leinem obračunu Privilegirane agrarne banke Pab je kratica za Privileg. agrarno banko. Nam Slovencem njeno delovanje ni bilo tako znano, ker imamo svoje denarno zadružništvo, ki je vršilo med našim kmetskim ljudstvom veliko gospodarsko in socialno delo: pomagalo revnim, kredita potrebnim, da so mogli gospodariti. Ko pa je izšla uredba o likvidaciji kmetskih dolgov in je bila Privilegirana agrarna banka pooblaščena, da ta posojila prevzame, tedaj je postala znana tudi pri nas. Te dni smo prejeli poročilo zadnjega občnega zbora Paba in smo našli v njem mnoge podatke, ki bodo gotovo zanimali tudi naše čitatelje, zato jih objavljamo s svojimi pripombaml. Kmečki dolžniki in kmečki dolgovi Po uredbi iz leta 1936. je Privilegirana agrarna banka začela prevzemati kmečke dolgove. Dosedaj je prevzela 782.024 dolžnikov, ki so bili dolžni skupno 3 milijarde 152 milijonov 167 tisoč 212 dinarjev 34 par. Tudi naše domače hranilnice so oddale veliko število teh dolžnikov, nekatere celo vse svoje dolžnike. Seveda so 8 tem prišle v neprijeten položaj, da niso nekaj časa prejemale nobene gotovine, niti od dolžnikov niti od novih vlasrateliev in so tako svoje delovanje morale pustiti počivati. Pab pa seveda tudi ni mogel vseh 782.024 dolžnikov kar na hitro roko obračunati, posebno še ne, ker so se med kmetedolžnike silili tudi f"ki, ki nikdar niso bili kmetje, pa so se sedaj hoteli poslužiti ugodnosti, da bi se tudi njim črtal del dolga. Glede teh so bile dolgotrajne razprave v denarnih zavodih, pa tudi na sodiščih. Takih dolžnikov je bilo 54.316. Pab zato ni mogel še vsem zavodom poslati končnih obračunov za prave kmete-dolžnike, katerih je še neobračunanih 95.015. V tem letu pa bo tudi to delo končano in bo tako za preteklost urejeno. Denarnl zavodi bodo dobili gotovinska izplačila, kolikor ga še niso dobili, dobili bodo še obveznice, nakar se bo napravil še obračun, da da še država svoje obveznice zraven, ker denarnl zavodi morajo dobiti svoj dolg poravnan! Nikdar ni bil namen niti države niti koga drugega, da bi uničil naše domače posojilnice, ki so in bodo tudi v bodoče nujno potrebne našemu kmetu. Nikdar nihče ni nameraval, da bi vlagatelji v teh zavodih zgubili kaj od svojih vlog in če je država zaščitila dolžnike, mora zaščititi tudi vlagatelje! Ta zaščita bo najboljša reklama, da bodo ljudje zopet nosili denar v denarne zavode. Ta zaščita se pa izvede najlaže na ta način, da se bo dalo de- narnim zavodom na njihove obveznice, ki jih dobijo od Paba ali od države, tudi gotovino. To se delno tudi že godi in se naj izvede do kraja! Kmet znova potrebuje denar! Pab daje tudi posojila na hipoteko na kmečka posestva. Stanje teh posojil je bilo sledeče: vseh posojil skupaj je bilo 552,355.377 dinarjev. Od te velike vsote ima največ dunavska banovina: 265 milijonov, najmanj pa Slovenija, samo 316.500 din. To je razumljivo, ker je Pab deloval v drugih banovinah, kjer nimajo posojilnic, pri nas pa je vsak kmet. raje vzel denar doma na posodo. Ta nova zadolžitev kaže, da uredba o likvidaciji kmečkih dolgov ni mogla odpraviti tega, da bi kmet ne potreboval več posojil. Trdimo tudi to, da bi jih potreboval, če bi tudi ne le del, pač pa ves dolg črtali! Smatramo, da je danes najvažnejše vprašanje, kako omogočiti kmetu bolj donosno kmetovanje, ali samo z zvišanjem cen ali pa s cenenim kreditom. Kaj hitra bi bila rešitev iz vseh dolgov, ako bi bilo mogoče zvišati cene tako, da bi te omogočile plačilo vseh dolgov. Taka rešitev pa bi bila le navidezna, ker bi bilo treba zopet zvišati plače, za te plače zvišati davke in tako bi se kolo vrtelo in zopet zavrtelo v stari kolovoz. Kmet zato kljub trenutnemu popravku nekaterih cen potrebuje dolgoročni in ceneni kredit! Ali bo zmogla Privilegirana agr. banka sama dajati vsa novo posojila kmetu? V poročilu čitamo, da je v enem letu dala 832 novih dolgoročnih posojil, da ima sedaj skupno 25.182 dolžnikov v skupnem iznoau 679,512.483 din. Ako pogledamo pa številko, koliko dolžnikov je prevzela, namreč 782.024, potem moramo reči, da njej sami nikakor ne bo mogoče izvesti novega kreditiranja kmetu. Hvalevredno je, da je Pab že začela dajati kredite zadrugam, katere nato dajejo posojila naprej. Novo delovanje naših posojilnic je nujno potrebno, da bodo mogle dajati kmetu kredit. Ti krediti morajo biti največ po 4 %, ker kmečko gospodarstvo ne prenaša velikih bremen, kar se tiče obresti. Slovenci in Pab Slovenski kmetje so danes dolžniki Paba. 53 denarnih zavodov in 453 zadrug je odstopilo skupno 54.577 dolžnikov Pabu, in sicer so bili ti dolžni 521,498.556 din. Nekmetov, ki pa so se tudi priglasili, je bilo v Sloveniji 2898 z vsoto 55,209.242 din. Za vso Slovenijo posluje podružnica Paba v Ljubljani. Ta je izvršila že skoro celoten obračun, samo kaka dva odstotka jih je še nerešenih. Kolikor nam je znano — kar pa iz poročila ni razvidno — pa slovenski kmet plačuje najbolj točno svoje obroke. Večkrat smo prejemali poročila. da je podružnica Paba v Ljubljani v skrbi za odplačila segla tudi po rubežu. Nlkdar nismo In ne bomo zagovarjali nemarnih dolžnikov. Toda večkrat se pa zgodi, da kmet res ne more plačati obroka! Pri prevzemu kmečkih dolgov se ni nič pazilo na to, ali je dotičnl vreden ali ne, da se mu del dolga briše, pri izterjevanju obrokov pa naj se na vsak način postopa po razmerah! Posebno je pa treba biti obziren tu na meji, kjer kmet še teže gospodari. Okrepimo svoje denarno zadružništvo! četudi danes naš kmet dolguje Pabu, vendar mi Slovenci ne bomo svojega zadružništva likvidirali. Nasprotno! Računi za nazaj se naj uredijo, pa naprej na delo! Nikar ne omagujte, ki ste leta in leta delali nesebično in brezplačno v naših denarnih zavodih, samo da je vaš sosed mogel dobiti poceni kredit! Od ust do ust naj gre: naše posojilnicc morajo zopet začeti novo življenje! Sezimo si v roke — pa na delo!