PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 124 (14.215) Trst, nedelja, 31. maja 1992 Varnostni svet OZN sprejel sankcije proti Srbiji in Črni gori Jugoslavija kot Irak Letalski in najini embargo bo pretvoril Jugoslavijo v otok sredi Evrope Za trezno izbiro na nedeljskih upravnih volitvah LJUBLJANA - Srbija in Črna gora sta kot agresorici na BiH, še prej pa tudi na Hrvaško in Slovenijo, z včerajšnjim dnem postali osamljen otok sveta. To je zdaj po glasovanju VS ZN o uvedbi ostrih sankcij proti tema državama, ki je bilo včeraj zvečer v New Yorku, že povsem gotovo. Besedilo resolucije o doslej najhujših sankcijah proti katerikoli državi v zgodovini! ZN, ki se lahko primerja le s tistimi proti Iraku, so članice Varnostnega sveta uskladile že minulo noč in predvidevajo popolno trgovinsko blokado, naftni embargo, prekinitev športnega, kulturnega in znanstvenega sodelovanja, zamrznitev finančnih fondov v tujini, ustavljeno letalsko povezavo z Beogradom in zmanjšanje diplomatskih predstavnikov v tujini. Kitajska in Zimambve sta se pri glasovanju vzdržali, Rusija pa je glasovala za uvedbo sankcij, ki začnejo veljati takoj. Ob sprejemu ostrih sankcij proti Srbiji in Črni gori, ki vsekakor vzbujajo upanje, da bo kmalu le konec strahotne morije in razdejanja v BiH, se neizogibno zastavlja vprašanje zakaj se je mednarodna skupnost toliko časa obotavljala. Je bilo res treba najprej žrtvovati na tiso- če človeških življenj, uničiti celotna mesta, pregnati stotisoče ljudi z njihovih domov. Kakorkoli že, mednarodna skupnost se je naposled le zedinila in z resolucijo Varnostnega sveta odločila pretrgati vse trgovinske stike z Jugoslavijo, ustaviti poslovne in finančne transakcije, prepovedala je izvoz in uvoz izdelkov v ZRJ, razen hrane in zdravil, uvedla naftni embargo, blokado pomorskega in letalskega prometa ter sprejela še vrsto drugih ukrepov kot so ustavitev znanstvenega, tehničnega, kulturnega in športnega sodelovanja. Na vztrajanje Rusije in Francije ter še nekaterih članic Varnostnega sveta so iz besedila resolucije umaknili ameriške pobude za izključitev jugoslovanske delegacije iz Združenih narodov. Ta ukrep pa bodo uvedli, če Srbija in Črna gora v kratkem ne bosta umaknili svojih vojaških sil iz BiH ter se odrekli ozemeljskim zahtevam v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah. Vsi ti ukrepi pravzaprav pomenijo, da sta Srbija in Črna gora odslej odrezani od sveta in osamljeni, podobno kot se je to zgodilo z Irakom pred začetkom zalivske vojne. Sodeč po odzivih in reakcijah številnih pomembnih in vplivnih držav sveta, ki smo jim bili priča zadnje dni, pa je vse bolj jasno, da je mednarodna skupnost pripravljena uporabiti tudi vojaške sile proti agresorjem, če omenjeni ukrepi ne bodo zalegli. Tako so ZDA najostreje obsodile najnovejša bombardiranja Sarajeva, Was-hington pa je srbske sile obtožil za doslej najhujši napad na prebivlstvo tega mesta. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je ob tem poudaril, da Bela hiša ne bo dovoljevala uporabo sile proti nedolžnemu civilnemu prebivalstvu ter da 'bo moral agresor za to vsekakor plačati. Washington je ostro obsodil tudi vnovične topniške napade na Dubrovnik. Zaradi novih bombardiranj Dubrovnika je Hrvaška pozvala ZDA, naj s svojo mornarico zaščitijo to zgodovinsko mesto. Hrvaški zunanji minister dr. Zvonimir Šeparovič je od presednika VS ZN in visokih ameriških funkcionarjev dobil zagotovilo, da bo mednarodna skupnost z vsemi sredstvi preprečila nadaljnje agresije Srbije. V tem kontekstu velja omeniti, da je Grčija na naslednji četrtek napovedala velike letalske vojaške vaje s pravim strelivom, za ta dan pa je napovedan tudi sestanek zunanjih minis- NAD AL JE VAN JE NA 2. STRANI Pozitivne ocene predlogov za terapijo guvernerja zavoda Banca cTItalia Ciampi: Takoj sprejeti ustrezne ukrepe za ozdravitev italijanskega gospodarstva RIM »Od nas je odvisno, če bomo Premagali težave in se odločili za potrebne žrtve.« S temi besedami je guverner zavoda Banca D ltalia Azelio Ciampi (na sliki AP) na letni skupščini odgovoril vsem tistim, ki se bojijo, da Italiji ne bo uspel obstanek v evropski A ligi. »Toda časa se ne sme izgubljati, če nočemo, da poleg izpada v B ligo, postanemu tudi ovira na poti evropske gospodarske in monetarne združitve,« je še poudaril Ciampi. Po njegovem mnenju bo zato do leta 1996 nujno potreben korektivni gospodarski manever v višini 11% družbenega bruto proizvoda, kar z drugimi besedami poceni približno 150.000 milijard lir. Manever pa bo moral biti tak, da bo imel stalne ^činke in ob koncu te »terapije« bi morali Javni izdatki biti manjši od 4 odstotkov družbenega bruto proizvoda, davčni pritisk bi moral biti višji za 2 odstotka, za 1,5 odstotka pa naj bi se zmanjšale obveznosti za °bresti. Ciampijeva terapija je povsem jasna. Ker je menjalni tečaj lire stalen in bo tak tudi ostal, je treba skladno s tem sprejeti tudi rigorozno in dosledno monetarno politiko, plače uskladiti s programirano inflacijsko stopnjo, konkurenčne vzpodbude razširiti tudi na terciarni sektor in uvesti strogo disciplino v javne finance. Pri tem morajo vse te akcije zaobjeti vse socialne kategorije, pri čemer je treba težiti za tem, da se davčni pritisk v obliki stalnih prilivov nadomesti tudi z izrednimi prilivi, s tem da bi preprečili vse oblike davčnega utajevanja. Guverner nacionalne banke se je zavzel tudi za uresničitev lokalnih reform o javnih financah, v zdravstvu in socialnem skrbstvu. Javni primanjkljaj pa je treba po njegovem mnenju omejiti v tiste okvire, ki jih je Italija svečano sprejela v mednarodnih organizacijah. »Treba je preprečiti nadaljnjo rast javnega dolga, ki duši vitalne sile italijanskega gospodarstva,« je še poudaril Ciampi. NADALJEVANJE NA 2. STRANI VOJMIR TAVČAR Najbrž bo napovedani prihod vsedržavnih voditeljev in uglednih gostov iz Slovenije v tem zadnjem tednu nekoliko poživil volilno kampanjo za upravne volitve na Tržaškem, ki je bila doslej precej