnik, Gaberšek Rudolf — gradb. delovodja, Jazbec Franc — strojnik, Plemenitaš Karl — delovodja;
TOZD PROIZVODNI OBRATI
Salobir Stanko — mojster vod. delavnice;
TOZD LESNI OBRATI
Kovačič Anton — mizar, Lazar Stanko — mizar;
DS SKUPNE SLUŽBE
Bezlaj Ivica — tajnik org. samoupr.;
TOZD GO LJUBLJANA
Barber Franc — uslužbenec, Agič Ibrahim — strojnik, Čanadi Stjepan — zidar, Hadžalič Redžep — zidar;
TOZD PREVOZI LJUBLJANA
Novak Franc — voznik, Oček Stefan — žerjavist, Pur-kat Jakob — kovač;
— 30 LET —
TOZD GO CELJE
Kajba Robert — zidar, Ograjšek Anton — zidar, Petre Anton — tesar, Štefko Milan — strojnik, Zavec Franc — zidar;
TOZD GO ŠNTJUR
Klanjšek Peter — zidar, Omerzu Ladislav — skladiščnik, Rotar Karel — tesar, Žohar Evgen — delovodja;
TOZD GO SLOV. KONJICE
Rupnik Alojz — zidar;
TOZD GO ŽALEC
Sabol Drago — strojnik;
TOZD MEHANIZACIJA
Dregarič Franjo — strojnik, Lupter Radoslav — delavec pri cevnih odrih, Oberžan Jože — ključavničar, Rajh Vlado — vodja SIP, Šistek Ramiz — strojnik, Škoflek Milan — vodja avtoparka;
TOZD IGM MEDLOG
Pajk Franc — vrtalec, Vončina Ivan — cementninar;
TOZD PROIZVODNI OBRATI
Božič Ivo — nabavni referent, Ratej Ivan — stavb, ključavničar;
DS SKUPNE SLUŽBE
Artiček Martin — inštruktor učencev, Lobe Hermina — knjigovodja, Radič Zdravko — nabavni referent;
TOZD GO LJUBLJANA
Njegovac Vjekoslav — delovodja;
KDAJ STE REKLI, DA MORA BITI GOTOVO?
1.	Nov sedež TOZD GO Slovenske Konjice in samski dom za delavce TOZD
2.	Gradnja poslovno-stanovanjskega bloka v središču Slovenskih Konjic
3.	V Zrečah so novi stanovanjski bloki v različnih fazah izgradnje
4.	V Slovenskih Konjicah, v novi soseski gradnja prvega stanovanjskega bloka
POSVETOVALNICA
NOVOSTI V ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH
Za dodatno delo soglasje obeh TOZD
Zaradi precej pogostega manipuliranja z možnostjo zaposlovanja delavcev do ene tretjine polnega delovnega časa poleg rednega delovnega časa, novela zakona zaostruje to možnost zaposlovanja s tem, da morajo k takemu dodatnemu delu delavca dati soglasje organi upravljanja obeh TOZD. Določena dela oziroma naloge strokovnjakov se morajo vsakih 12 mesecev tudi objavljati, dokler se ne prijavijo nezaposlene ali delno zaposlene osebe, ki ustrezajo razpisnim delovnim pogojem.
Nadur največ 30 na mesec
Zaradi zaostritve pogojev za opravljanje dela preko polnega delovnega časa novela zakona določa, da ga delavci ne smejo uvesti, če ga je mogoče opraviti z ustrezno smotrno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali pa z zaposlitvijo novih delavcev. Ce pa družbeni interes in narava dejavnosti terjajo uvedbo dela preko polnega delovnega časa, sme posamezni delavec v enem mesecu opraviti največ 30 ur, razen pomorščakov, ki smejo opraviti do 86 ur na mesec.
Najdaljši letni dopust 45 dni
Novela zakona skrajšuje letni dopust od sedanjih 60 na 45 delovnih dni, kajti v praksi se ta institut nepravilno razlaga oziroma celo zlorablja.