medla. Verjetno je to tudi posledica dejstva, da so stranke zaupale svoja sporočila predvsem sredstvom javnega obveščanja ali pa so prirejale tematske posvete. Skoraj ni bilo tradicionalnih zborovanj, zmanjkali pa so tudi odmevni propagandistični predlogi o prihodnosti Trsta. Krajevnim problemom in volitvam so »ukradli« pozornost hudi vsedržavni in mednarodni dogodki: preiskava o korupciji v Milanu, umor sodnika Falconeja, izvolitev predsednika republike Scallara in zlasti zločinska morija v Bosni in Hercegovini. Težko je reči, ali bo sedanje volilno zatišje tvorno in bo prispevalo k bolj plodnemu soočanju programov. Poudariti pa je vendarle treba pozitivno dejstvo, da tokrat osrednja tema volilne kampanje ni bil »referendum« za ali proti pravicam pravicam slovenske narodnostne skupnosti. Morda bo tudi to pomagalo volil-cem za treznejše in manj emotivno odločanje. Trezne in premišljene pa morajo biti zlasti odločitve slovenskih vo-lilcev. Primorski dnevnik je v volilni kroniki in v pogovorih s kandidati - in to bo storil tudi v prihodnjih dneh - predstavil stališča, poglede in programe strank in posameznih slovenskih kandidatov. Glavni vodili pri izbiri - poleg seveda političnega prepričanja vsakega volilca - pa bi morali biti nujnost čim bolj številnega slovenskega zastopstva v novih upravnih telesih (in zato so nujni preferenčni glasovi) in perspektivnost političnega predloga. Ni dvoma, da bo Trst imel prihodnost, če se bo znal odpreti sodelovanju - gospodarskemu, a tudi kulturnemu, saj je pretok duhovnih vrednot prav tako važen kot izmenjava materialnih dobrin - z zaledjem, medtem ko ga bo zapiranje vse bolj potiskalo na obrobje. Odprtost in sodelovanje pa sta tudi pogoja za sožitje in torej za drugačen, pravičnejši odnos do manjšinske skupnosti. Nobenega dogovora med strankami o izvolitvi predsednika zbornice RIM — Po izvolitvi predsednika republike je sedaj na vrsti izvolitev predsednika poslanske zbornice, funkcija, ki se je sprostila, ko je Scalfaro odšel na Kvi-rinal, nakar se bo postavilo vprašanje izvolitve predsednika vlade. Obe vprašanji sta tesno Povezani, kot je vsem jasno. Za Predsednika poslanske zbornice Se poteguje predvsem DSL, ki bi hotela na to mesto izvoliti ali sedanjega podpredsednika zbornice Rodotaja ali pa vodjo tako imenovanih »miglioristov« Gior-9ia Napolitana. Socialisti štarta-1° na predsedstvo vlade in torej Za poslansko zbornico bolj malo skrbijo, čeprav so postavili kan- didaturo sedanjega zunanjega ministra De Michelisa. V vsem tem kaosu so demokristjani dokaj mirni. Predvsem zato, ker so komaj dobili predsednika republike, pa tudi zato, ker so trenutno brez tajnika stranke, saj je Forlani svoj odstop slovesno potrdil. Med imeni za novega tajnika se dosledno sliši za Mina Martinazzolija, ki pa mu nasprotuje predsednik stranke De Mita, ki za sedaj še ni niti sklical vsedržavnega sveta stranke, ki bo moral izvoliti novega tajnika. Nima nobenega smisla sklicevati tega organa, če ne pride prej do sporazuma znotraj stranke, pravi De Mita. Iz Milana še ena zahteva za odobritev postopka proti Pillitteriju Nova aretacija BENETKE, MILAN — V okviru preiskave o podkupninah in drugih kršitvah zakona pri zakupih za javna dela v Venetu in štirih deželah na jugu države je v zaporu končal tudi ing. Andrea Colella, ki je bil zaposlen pri gradbenem podjetju CCC (Cantieri Costruzioni Cementi) iz kraja Musile Di Piave in okrog katerega se v veliki meri vrti celotna preiskava. Colello so aretirali že v četrtek zvečer, vendar so vest objavili šele včeraj. Obtožen je prikrivanja, njegova vloga pa naj bi bila v primerjavi z ostalimi obtoženci marginalnega značaja. V milanski sodni palači pa so včeraj ponovno zaslišali bivšega predsednika Pia Alberga Trivul-zia Maria Chieso, ki je bil aretiran 17. februarja, zdaj pa je v hišnem priporu. Po zaslišanju ne Chie-sa ne njegov advokat nista hotela povedati nič določenega. V Pavii pa je sodnik Ghitti zaslišal bivšega člana upravnega sveta bolnišnice San Matteo iz Pavie Giranija (KD), ki je bil aretiran v petek. v beneški aferi Njegova odvetnika sta kasneje povedala, da je Gi-rani sodeloval s preiskovalci in priznal, da je prejel podkupnino. Govori se, da naj bi šlo za 600 milijonov lir v zvezi z zakupom del za novi oddelek porodnišnice v vrednosti 3 milijarde in za gradnjo oddelka za srčne bolezni v pavijski bolnišnici v vrednosti 13 milijard lir. Včeraj pa so iz Milana poslali novo zahtevo odboru poslanske zbornice za odobritev postopka proti bivšemu socialističnemu županu Paolu Pillitteriju. Zahtevo je poslala namestnica državnega pravdnika iz Milana Luisa Zanetti, med osumljenci pa sta tudi takratna občinska svetovalca Attilio Schemmari (PSI) in Giovanni Lanzone (DSL). Vsi trije so osumljeni zlorabe uradnega položaja, celotna zadeva pa sodi v leto 1989, ko naj bi Občina z ne povsem regularnim postopkom poverila svetovanje odvetniku Riccardelliju v zadevi »Duomo Connection.« Potem ko je varnostni svet sprejel stroge sankcije proti Beogradu in Podgorici Podivjam ostanki jugoslovanske vojske dosledno rušijo bosanskohercegovska mesta LJUBLJANA — Včeraj, ko je Varnostni svet Združenih narodov sprejemal naj ostrejše sankcije v svoji zgodovini proti Srbiji in Črni gori, so se napadi na Sarajevo in druga bosanskohercegovska mesta nadaljevali z nezmanjšano silovitostjo in okrutnostjo. Že v noči na soboto so podivjani ostanki jugoslovanske vojske pod vodstvom srbskih generalov vnovič iz vsega orožja napadli Sarajevo. S položajev na Trebeviču so raketirali središče mesta in območje občine Stari grad. Agresor se je tudi s pehoto skušal prebiti na območje Novega Sarajeva, vendar so branilci tega mesta napad odbili. Kot- poroča bosanskohercegovska agencija BiH Press, se je zgodaj zjutraj začel tudi topniški napad na poslopje časopisne hiše Oslo-bodjenje. Požar, ki je izbruhnil na stavbi, so uspeli pogasiti sami zaposleni, tako da se je izjalovil tudi ta poskus srbskih agresorjev, da bi zatrli resnico o dogajanju v BiH, saj je Oslobodjenje tudi včeraj izšlo. Napadalci so obstreljevali tudi bol- nišnico in policijsko postajo na Koševu, brez uspeha pa so sprožili tudi več pehotnih prebojev v samo mesto. V številnih delih Sarajeva so, kot poročajo, od zgodnjih jutranjih ur divjali siloviti spopadi. V nasprotju s poročanjem agencij BiH Press in HINA je Tanjug, sklicujoč se na glavni štab vojske srbske republike BiH, poročal, da so musli-mansko-hrvaške enote zjutraj silovito napadle vojašnico Maršal Tito v Sarajevu. Kot trdi ta agencija nekdanje Jugoslavije, so v napadu na vojašnico uporabljali najmočnejše orožje, kot so raketni metalci, večcevni raketometi in zažigalne rakete. V vojašnici Maršal Tito naj bi izbruhnilo več požarov, celotnemu kompleksu pa so izključili vodo in elektriko. Tudi iz drugih območij BiH prihajajo poročila o silovitih spopadih, predvsem na območju Mostarja, Širokega brij ega, Čitluka, Modriče, Derven- te in Brčkega. Tanjug poroča tudi o včerajšnjih spopadih v okolici Prijedora, kjer naj bi enote srbske republike BiH zavrnile prodor muslimanskih Zelenih beretk proti temu mestu. Medtem, ko so v Zagrebu in drugih hrvaških mestih praznovali včeraj Dan hrvaške državnosti, so ljudje na kriznih območjih te sosedne državee noč preživali v zakloniščih in kleteh. Najhuje je bilo v Dubrovniku in na območju Gospiča, srbske enote pa so večkrat napadle hrvaške položaje tudi na območju Siska in Banije. Kot poroča HINA srbske sile na območju Karlovca še naprej požigajo in razstreljujejo hrvaške hiše. V Dubrovniku je včeraj cel dan veljala splošna nevarnost. Eksplozije je bilo slišati predvsem v Župi Dubro-vački. Drugače poroča spet Tanjug, ki trdi, da so na tem območju prvi začeli streljati hrvaški vojaki, ki da so poskušali celo pehotni proboj proti Trebinju. (NIA) Srbi in Črnogorci odhajajo danes na problematične in sporne volitve LJUBLJANA — Danes bodo v Srbiji in Črni gori zvezne in lokalne volitve, ki so jih že zdaj v domačih opozicijskih krogih in marsikje v tujini proglasili za skrajno problematične in nedemokratične. Predsedniku Srbije Miloševiču se očitno zelo mudi, da bi tudi s temi volitvami dokazal pripadnost Srbov in Črnogorcev njemu in njegovi Socialistični stranki. Zato je predvolilno obdobje maksimalno skrčil in nabil s parolami o "ogroženosti Srbov" in sovražni Evropi in svetu, ki naj bi se zarotila proti "novi Jugoslaviji", ki jo je ravno tako vzpostavil po skrajšanem postopku in brez kakršnekoli demokratične javne razprave. Glavni opozicijski vodja, predsednik Srbske stranke obnove Vuk Draškovič je izjavil, da je Miloševič ukazal in zahteval, da v treh dneh pripravijo ustavo (nove) Jugoslavije, nato pa je prepovedal kakršnokoli razpravo o njej. Zdaj sili ljudi na volišče in jih prepričuje, da je to edina pot, da bi svet priznal in rešpektiral novo državo "zvezno Jugoslavijo". Draškovič pravi, da je to čista laž in da bo svet priznal Srbijo šele po svobodnih volitvah, takšne pa nedeljske zagotovo ne bodo. Vsekakor pa se zelo lahko zgodi, da bo Slobodan Miloševič spet veliki zmagovalec glede na propagando, ki jo zganja in če upoštevamo, da naj bi Srbi odšli na volišča prav v času, ko bo svet proti Srbiji in Črni gori razglasil ostre ekonomske sankcije. Srbi so doslej na različne pritiske reagirali zelo čustveno in homo- genizirano. Če bi tokrat prišlo do abstinence na volitvah, bi to pomenilo, da so Miloševiču ure štete. Vendar je v to težko verjeti. Prav tako ni moč izključiti različnih manipulacij z volilnimi rezultati in tudi njihovih potvorb. Združena demokratična levica zahteva od Srbov, da izrečejo zgodovinski NE Miloševiču. Proti Miloševiču se je izrekla tudi srbska pravoslavna cerkev, ki je sporočila, da se ne strinja z vodstvom v Beogradu in Podgorici in da ju ne podpira. Slovenska tiskovna agencija STA, ki se sklicuje na poročilo nemške DPA iz Beograda pravi, da se je tokrat prvič zgodilo, da se je srbska cerkev obrnila proti Miloševiču. Prav tako sklepa tudi dopisnica Ljubljanskega Dnevnika iz Beograda. To pa ni povsem točno. Srbska cerkev se je v dovolj odkriti obliki postavila proti Miloševičevemu režimu že tudi ob zadnjih srbskih volitvah, vendar to sploh ni vplivalo na dokončni volilni izid in absolutno zmago Miloševiča in njegove stranke. Vsekakor pa je tokratna gesta srbske cerkve zelo pomembna. Na zasedanju sveta arhijeriske sinode so sprejeli memorandum, v katerem govorijo o vseh nesrečah srbskega naroda pa tudi drugih narodov: največ vzrokov za sedanje gorje, po njihovem mnenju, izhaja iz polstoletne komunistične vladavine in njenih ostankov; obžalujejo zaradi porušenih srbskih cerkva na Hrvaškem, pa tudi zaradi porušenih katoliških cerkva. »Z obžalovanjem ugotavljamo, da vladajoče stranke v Srbiji in Črni gori podedujejo strukturo in organe, sredstva in načela povojnega komunističnega sistema... Oblasti v Srbiji in Črni gori še vedno niso pripravljene sprejeti resnične nacionalne pomiritve in zacelitve posledic državljanske vojne...« Cerkev meni, da bi morali oblikovati vlado nacionalnega zaupanja, enotnosti in rešitve, brkati pa opozarja vse na oblasti, še zlasti v Srbiji, da nikogaršnji položaj ni pomembnejši od usode in svobode vsega naroda in da tako nihče nima monopola nad ljudstvom in prihodnostjo "naših otrok". Predsednik Socialistične stranke Srbije, ki je na tem mestu zamenjal Slobodana Miloševiča, potem, ko je bil le-ta izvoljen za predsednika republike, je te dni pozval srbski narod naj gre na volitve in se tako zoperstavi "nepojmljivim grožnjam in nasilju od zunaj in tako sporoči močnim silam, da Ju- goslavija ni poligon za učenje ponižnega ravnanja malih držav". Četniški vodja dr. Vojislav Šešelj pa je ostro napadel "domače izdajalce", med katere je uvrstil celo velike srbske nacionaliste Bečkoviča, Slobodana Se-leniča in Borisava Mihiza, ki so v mnogočem odgovorni za nastanek srbskega revanšističnega nacionalizma, a očitno zdaj za Šešlja niso več dovolj veliki "patrioti". Miloševičev! srbski socialisti sicer pričakujejo volitve z geslom, da so izpolnili vse obljube, ki so jih dali narodu. Opozicija pravi, da je Srbija danes vojaško taborišče, v katerem njeni prebivalci životarijo z bedno plačo 80 nemških mark. Po nekaterih informacijah naj bi Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju pozvala Srbijo in Črno goro, naj odložita volitve, ker v sedanjih razmerah ne morejo biti niti demokratične niti poštene. (NIA) Ciampi NADALJEVANJE S 1. STRANI V svojem posegu pa je Ciampi tudi pozval podjetnike, da »storijo, kar je njihova dolžnost.