Razmerja z udeleženci usmerjenega izobraževanja
Kot novost uvaja novela zakona, da naj delavci v TOZD določijo v samoupravnem splošnem aktu osnove za urejanje med-
Kršitve delovne
Skupna disciplinska komisija GIF Ingrad je v času od 1. avgusta do 20. septembra na svojih sejah po temeljnih organizacijah obravnavala 42 kršiteljev delovne obveznosti. V 7 primerih je bil postopek ustavljen, ker so delavci odšli sporazumno ali iz drugih razlogov, v 10 primerih ukrep ni bil izrečen
sebojnih razmerij delavcev in udeležencev usmerjenega izobraževanja. Poleg pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo udeleženci usmerjenega izobraževanja pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in pri praktičnem pouku v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju, morajo delavci določiti v samoupravnem splošnem aktu tudi druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pogoje za njihovo	uresničevanje.
Vsak udeleženec usmerjenega izobraževanja bo moral s podpisom izjave, da sprejema pravice, obveznosti in odgovornosti določene v samoupravnem splošnem aktu, vzpostaviti medsebojno razmerje z delavci TOZD. Pristojni samoupravni organ tozda pa bo moral odločati o posameznih pravicah, obveznostih in odgovornostih posameznih	udeležencev
usmerjenega izobraževanja.
Neopravičen izostanek — prenehanje delovnega razmerja
Zaradi uskladitve z zakonom o združenem delu in zaradi zaostrovanja delovne discipline novela zakona določa obveznost, da morajo delavci v samoupravnem splošnem aktu določiti število dni neopravičenega izostanka z dela, ki ne sme biti manjše od 5 in ne večje od 7 delovnih dni v obdobju šestih mesecev, za katerega se mora izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Novela zakona določa še druge primere hujših kršitev delovnih obveznosti, ki jih določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu, zaradi katerih se bo moral izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Pri opredelitvi v zakonu določenih primerov hujših kršitev delovnih dolžnosti morajo delavci v samoupravnem splošnem aktu upoštevati, ali zaradi hujših kršitev prihaja do motenj v razmerjih pri opravljanju del oziroma nalog, predvsem pa, ali prihaja do večje materialne škode oziroma do nevarnosti za nastanek take škode, hujših posledic za pravice delavcev, do posledic ali nevarnosti za njihovo življenje in zdravje ali do bistvenih motenj v samoupravnih osnovah.
Štefan Gruškovnjak
obveznosti
iz razloga, ker so bile kršitve lažje oziroma nepomembne. Dogaja se, da predlagatelj postopka vsako manjšo nepravilnost preda v obravnavo disciplinski komisiji, pa bi se lahko z razgovori in razumevanjem zadeva predhodno uredila. Bilo je izrečenih 6 opominov, ostali ukrepi pa so:
Javni opomin
OPERCKAL Vili in ONIC Mirko — zapustitev TO na nedovoljenem prehodu TOZD Proizvodni obrati, FISTRIC Jože in KUNDIH Milan, vinjenost na delovnem mestu — TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina.
Denarna kazen 5 % OD
JAMNIK Bojan — neopravičeni izostanek z dela 2 delovna dneva — TOZD Mobilia Ljubljana.
10 % OD
KRDlC Himzo — vinjenost na delu (večkratno)
—	TOZD GO Ljubljana, KLlClC Mirsad — povzročitev materialne škode z nedovoljeno odsotnostjo z dela — TOZD Mobilia Ljubljana.
Prerazporeditev na drugo delo
KOREN Jurij, prekoračitev danih pooblastil na delu čuvaj — TOZD IGM Medlog.
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
—	pogojno na 6 mesecev
BERK Franc, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni — TOZD Mehanizacija;
—	pogojno na 1 leto
OKANOVIC Salko, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni — TOZD GO Celje, PODHRAŠKI Vinko, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni — TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina.
POMEMBNO PRIZNANJE
V delovno organizacijo je prišlo takole priznanje:
■
P
>
^ ,.
PKIMERAN VOJNIK
Dragi drugovi, vojnik Lesjak Zdravko, član vašeg kolektiva, zasluženo je dobio visoko voj-ničko priznanje značku »primeran vojnik« za od-ličan uspeh u vojničkoj obuei, idejno-političkom ob-razovanju i vaspitanju, za primerno i savesno izvrša-vanje vojničkih dužnosti, uspešno sprovodjenje u život mera bezbednosti i sa-mozaštite, za marljivo uče-šee u vannastavnim aktivnostma, razvijanje drugar-stva i jačanjc bratstva i jc-dinstva u vojnom kolektivu.
Budite ponosni takvim uzornim članom vašeg kolektiva, sposobnim i odluč-nim braniocem socialistič-ke samoupravne zajednlce. B. Luka 16. 8. 1982
Vojna pošta br. 5401 Banja Luka
Podpis uredništva:
Zdravko Lesjak, gradbeni tehnik, je bil pred odhodom v JLA zaposlen v TOZD DO Celje.
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
VUKADINOVIC Boro, neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni, TOZD IGM Medlog, BIBEROVIC Alija, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana, MU-JADIČ Osman, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni in 3-krat predčasen odhod ob dolgih torkih, TOZD GO Ljubljana, SKOK Franc, ponareditev bolniškega lista z namenom preslepitve in neopravičen izostanek z
dela več kot 20 delovnih dni, TOZD GO Slov. Konjice, STOKIC Milenko, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni — TOZD IGM Medlog, ŽU-TIČ Mate, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni — TOZD Proizvodni obrati, IVANCEVlC Josip, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni — TOZD GO Celje, GUGIC Jožo, neopravičen izostanek z dela 16 delovnih dni — TOZD GO Celje.
Štefka Krušič
Priznanje za uspešno delo
Ni dolgo med nami, le dobra tri leta, pa tega ne bi verjeli, če pogledamo, koliko mu je v tem kratkem času uspelo narediti.
Vidi se, da Vladimir Podgoršek, ki je ravnatelj našega dijaškega doma Dušana Finžgarja v Maistrovi 5 ni začetnik pri svojem delu v dijaških domovih, saj ima za sabo že 26 let dela na tem področju.
Prišli -
V	mesecu avgustu je bilo na novo kadrovanih 34 delavcev, od tega 1 iz JLA. v
V	istem razdobju je odšlo 25 delavcev.
UPOKOJENI SO BILI: Starostno:
FIDLER Anton, rojen 8. 7. 1922, čuvaj v Rog. Slatini. Delo je združeval od 20. 9. 1962 do 8. 7. 1982. Stalno bivališče ima Pijavci 24, Šmarje pri Jelšah.
Invalidsko:
ŽABERL Alojz, rojen 8. 9. 1927, grad. delavec v Rog. Slatini. Delo je združeval od 16. 6. 1971 do 2. 8. 1982. Stalno bivališče ima Vo-denovo 17, Šmarje pri Jelšah.
ŠINKOVEC Janez, rojen 18. 12. 1924, vodja gradbišča v Ljubljani. Delo je združeval od 1. 1. 1959 do 9. 6. 1982, stalno bivališče ima Ulica na grad 7 a, Ljubljana.
Umrl je:
ŠKORJANC Ivan, rojen 1. 4. 1942, delovodja v Laškem. Stalno bivališče je imel Rožni vrh 25, Šmartno v Rožni dolini.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Bajrič Teufik — iz Laškega,
To so bila plodna leta, za kar je dobil republiško priznanje Skupnosti domov Slovenije »za izredne uspehe pri vzgojnoizobra-ževalnem delu v prid mlade generacije«.