« Od njih zato pričakuje tisto inovativnost, ki bo s kvaliteto proizvodov in z načinom proizvodnje vzpodbudila konkurenčne sposobnosti italijanskega podjetništva na evropskem nivoju. Pri tem pa je Ciampi pozval tudi vlado, da se odloči za tako politiko, »ki bo enakomerno porazdelila stroške sanacije.« Doslej tudi ni bil običaj, da bi guverner narodne banke govoril o argumentih, ki niso strogo povezani z gospodarskim življenjem Italije. Toda Ciampi je v zaključku svojega posega spregovoril tako o izvolitvi Scalfara za novega predsednika republike, kot o uboju sodnika Falconeja, njegove žene in treh spremljevalcev, medtem ko škandala s podkupnimami izrecno ni omenil. Vendar pa se je ob vsem tem zavzel za odločen boj proti »kriminalnemu in nezakonitemu obnašanju.« Včerajšnji Ciampijev poseg je naletel na splošno odobravanje vseh prisotnih, tako da je ob tem spet prišla na dan njegova »kandidatura« za predsednika tako imenovane tehnične vlade ali pa za odgovornega v hipotetičnem gospodarskem superministr-stvu. Ob politikih so tudi italijanski podjetniki v svojih izjavah potrdili, da se s Cimapijevo terapijo v celoti strinjajo. Tako je Gianni Agnelli dejal, da mu je bila najbolj všeč Ciampijeva trditev, da je rešitev »odvisna od nas,« De Benedetti pa je guvernerjev poseg ocenil kot »pametnega in gorečega.« Za Berlusconija je bil poseg »popoln in realističen in je tudi nakazal rešitve problemov,« medtem ko je predsednik Irija Nobili poudaril, da je šlo za »strogo oceno, ki pa je tudi polna upanja.« Zadovoljni so bili tudi sindikalni voditelji, ki so poudarili, da bo Ciampijev poseg pripomogel k uspehu pogajanj o ceni dela, ki se bodo začela jutri. Za generalnega tajnika CGIL Trentina je bil Cimapijev poseg uravnotežen in je pokazal na kulturni prepad, »ki zija med Ciampijevim posegom polnim odgovornosti in drugimi, ki jih je bilo mogoče slišati v zadnjem času.« Vodja CISL D Antoni pa je poudaril, da je Ciampi pomagal sindikatu z zahtevo, naj podjetniki stopijo na pot inovacij, »kar mi zahtevamo že leta in česar v poročilu predsenika Confindustrie ni bilo.« Konfederalni tajnik UIL Musi pa je izjavil, da je bil Ciampijev govor »resnični vladni program.« NADALJEVANJE S 1. STRANI trov ES in NATO v Oslu. Preučili naj bi morebitno posredovanje NATO na prošnjo KVSE in to zunaj ozemelj držav skupnosti. Na dan sprejemanja naj ostrejših sankcij proti kakšni državi v zgodovini Svetovne organizacije se je včeraj zganilo tudi predsedstvo ZRJ v Beogradu. Kot je poročal Tanjug, je predsedstvo poslalo nujno brzojavko generalnemu sekretarju Butrosu Galiju, v kateri predlaga sklic nekakšne mednarodne konference o Jugoslaviji kot nadomestilo za napovedane sankcije Varnostnega sveta. To naj bi bil, po mnenju predsedstva, pravi prispevek k reševanju krize. Butrosu Galiju tudi zatrjuje, da nimajo niti enega svojega vojaka na tujem ozemlju ter da nenehno po- Pred zadnjim dejanjem balkanske tragedije Bilo je hujše od zločina, bila je politična napaka. Tako so najbrž presodili ljudje, ki jih kri ne gane, skrbi pa jih ravnovesje moči, za katerega je po večinskem mnenju mogoče v današnjih časih kaj storiti predvsem z umirjanjem razmer. Grešnik je bila v tem primeru Srbija. Usoda razmesarjene Bosne in Hercegovine je začela resno ogrožati mir v Evropi in s tem po vsem svetu. Izvirni greh pa nosi na svoji duši srbska politika. Očitno so tako premislile stvari tudi Združene države Amerike, ki so dolgo oklevale glede sankcij proti Srbiji in celo obtoževale Nemčijo, da se preveč zagnano vpleta v balkanske spopade in osamosvojitvene težnje tamkajšnjih narodov. Zdaj je prekipelo. Na Srbijo oziroma njeno pomanjšano tretjo Jugoslavijo se kljub nekaterim pridržkom po svetu zgrinjajo črni oblaki popolne osamitve in tolikšnih pritiskov, da bi še Iračani lahko pomislili, kako poceni so jo odnesli ob kuvajtski vojni. Srbski voditelj Slobodan Miloševič sicer še vedno izjavlja, da »Srbija nikoli ni hlapčevala« in se zato ne bo uklanjala mednarodnim gospodarskim sankcijam, toda njegovo doslej uspešno trkanje na nacionalno hipersensibilno srbsko dušo po vsej verjetnosti ne bo več zaleglo. Vse več argumentov govori v prid domnevi, da se bliža konec sedanje srbske politike. Ni rečeno, da bo hiter in miren. Že to, da se je v javnosti spet pojavil Arkan, eden izmed najbolj divjaških voditeljev srbskih paravojaških enot v Bosni in Hercegovini, kaže na možnost, da se bosanska in zatem morda še kosovska krvava tragedija še ni končala. Ar- kana so že razglasili za mrtvega. Njegovo ponovno »vstajenje« utegne biti nevarno poživilo za umirajočo agresivno nacionalno politiko, vendar v zadnjem dejanju balkanske tragedije, za katero pa seveda ni mogoče reči, da bo ravno kratko. Svet se je s svojimi ukrepi dobro ujel z notranjim dogajanjem v Srbiji in Črni gori, torej tako imenovani Zvezni republiki Jugoslaviji. Beograjska politika je namreč povsem nemočna, če izvzamemo njen policijski in vojaški aparat. Gospodarstvo je ohromljeno, rezerve hrane pohajajo, tako da v srbskih trgovinah še olja ni mogoče vselej dobiti. Izvoza in uvoza skoraj ni več. Samo v Evropsko skupnost izvozi Srbija skoraj polovico svojega blaga, ki je namenjeno v tujino, prav toliko pa od tam uvaža. Evropa se zapira pred Srbijo, celo Rusija, ki je Srbiji obljubila nafto. Tako nastaja na Balkanu pravi otok bede. Tega se očitno zaveda tudi srbska pravoslavna cerkev. Po njenem mnenju izvira gorje srbskega naroda predvsem