Ob podelitvi priznanja so poudarili njegova prizadevanja za obnovo dijaških domov ter za uspešno sodelovanje teh domov s krajevnimi skupnostmi, v katerih so delovali.
Rad dela z mladino, ni mu žal časa, ki ji ga posveti, le žal mu je, da ne more uresničiti vseh želja, ki jih pa ni malo. Tudi V domu Dušana Finžgarja mu je že veliko uspelo narediti, kar vedo le tisti, ki z njim delajo.
K čestitki ob tako pomembnem priznanju, ki mu ga je podelila Skupnost domov Slovenije, se pridružuje tudi naša delovna organizacija.
— eč
odšli
Matuš Ivica — iz Celja, Bendra Rajko in Šantek Josip iz proizvodnih obratov.
Naraščaj v družini so dobili:
Brkič Razim — hči Žejna, Fiket Milan — hči Maja, Vasič Mile — hči Jasna, Kokorič Jožo — sin Ivan, Dimnik Marjan — sin Miha, Dečman Olga — hči Ana, Bodo Stanko — sin Goran, Sovčev Risto — sin Risto, Pušnik Albin — hči Vladimira, Vrenko Ivan — sin Janez, Kunuševski Fazli — sin Faruk, Jurički Josip — hči Gordana.
Marija Pšaker
ZAHVALA
Ob prerani smrti mojega dragega očeta FRANCA UGOVŠKA, se zahvaljujem sodelavcem za darovano cvetje, tolažilne besede in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marija Ugovšek
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta se zahvaljujem sindikalni organizaciji v delovni skupnosti skupne službe za podarjeni venec.
Anica Verbič
Obujamo
spomineNOB
BIL SEM KNOJEVEC . . .
Stane Gaberšek dela kot popravljalec strojev, reduktorjev, skratka je vzdrževalec strojev. Po poklicu je visokokvalificirani strojni ključavničar. Ob spojitvi z Montano je prišel k nam. Z delom je zadovoljen. Svoje mladosti pa se takole spominja:
»Rodil sem se v Zabu-kovici pri Grižah 1926. leta. Živel sem pri starših, šolo in uk pa končal v Grižah in Žalcu. V partizane sem odšel, ko mi je bilo nekaj čez sedemnajst let. Bil sem borec Cankarjeve brigade, brigade VDV (vojske državne varnosti, KNOJ . . .). Z veseljem sem opravljal svoje naloge ...«
Najbolj živo mu je ostalo v spominu, ko je bil dodeljen v štab I. divizije KNOJ, ki ji je poveljeval Bojan Polak — Stenka in kjer je bil načelnih štaba Franc Tavčar — Rok. Iz te divizije so med drugim odhajali mladi in neustrašni borci na Kordun, kjer so v oktobru 1944. leta začeli zamenjevati nemške ujetnike za ujete nartizane in tudi naše zapornike. Za enega nemškega vojaka so
dobili tri svoje ljudi, za nemške oficirje pa celo več. Odvisno od čina. Za »veliko« nemško glavo so dobivali tudi po deset izmučenih, pretepenih in komaj še živih borcev, zapornikov ... Nemci so bili vedno presenečeni, ko so jim njihovi vojaki in oficirji povedali, da so partizani ravnali z njimi lepo, v skladu z mednarodno konvencijo o vojnih ujetnikih.
»Ob zamenjavah so bili Nemci korektni in nas niso nikoli napadali zahrbtno. Drugače so se vedli ustaši, ki so bili po navadi vedno na tekočem, kdaj bo takšna zamenjava ujetnikov. Tudi vedeli so, kod vodimo potem naše borce. Pričakali so nas v zasedah pri Sv. Ani blizu Karlovca. In tako smo se morali vedno krepko boriti, da smo prenesli vse zamenjane partizane v naše enote. Ko so ozdraveli in se telesno opomogli, so se vračali v brigade. Nadvse so nam bili hvaležni za to pomoč.
Jaz sem se vračal na Kordun vse do aprila 1945. leta, ko sem prenašal bolne tovariše v bolnišnice na osvobojeno ozemlje. Bilo mi je lepo ob misli, da rešujem življenja soborcev, trpinov iz gestapovskih zaporov in da pri vsem tem tvegam tudi svojo glavo. V naši zavesti je moralo biti veliko samoodpo-vedovanja. To so bile za tiste čase težke naloge.
Svobodo sem dočakal v Ljubljani. Odmevale so partizanske pesmi. Nepozabni so spomini na mitinge, na katerih sem nastopal v kulturni skupini.
Mladost je res šla mimo mene, ostal pa je spomin na lepe dni, ko smo se morali soočiti s sovražnikom iz oči v oči. To so bili lepi dnevi, kajti v premaganih sovražnikih sem videl strah v njihovih očeh.
Ponosen sem na svojo pot v partizanih. Ponosen sem, da lahko rečem, da sem bil Titov Knojevec!«
Zapisala: Lea Čmak
Brigadirji - veterani
ALOJZ TIRGUŠEK je najmlajši brigadir-veteran v delovni organizaciji, ki je bil pred dvaindvajsetimi leti na izgradnji AV-TOPUTA BRATSTVO — JEDINSTVO.
Glavni štab mu je tedaj podelil diplomo za vsestransko zalaganje pri delu in za družbenopolitično udejstvovanje.
»V delovni brigadi se je razvijalo prijateljstvo med brigadirji iz vseh krajev naše domovine; brigade so bile kovačnice novih udarnikov in bodočih komunistov. Veliko brigadirjev je bilo na delovnih akcijah sprejetih v zvezo komunistov.«
Tudi Alojz Tirgušek je postal v delovni brigadi udarnik in komunist, kakršnega še sedaj poznamo: delovnega, poštenega in
dobrega samoupravljalca na delovnem mestu vodje mehanične delavnice v TOZD Mehanizacija.
Zadnjič smo na tem mestu objavili imena vetera-nov-brigadirjev z delovnih akcij. Medtem so se javili še: Ivo Božič, Ivan Emeršič, Vidoslav Gošnjak, Anton Krušeč, Zdravko Rabič, Anton Streicher in Alojz Tirgušek, ki smo ga predstavili.	L. C.
NOVICf
KONČALI SO UČNO DOBO
Kar sto učencev je letos zaključilo učno dobo, nekaj pa je takšnih, ki jim je ostal še zaključni izpit ali celo kakšen izpit več. V zadnjem letniku smo imeli naslednje število učencev:
18 zidarjev, 6 tesarjev, 21 železokrivcev, 8 vodovodnih inštalaterjev, 11 monterjev centralne kurjave, 2 monterja klima naprav, 8 stavbnih ključavničarjev, 13 strojnih ključavničarjev, 2 obratna elektrikarja, 1 elektroinstalaterja, 4 avtomehanike, 1 mizarja, 6 stavbnih kleparjev in 7 soboslikarjev.
Večina jih bo tudi sprejeta v redno delovno razmerje, precej fantov pa bo že letos odšlo na odslužitev vojaškega roka.
Vedno smo veseli pridnih učencev pri delu, v šoli in v delavnici. Letos so zaključili šolanje z odličnim uspehom:
Iztok Handžič, Ivan Melan-šek, Slavko Oprešnik, Miroslav Fiket, Mladen Kralj, Drago Gretič, Ivan Klopo-tan, Marjan Varjačič. Čestitamo!
Sedaj so naši fantje zaključili t udi najlepši del življenja kot pravimo in stopili bodo v novo obdobje. Prav vsem želimo veliko sreče in uspehov v njihovem poklicnem in privatnem življenju.