iz polstoletne komunistične vladavine in njenih ostankov. Cerkveno vodstvo z obžalovanjem ugotavlja, da vladajoče stranke v Srbiji in Črni gori dedujejo strukturo in organe, sredstva in načela povojnega komunističnega sistema. In kar utegne biti usodno za vladajočo srbsko politiko: vodstvo srbske cerkve meni, da današnje zvezne in občinske volitve »ne vlivajo nikakršnega zaupanja«. Tako mislijo tudi Albanci na Kosovu, ki so že opravili volitve prejšnjo nedeljo, enakega mnenja so Muslimani v Sandžaku, ki danes ne bodo Varnostni svet sprejel sankcije proti Srbiji in Črni gori šiljajo humanitarno pomoč ogroženim prebivalcem v BiH. Vrhunec neverjetnega cinizma je trditev, da se ZRJ zavzema za ustavitev spopadov in mirno rešitev krize ter da so tragični spopadi v BiH povzročili prebivalci sami oziroma njihova oblast. Voditelj Srbov iz BiH Radovan Karadžič je v svojem slogu posvaril tujino pred vojaškim posredovanjem v BiH. Kot je izjavil Tanjugu, srbska stran prepoveduje vsak prihod tujih vojakov, ki jih bo obravnavala kot agresorja in osvajalca. Glede uvedbe ukrepov je Karadžič dejal, da se mora srbski narod združiti in braniti svoje interese. Le tako bo, po njegovem mnenju, Evropo prisilile, da bo Srbijo obravnavala resno. Karadžič je znova obtožil ES, da se je postavila na stran Hrvaške in da ni nevtralna posrednica. Včeraj, se je oglasilo tudi Združenje srbskih univerzitetnih učiteljev, ki je obsodilo sankcije mednarodne skupnosti proti Srbiji in jih označilo kot napad na srbski narod, katerega cilj je uničenje tega naroda-Mednarodni skupnosti sporočajo, da krivca za vojno išče na napačni strani. Predsednik Srbskega gibanja obnove Vuk Draškovič je včeraj pozval člane in privržence svoje stranke, naj se danes pridružijo tihemu pohodu prebivalcev Beog* rada. Udeleženci pohoda se bodo poklonili žrtvam vojne v BiH. P°' kažimo Evropi in svetu, da obstaja tudi druga Srbija, Srbija življenja in ne smrti, je med drugim rečeno v pozivu Vuka Draškoviča. Velja še omeniti, da bodo danes prebivalci Srbije in Črne gore volili poslance v državni odbor skupšči' ne ZRJ. Izvolili naj bi 138 poslancev, in sicer 108 iz Srbije in 30 iz Črne gore. (NIA) volili, složna je v tem tudi srbska opozicija, ki je pozvala vse srbske državljane, naj bojkotirajo današnje volitve. Podobno razmišlja tudi vojvodinska opozicija, h kateri je mogoče prištevati vse manjšine in tudi veliko Srbov, seveda pa ne tistih, ki so po drugi svetovni vojni kot kolonisti prišli iz zaostalih hercegovskih in črnogorskih krajev ter si opomogli na posestvih banatskih Nemcev in drugih razlaščencev. Zato se Slobodanu Miloševiču in njegovim političnim somišljenikom kaj lahko pripeti, da bodo sicer še nekaj časa ostali na odru, dvorana pa se bo izpraznila. To pa bo tudi legalen argument za svet, da ne bo priznal tretje Jugoslavije, saj volitve v zvezni parlament ne bodo legitimne. Srbska politika se je očitno nekje uštela. Vzajemno delovanje faktorjev, ki ji nasprotujejo, začenja dajati tako močan učinek, da bo v Srbiji vsak hip nastal politični tornado. Ni pa nikakršnih zagotovil, da se bo tam ustavil. Zato tudi niso povsem brez podlage razmišljanja o oboroženem posegu sveta v balkanske zdrahe. Navsezadnje celo Rusija, večna zaveznica Srbije, začenja trdo prijemati Beograd. Prav Rusi pa so lahko tudi zaradi svoje notranje krize kaj primerna oborožena pest svetovne organizacije. Med drugim imajo tudi dovolj orožja, s katerim nimajo kaj početi, če se ozemlje nekdanje Sovjetske zveze izmakne splošnemu notranjemu spopadu. Prihodnji dnevi bodo bržčas razvidno pokazali, kako se bo razpletlo poslednje dejanje balkanske tragedije. BOŽO KOVAČ Z včerajšnjega sedmega izrednega kongresa SVP v Meram pod predsedstvom Rolanda Riža Južnotirolska ljudska stranka z veliko večino odobrila »paket« MERAN — Predsednik Južno tirolske stranke Roland Riz je odprl včeraj zjutraj v meran-skem Kursaalu sedmi izredni, pravzaprav zgodovinski kongres stranke, na katerem so dokončno razrešili dolgoletno sporno vprašanje južnotirolske avtonomije. Senator Riz je v 54 strani obsegajočem poročilu izrecno pozval kongresiste, naj odobrijo »paket«, ki ga je sestavila rimska vlada, ker je Italija do kraja izpolnila vse svoje obveznosti nasproti nemški manjšini. Tako je tudi bilo: paket je prodrl z veliko večino 82,86% glasov. Z odobritvijo paketa v SVP lahko avstrijska vlada v predvidenem roku - 11. junija - izda dokument o razrešitvi mednarodnega spora, ki se je začel v šestdesetih letih pri Organizaciji združenih narodov, nakar bosta Avstrija in Italija z zaključitvijo pravde skupaj seznanili OZN. Roland Riz je imel za samo tako rekoč ves glavni štab stranke s častnim predsednikom Sil-viusom Magnagom na čelu, predsednika Pokrajine Luisa Durnwalderja in seveda Avstrijce, ki bi radi vso zadevo takoj razrešili, kot to zahtevajo Ljudska stranka, socialdemokrati in zeleni. Proti je le Haiderjeva desnica v Avstriji, sicer pa v Južni Tirolski schutzni (ostrostrelci), kak mladinski lider in periferič-na skupina SVP ter seveda Union fiir Sudtirol Eve Klotz. Senator Riz je tudi podčrtal, da je Italija privolila v mednarodno obravnavo problema o zaščiti južnotirolske nemške manjšine, saj se je odpovedala stališču, češ da je paket zgolj notranja zadeva. To je ukrenila prek note, s katero je rimska vlada posredovala 22. aprila besedilo paketa dunajski vladi. To hkrati pomeni, da se bo v primeru morebitne kršitve paketa o zadevi izreklo haaško razsodišče. Sicer pa je Giulio Andreotti takrat tudi izrecno zagotovil, da bo prišlo do morebitnih popravkov v določilih o avtonomiji samo sporazumno z uradnimi južnotirolskimi predstavniki. Na pobudo Ciesta in mladih industrijcev Jutri simpozij o tujih investicijah v Sloveniji VIDEM — Mladi podjetniki iz sklopa Združenja industrijcev videmske pokrajine in podjetniški konzorcij za vzhodno Evropo Ciest bosta priredila jutri, 1. junija, s pričetkom ob 16. uri v Palači Torriani zasedanje na temo "Tuje investicije v Republiki