ZACELI SMO Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM
Za letošnjo šolsko leto smo za proizvodne poklice podelili 55 štipendij in sicer za naslednje poklice: 24 gradbinec I, 7 gradbinec II, 5 stavbni klepar, 6 strojni ključavničar, 1 strojnik težke gradbene mehanizacije, 1 strugar, 1 avtomehanik, 1 obratni elektrikar, 3 monter klimatskih naprav, 4 monter centralne kurjave in 2 mizar.
Poleg teh so podelili še v gradbeni operativi Ljubljana 20 štipendij za gradbinca I in na TOZD Mobi-lia 5 štipendij za mizarja.
Ponovno so se potrdila opažanja, stara več let, da ni kandidatov za stavbnega ključavničarja, stavbnega kleparja, pleskarja, železokrivca, tesarja, mizarja in zidarja.
Ker se ta situacija ne popravlja, še slabša se, bomo prisiljeni pristopiti k drugačnemu načinu nagrajevanja, namreč, da bi v prihodnje plačevali celotno oskrbo v domu le tistim učencem, ki se odločijo za tisti poklic, ki jim je sedaj »manj privlačen«.
— eč
IZVOLJENI V KOMISIJE
Na predsedstvu konference osnovnih organizacij sindikata GIF Ingrad Celje je prišlo obvestilo o izvolitvi članov našega kolektiva v komisije Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije.
Tako so bili izvoljeni v komisije republiškega odbora:
CELJE - CELJE - CELJE - CELJE
ALEŠ ILC V KOVINOTEHNI — Sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov Celje, Aleš Ilc, je še pred razrešitvijo te funkcije prevzel mesto predsednika poslovodnega odbora delovne organizacije Kovinotehna v Celju. Glede na to, da bo volilna konferenca občinske organizacije Zveze komunistov na začetku prihodnjega leta, bo do tega časa opravljal še naloge sekretarja OK ZK.
SEDMA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE — Torek, 19. oktobra, bodo na ločenih sejah zasedali vsi trije zbori celjske občinske skupščine. Tokrat bodo delegati ponovno ocenili možnosti razvoja občine v tem srednjeročnem obdobju in še posebej v prihodnjem letu. Razprava bo tekla tudi o uresničitvi načrta na področju kmetijstva, zemljiške politike in gozdarstva in prav tako o preskrbi v občini. Zanimivo bo poročilo o poteku del na projektu »model sanacije ozračja v urbanizirani kotlini.« Med tremi osnutki odlokov pa je tudi odlok o varstvenih pasovih za vire pitne vode na območju Medloga.
VIŠJE OBRESTNE MERE — Tudi Ljubljanska banka Splošna banka Celje se je priključila poslovnim bankam v državi, ki so s prvim oktobrom letos povišale obrestne mere za dinarske in devizne namensko vezane vloge občanov. Tako so se obresti za dinarske vezane vloge nad 12 mesecev povečale od 11 na 13%, za vezane nad 24 mesecev od 13 na 15% ter za vezane nad 36 mesecev od 15 na 20 odstotkov. Višje obrestne mere veljajo tudi za devizne vezane vloge občanov. Za vezane nad 24 mesecev so se povečale od 10 na 11% ter za vezane nad 36 mesecev od 10 na 12,5 odstotka.
TEDEN DOMAČEGA FILMA — V času od 3. do 10. novembra bo v organizaciji Novega tednika in Radia Celje v mestu ob Savinji že deseti Teden domačega filma. V tem času bo na sporedu deset premiernih filmov, od tega kar šest slovenskih. V okviru spremljajočih prireditev bodo v Celju že od 25. oktobra dalje vrteli vse doslej nagrajene slovenske filme na Tednu domačega filma. Sicer pa bo v času TDF več aktualnih posvetovanj, razstav in podobno.
Ingrad je gostitelj večera s predstavo »Boj na požiralniku«, ki bo na sporedu 4. novembra 1982 ob 20. uri.