Sloveniji". Novejša dogajanja, ki so radikalno spremenila podobo bivše Jugoslavije - piše v sporočilu furlanske Assindustrie - so privedla do oblikovanja novih geografskih stvarnosti; te so nastale kot suverene države, ki snujejo zdaj svojo zakonodajo. To je tudi primer Slovenije, ki se za lasten gospodarski razvoj obrača na evropske države in išče partnerje za izgradnjo novih operativnih realnosti. Spričo tega, a tudi zaradi občutnega zanimanja podjetništva za razmah plodnih odnosov s Slovenijo, so prireditelji smatrali za potrebno organizacijo jutrišnjega zasedanja v Vidmu, ki ga bo vodil direktor Ciesta Sandro Targa. Udeležence simpozija bo najprej pozdravil predsednik skupine mladih podjetnikov Adriano Luci, zatem pa bodo spregovorili pomočnik slovenskega ministra za malo industrijo Nace Potočnik ("Preustroj gospodarstva, privatizacija in pripravljenost na inozemske investicije v Sloveniji"), predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije oziroma direktor novogoriške Gospodarske zbornice Davorin Škarabot ("Davčni in finančni sistem Slovenije") in dr. Samo Sancin ("Slovensko družbeno pravo, jurisdikcijska zaščita in arbitražni postopki"). Odobrili dekret o novih urbanističnih standardih TRST — Deželna vlada je odobrila včeraj na predlog odbornika za načrtovanje Gianfranca Carboneja osnutek dekreta, ki določa nove urbanistične standarde za Furlanijo-Julijsko krajino. Pred dokončno odobritvijo listine bodo stekla posvetovanja z vsemi zainteresiranimi dejavniki, sicer z vsemi občinskimi upravami v deželi in s člani deželne skupščine. Odbornik Carbone je med poročanjem odboru razložil, da je bilo treba vključiti v novi deželni urbanistični zakon tudi obvezo o revidiranju standardov, ki so v veljavi že od leta 1978, v prvi vrsti zaradi demografskih sprememb, novih gospodarsko-teritorialno razvojnih teženj in večjih potreb bo javnih storitvah in družbenih strukturah. Mimo standardov vsebuje osnutek še osnovne kriterije za natančnejše in racionalno opredeljevanje stanovanjskih potreb, da bi se v posameznih občinah izognili nepotrebnim gradnjam; v tem sklopu se pri urbanističnih analizah jasno razlikuje med popolnoma urbaniziranimi površinami na eni strani ter pozidanimi, a ne še urbaniziranimi območji na drugi. Dekret vnaša tudi novo metodo za določanje teoretičnih stanovanjsko gradbenih zmogljivosti, na podlagi katere se potem izračunajo standardi za vsako posamično občino. Carbone je glede tega zatrdil, da gre za novost, ki bo dobrodošla zlasti v manjših občinah. Bienala Intart 92 približuje narode CELOVEC V celovški Kunstlerhaus so včeraj odprli bienalo Intart 1992. Na razstavi sodelujejo poleg koroških še avtorji iz Slovenije in eden iz Furla-nije-Julijske krajine - Goričan Mario Pali. Septembra bodo bienalo prenesli v Videm in Lignano, v oktobru pa si jo bo mogoče ogledati v Ljubljani. Odprtja bienale se je udeležil tudi predsednik deželne skupščine FJK Nemo Gonano, ki je podčrtal pomembnost umetniškega izražanja pri uzaveščanju kulture sporazumevanja med narodi - sporočilnost Intarta je v resnici zlahka razumljiva za vse ne glede na jezik, ki ga govorijo, saj so misli in smisel za lepoto dojemljivi po univerzalnih poteh. Celovška bienala pa ima tudi zgodovinsko vrednost, saj je to prva umetniška prireditev, ki je institucionalno povezala tri ozemeljske danosti - Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. »Tedaj ni Reševanje sveta, kot se glasi tema te bienale, nobena utopija več,« je še naglasil predsednik deželnega sveta. Obrtniki krepijo zveze z Madžari PORDENON — Deželni odbornik za delo in obrt Pierantonio Rigo je včeraj obrazložil rezultate obiska, ki ga je opravil v Budimpešti s predstavniki obrtniških stanovskih združenj Furlanije-Julijske krajine. Med sestanki z zastopniki madžarske vlade in gospodarstveniki je deželna delegacija ugotovila, da si Madžari prizadevajo za čimprejšnji prehod iz planskega v tržno gospodarjenje. Ker pa mora biti ta proces postopen, jim moramo primerno pomagati tudi mi, je naglasil Rigo. V Budimpešti so člani delegacije tudi ugotovili tesno povezanost med madžarskim univerzitetnim in gospodarskim svetom, kakršne morda v Italiji ni. To velja seveda izkoristiti in sicer zaenkrat prvenstveno na področju poklicnega usposabljanja, je nadaljeval deželni odbornik in se obvezal, da bo v tej smeri tudi začel takoj delovati. Po drugi strani pa se bo zavzel za to, da bi se obrtniki iz naše dežele (in seveda še drugi podjetniki) množično udeležili septembrskega velesejma v Budimpešti. Jutri zjutraj v koprskem gledališču Ženska iniciativa o beguncih iz BiH KOPER — Ženska iniciativa v Kopru bo priredila jutri, 1. junija, ob 11. uri v koprski Mali gledališki dvorani (Verdijeva 3) tiskovno konferenco, na kateri bodo razpravljali o begunski problematiki (možnosti, omejitve, perspektive, oblike pomoči). Sodelovali bodo: podpredsednica deželne skupščine Furlanije-Julijske krajine Augusta De Piero Bar-bina, zastopnik civilne zaščite v FJK Giorgio Verri, predstavnik koprskega občinskega štaba za civilno zaščito Remigio Kleva, predstavnica Rdečega križa Koper Sonja Budair, zastopnica koprskega odbora za sprejem beguncev Tatjana Čehovin ter predstavnica Ženske iniciative Dora Škerjanc Battelli. Z nazivom Zveza za Primorsko Slovenija dobi še eno stranko LIPICA — Iniciativni odbor za ustanovitev Zveze za Primorsko je na predsinočnji seji v Lipici ocenil, da je pobuda za ustanovitev primorske stranke naletela na naklonjenost javnosti. Odbor je sprejel vsebinska izhodišča za delovanje zveze, ki se bo zavzemala za uveljavljanje Primorske in njenega obmejnega položaja na Slovenskem; prav posebno pozornost pa bo Zveza za Primorsko posvečala sodelovanju s Hrvaško in Italijo ter vprašanjem, ki zadevajo življenje narodnosti. Ustanovni občni zbor nove stranke bo v prvi polovici junija. Bernardin skuša privabiti čimveč tujih letoviščarjev PIRAN — Na Bernardinu se prav živahno pripravljajo na skorajšnjo turistično sezono. Od