Franc Berginc v komisijo za delo v tujini, Franc Ramšak v komisijo za oddih, rekreacijo in šport, Albert Kerkoš v komisijo za proizvodna tekmovanja in Vili Šušter v komisijo za obveščanje.
IMENOVAN GENERALNI DIREKTOR GIPOSSA
Delavski svet SOZD Gi-poss Ljubljana je 1. oktobra 1982 imenoval Draga Ternovška za generalnega direktorja sestavljene organizacije združenega dela, za dobo 4 let.
Drago Ternovšek, diplomirani pravnik, star 35 let, je bil doslej direktor splošne službe v Gipossu, zadnjih šest mesecev pa tudi v.d. generalnega direktorja.
K izvolitvi mu čestitamo!	— m j
NAJBOLJŠI IZ SLOVENIJE
Na letošnji že 10. jubilejni delavski olimpiadi šahovskih ekip iz delovnih organizacij Jugoslavije, ki je bila v Pulju od 25. do 29. septembra, so naši ša-histi dosegli pomemben uspeh. Prejeli so plaketo za najbolje uvrščeno slovensko ekipo.
Letos je sodelovalo kar 186 ekip. Naša prva ekipa je dosegla 9. mesto, druga pa se je uvrstila nekje v prvi polovici lestvice sodelujočih.
Za Ingrad so tekmovali in dosegli točke: za prvo ekipo — na 1. deski Franc Brinovec 3,5 točke, na 2. Jože Zorko 6, na 3. Tomo Studnička 6 in na 4. deski Milan Ojstrež 7.5 točk; za drugo ekipo pa 1. Anton Streicher 5 točk, 2. Ljubo Krk 3,	3. Darko Plahuta
3,5 in 4. Srečko Pišorn 6 točk.
Za dosežene rezultate čestitamo.	Vili Š.
IGRE ZA DAN REPUBLIKE
Športno društvo Ingrad razpisuje interno tekmovanje v počastitev Dneva republike, v organizaciji TOZD GO Celje.
Tekmovanja bodo potekala na terenih v Celju, v naslednjih panogah:	stre-
ljanje, keglanje, namizni tenis, odbojka, šah, mali nogomet, vleka vrvi in plavanje s puško.
Prijave pošljite do 20. oktobra 1982 v tajništvo TOZD GO Celje — Milici Franc.	F. R.
V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI! IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI
l h |>			Dm.i	ijjlj	W "k
§f'	k	>	m	Ey	
V počastitev obeh sindikalnih kongresov se je tudi Ingrad vključil v številne kulturne prireditve, ki so v občini Celje; pa tudi v sami delovni organizaciji so se zvrstile pomembne prireditve.
V avli Poslovnega centra je v času od 28. sept. do 4. oktobra razstavljal svoja likovna dela Jože Per-čič-Juškin. Razstavo si je ogledalo precejšnje število delavcev celjskih in tudi zunanjih temeljnih organizacij.
Pod naslovom »Pokaži kaj znaš« pa smo v prejšnji številki napovedali razstavo likovnih in ročnih del delavcev Ingrada. Zdaj je odprta v avli PC od 7. do 15. oktobra. Izbrana dela bodo kasneje razstavljena v Likovnem salonu, Celje.
IV. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije
Od 18. do 22. oktobra letos bo v Ljubljani IV. kulturno srečanje gradbincev Slovenije, v organizaciji SOZD IMP — delovne organizacije IZIP Ljubljana.
Srečanje bo predstavilo dosežke na področju amaterske kulture, tako likovne in fotografske, literarne in glasbeno folklorne.
Iz naše delovne organizacije bodo na tem srečanju sodelovali: Franc Klemen, Silvo Javoršek in Branko Hrovat z likovnimi deli, Vili Šuster in Edo Einspieler s fotografijami, recitacijska skupina, recitator Brane Drevenšek z izborom lastnih pesmi, moški kvartet in instrumentalni ansambel.
Medtem smo že tudi prejeli rezultate žirije, ki je ocenjevala likovne, fotografske in literarne prispevke.