sobote, 6., do 14. junija pričakujejo v tem prijetnem in sodobno opremljenem leto-viščarskem naselju 300 članov kluba motornih jaht ADAC, ki bodo pripeljali 60 čolnov, 13. junija pa bo zaključna prireditev slovenske akcije "Obraz Leta". V razdobju od 14. do 21. junija pa bo avstrijski časopis Kartner Tageszeitung na Bernardin pripeljal še 800 avstrijskih gostov, a med 4. in 8. junijem bo na sporedu tudi srečanje lastnikov oldtimerjev -starih avtomobilov - pravzaprav gre za rally, ki se ga bodo udeležili predvidoma tudi ljubitelji tovrstnih vozil iz Italije, Avstrije in Nemčije. Turizmu potrebna strokovnost PORTOROŽ — Najvidnejši predstavniki obmorskega in s tem tudi slovenskega turizma so se v portoroški Marini sestali z Janezom Siršetom, slovenskim ministrom za turizem, da bi se dogovorili za nekatere najpomembnejše naloge, ki jih bo potrebno izpeljati na področju turizma. Marsikdo od prisotnih je po sestanku upravičeno podvomil v oceno, ki jo je pred komaj osemnajstimi dnevi dal bivši turistični minister, češ da menjava ministrov ne bo vplivala na izid turistične sezone. Na vprašanje o stopnji inflacije in za turizem neugodnem tečaju tolarja, ki ga je postavil direktor Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič, je Janez Širše povedal svoje mnenje, da se bo inflacija v Sloveniji še naprej zniževala. Vlada je prav zaradi možnih negativnih vplivov odložila odločitev o višjih cenah elektrike, komunalnih in PTT storitev. Celovita makroekonomska politika in ne administrativni ukrepi pa naj bi vplivala na ugodnejši tečaj za izvoznike, omejevala cene javnih podjetij, skle-Pala dogovore o nadzoru plač, vplivala na ustreznejše oančne obresti itd. Novi minister za turizem je poudaril, oa slovenski turizem potrebuje razvojni koncept in da Oživa tudi v ostalih vladnih resorjih več podpore, kot jo Je v stari vladi. Prav tako je napovedal več sodelovanja m usklajenega dela med ministrstvom, gospodarsko zbornico in turistično zvezo ter turističnim delavcem obljubil, da bo vlada za nujne primere odobrila dodatna sredstva za primerno pripravo turistične sezone. Širše je se povedal, da se je že sešel s hrvaškim ministrom za Mrizem Marčelom Popovičem in da je z obeh strani outiti veliko pripravljenost za sodelovanje na področju turizma in naglo iskanje rešitev. Večino odprtih vprašaj naj bi rešili v dveh do treh tednih. Predstavniki obalno-kraškega turističnega gospodarstva so predlagali, naj bi v turistično cono šteli občine v celoti: piransko, izolsko, koprsko in sežansko s slovenske strani, s hrvaške pa vse istrske občine; prav tako naj bi sporazum o obmejnem in turističnem prometu zastavil kar najenostavnejši prehod meje, po možnosti brez dovolilnic ali prepustnic. Marino Antolovič iz podjetja Top Line je ministra opozoril na »brezvladje« v podjetjih, ki je rezultat predolgega mečkanja z lastninjenjem. »Nikakor ne bi smeli ponavljati takih napak, kot so jih na Hrvaškem, ko so v tajnem uradnem listu prepovedali sklepanja pogodb o sovlaganju (joint-ventures), predvsem z Italijani,« je še dodal Marino Antolovič. Anton Spinelli, direktor portoroške igralnice, je predlagal, da bi se ministrstvo imenovalo le ministrstvo za turizem, saj je dodatek »in gostinstvo« povsem odveč. V zvezi z igralništvom pa je menil, da bi morali vztrajati pri konceptu, da bi bile posebne igre na srečo le dopolnitev turistične ponudbe, ne pa, da bi to bil temelj, na katerem bi gradili ves turistični razvoj. Povsem nesprejemljivo bi bilo, če bi ob meji rastle igralnice kot karavle. Del igralniškega dobička naj bi zbirali na državni ravni za skupne programe turistične infrastrukture, nikakor pa denar ne bi smel v proračun, je še menil dolgoletni direktor portoroške igralnice. Glede turističnih predstavništev so obalni turistični delavci menili, da bi ta morala vsaj v nekaterih najpomembnejših državah delovati samostojno in ne v okviru predstavništev slovenskih podjetij. BORIS ŠULIGOJ Nujno nadziranje rojstev tudi med psi in mačkami VIDEM - »Našo ljubezen do živali lahko merimo tudi po žrtvah, ki smo jih pripravljeni sprejeti zanje«. Ta stavek Konrada Lorenza je zelo zadeto geslo »Dnevu za boljše poznavanje živali«, ki ga bodo to soboto priredili v Vidmu na pobudo odborništva za ekologijo pri videmski občini, zduženj Prijatelji zemlje in Enpa ter videmskih trgovcev. Manifestacijo bodo priredili, da bi opozorili javno mnenje na vprašanje zaščite domačih živali, zlasti psov in mačk predvsem z dveh vidikov: omejevanja rojstev ter posvojitve klateških živali. Z uvedbo zakona o zaščiti živali in za preprečevanje klateštva se je stanje namreč nekoliko izboljšalo, obvenem pa so tudi zabeležili znaten porast števila živali, ki čakajo na gospodarja. Odbornik za ekologijo Guido Bulfone je med predstavitvijo pobude poudaril, da bo dan posvečen osveščanju ljudi, obenem pa želi biti tudi praznik za vse ljubitelje živali. Manifestacijo bodo priredili v Ul. Poscolle, ki bo ob tej priložnosti zaprta za promet. Izkupiček prireditve pa bo namenjen za dosego dveh bistvenih ciljev: nadzor nad rojstvi in iskanje gospodarja zapuščenim psom in mačkam. V Trstu, Ul. S. Spiridione S je ponovno odprta prenovljena trgovina specializirana prodajalna za spodnje perilo in blaga za opremo stanovanja. Ljubiteljem sonca in morja nudimo široko izbiro moških, ženskih in otroških kopalk ter brisač za na plažo najrazličnejših barv. Priporočamo se za obisk. Na predstavitvi slovenskih kandidatov Sen. Bratina o vlogi DSL pri izvolitvi predsednika Pogovor z neodvisnim kandidatom na listi PSI Edijem Bukavcem Povezovanje s širšim zaledjem in odpiranje perspektiva za Trst Včerajšnje predstavitve kandidatov Slovenske komponente DSL na listi demokratične zveze - Trst za Evropo v društvenih prostorih v Barkovljah se je udeležil tudi slovenski senator Darko Bratina, ki je orisal svoje izkušnje novopečenega parlamentarca ob volitvah novega predsednika republike. Pri tem je poudaril, da je DSL uspelo preprečiti, da bi jo potisnili v