Žirija je ocenila 93 slik,
ki jih je poslalo 15 avtorjev in 85 fotografij, ki jih je poslalo 13 avtorjev. Od likovnih del je žirija izbrala za razstavo 69 slik, za objavo v katalogu pa 25 slik. Pri fotografijah je bila kakovost slabša, zato so za razstavo izbrali le 41 slik in 13 za predstavitev v katalogu.
V	žiriji za likovna dela je sodeloval likovni kritik Peter Krečič, za fotografijo pa Jaka Bregar, ki se je proslavil na področju amaterskega filma.
Tudi žirija za literarna dela je že opravila svoje delo. V izboru nastopajočih na literarnem večeru najdemo tudi našega Braneta Drevenška.
V	tej žiriji je sodelovala znana slovenska pisateljica Mira Mihelič, ki je za literarni večer od vsakega avtorja izbrala po eno pesem in tudi predlagala
vrstni red nastopov na tem večeru. V intervjuju je povedala, da je bilo sodelovanje v tej žiriji zanjo svojevrstno doživetje. »Odprlo mi je povsem nov svet na področju poezij, pristen in avtentičen. Pesmi se vidi, da so jih pisali ljudje tako rekoč iz svojega znoja.«
- mj
REKREACIJA V TELOVADNICI
Športno društvo je tudi letos rezerviralo telovadne prostore za rekreativno vadbo za svoje delavce. Ob petkih od 16. do 18. ure v telovadnici Tehniške šole v Celju, ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure v telovadnici Srednje šole za trgovsko dejavnost (samo za namizni tenis — organizirana vadba).
VABLJENI!
ZAC.LASU0 INGRAD PRIPRAVIL VILI	AKA1)Eiaski naslov v "TEHNIČNIM	RDEČA DARVA	POSODA	UMčTNI	Ul AT, VRTEL	zenSkA		ROVIVA	lip
MDIZKA K-OT POTRDILO									
PRIPRAVA za METUjGNJe									
o«;:						OA^MŠI MAŠKARA n PTU7A			
PARADI i RAD					7APONSKO •3ADOLKO				
Hrvaška igralka crIišnvk.					VLADARitV rnešTOL				
'V]UŠ|N			sn-is«	AMCRltki POPEVKAR					
CK.AN				Risalno					
ŽLAHTNI uo									
OL.MevTo AME Ritke Uifto e čiffORtlTe								BlljJjnL7	
PA ŠE TO
A
CELJE ONI %\\\APREDSEDNIK K K CELJE v *	STEPIŠNIK ,101
..**
V organizaciji Športnega društva Ingrad je bil 3. pohod planincev Gipossa doslej najbolj množičen. Udeležilo se ga je 178 ljubiteljev planin (Ingrad 72, Gradbinec 49, Stavbar 23, Pionir 17, skupne službe SOZD 6, Obnova 4, Instalacija 4, Giposs inženiring 3), ki so prišli eni po daljši, drugi po krajši poti do Koče na Loki pod Raduho, kjer je bilo srečanje. Mnogi pa so se povzpeli še na vrh Raduhe.
Po krajši proslavi so se odvijale šaljive družabne igre, na zaključku pa je bil še srečolov, kjer je prvo nagrado — nahrbtnik odnesla tajnica Gipossa.	V. Š.
3. POHOD PLANINCEV
NA RADUHO
iti tj ra d
7/CELJt
	MJIlgg	
	jjrT* {	*L
,L ’ -X*

K slikam: 1. Ena od skupin na vrhu Raduhe, 2. Za prijetno razpoloženje pred kočo na Loki sta skrbela harmonikar in violinist iz Kompol, 3. Planince Gipossa je v imenu organizatorja pozdravil Franc Berginc, 4. in 5. V drugem delu srečanja pa še šaljive igre za nagrade, (foto: Dean Šuster)