osamljenost (s kandidaturo tajnika KD Forlanija), pa tudi, da bi novega predsednika izvolili z odločilnim prispevkom Severne lige in MSI. Ko je po propadu drugih kandidatur prodrl predlog o tako imenovanih institucionalnih kandidatih in ko so morali »veliki volivci« DSL izbirati med Spadolini-jem in Scalfarom, se je sen. Bratina izrekel za drugega zaradi znanih protimanjšinskih stališč prvaka PRI. Ob tem je slovenski senator pozdravil dejstvo, da je novi predsednik v svojem umestitvenem govoru - prvič v zgodovini - izrecno omenil vprašanje jezikovnih manjšin. Na včerajšnjem srečanju so bili poleg nosilca kandidatne liste Treua in načelnika slovenske komponente DSL, deželnega svetovalca Miloša Budina, prisotni vsi slovenski kandidati na listi Demokratične zveze, ki imajo najbolj konkretne možnosti za izvolitev: Anamarija Kalc, Ravel Kodrič in Boris Kobal za občinski svet in Nives Košuta in Mitja Race za Pokrajino. V imenu vseh je Anamarija Kalc uvodoma poudarila pomen prisotnosti sen. Bratine, saj prav Occhettova stranka, kot prej KPI, edina zagotavlja, da je slovenska manjšina zastopana v parlamentu. Odtod tudi obveza sen. Bratine, da je v svojem parlamentarnem delu na .razpolago vsem Slovencem ne glede na ideološke in strankarske razlike. Glede poteka volilne kampanje pa je Kalčeva ugotovila, da prihajajo na dan nekateri zelo resni problemi tudi v sami manjšini, ter izrazila zaskrbljenost, ker manjšinske ustanove večkrat niso kos svojim nalogam oziroma ne ustrezajo več potrebam manjšine. Slednja pa je prepogostoma zaradi pomanjkanja ustreznega zaščitnega zakona prepuščena milosti in nemilosti strank. Istočasno se tudi manjša pomen narodne istovetnosti kot kohezijske sile, kot dokazuje dejstvo, da je Severna liga prejela na zadnjih parlamentarnih volitvah tudi slovenske glasove. Tudi zadeva okrog slovenske kandidature na listi PSI po mnenju Kalčeve odpira novo fazo v odnosih znotraj manjšine, ki po volitvah ne bodo mogli več biti taki, kot prej, in to ne glede na uspeh ali neuspeh operacije. SSk O NEVARNOSTI RAZPRŠEVANJA GLASOV Slovenska skupnost z zaskrbljenostjo sledi volilni kampaniji, kjer prihaja do vedno večje nevarnosti razpršitve slovenskih glasov, kar lahko povzroči obubožanje že itak maloštevilnega slovenskega predstavništva v tržaških upravnih telesih. SSk - beremo v tiskovni noti -je ob zgodovinskih spremembah v Evropi in tudi v matični Sloveniji skušala zasnovati listo, ki naj bi zajemala najrazličnejše komponente manjšine, da tako nudi vsem Slovencem možnost, da izbirajo med različno mislečimi kandidati, ki pa bodo brezpogojno zagovarjali interese slovenske manjšine. Iz tega sledi tudi glavna kandidatura za pokrajinski svet neodvisnega kandidata Peterlina in sonosilca liste za tržaški občinski svet Sama Pahorja. SSk je prepričana, da je velik del naše javnosti pravilno razumel in vrednoti tako izbiro. Želi si, da bi na Tržaškem končno prišlo do novega načina upravljanja in predvsem do nove, Slovencem naklonjene, politike vseh demokratičnih strank. Trst naj se končno prikaže kot odprto, srednjeevropsko mesto, ki mu je narodnostna raznolikost v ponos. Zadnji teden volilne kampanje bodo za SSk poživili obiski nekaterih zelo vidnih osebnosti iz osrednjeslovenskega in pa manjšinskega sveta. Jutri bo SSk priredila skupno z DSI večer s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, ki bo govoril na temo Slovenija v svetovnem zboru držav. V sredo bo analiziral tragično vojno na Balkanu slovenski obrambni minister Janez Janša. V četrtek pa bo poslanec Union Valdotaine Lucien Caveri, ki bo govoril o povezovanju manjšin in perspektivah prizadevanj za manjšinske pravice v novem parlamentu. Na sklepnem volilnem zborovanju SSk v petek zvečer pa bo med govorniki Lojze Peterle, predsednik prve slovenske vlade po demokratičnih volitvah. Poleg teh shodov se bo zvrstilo še več srečanj s kandidati. Jutri je na pobudo Zahodnokraš-ke sekcije SSk na vrsti srečanje v kriškem domu Alberta Sirka z začetkom ob 20.30. Sonosilec liste SSk Samo Pahor pa napoveduje za torek popoldne ob 18.30 v hotelu Excelsior zanimivo soočanje o dvojezičnosti, na katerega je povabil pokrajinskega tajnika PSI Perellija, misovskega deželnega poslanca Giacomellija in listarskega poslanca Camberja. Če se bodo ti vabilu odzvali, bo to prav gotovo »vroča« diskusija. POBUDA LONJERCEV NE SAMA PAHORJA V zvezi z zahtevo komisarju Ra-valliju, naj se spoštuje pravica do uporabe slovenščine na voliščih in v odnosu z oblastmi, smo dolžni bralcem pojasnilo: ne gre za pobudo prof. Sama Pahorja, ampak za avtonomno pobudo Lonjercev, Podlo-njerjev in Katinarcev, ki volijo na volišču štev. 214. JUTRI OKROGLA MIZA ZELENIH O »ETNOSTRESU« Federacija zelenih - Zeleni smejočega se sonca prireja jutri, ob 17.30, v hotelu Continental, ul. San Nicolo 25, okroglo mizo na temo »Premagati etnostres z medetnično komunikacijo. Izkušnje z večjezičnih področij Alpe-Jadrana«. Okrogle mize, ki bo obravnavala socialne in psihološke posledice etničnega ločevanja in kontrapozicije ter zakonske instrumente, ki komunikacijo omogočajo ali ovirajo, se bodo udeležili ugledni poznavalci manjšinskih in etničnih problemov: svetovalka Zelenih v deželnem svetu Tridentinske-Juž-ne Tirolske Alessandra Zendron, profesor psihologije na Univerzi v Ljubljani in poslanec Zelenih v slovenskem parlamentu Hubert Požarnik, profesor sociologije na Univerzi v Trstu in ravnatelj Slorija Emidij Susič, predstavnika Istrskega demokratičnega zbora Loredana Bog-liun ih Dino Debeljuh, predsednik koroške Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm. Spregovorila bosta tudi kandidata Zelenih na bližnjih občinskih in pokrajinskih volitvah Nadja Filipčič in Andrea Weh-renfennig. Med kandidati za občinski svet je eden najbolj dejavnih in aktivnih kot dokazujejo že sami oglasi, ki napovedujejo njegove pobude in pobude slovenske komisije pri socialistični stranki. Obenem pa je kandidat, ki vzbuja v slovenski politični javnosti precejšnjo polemiko. S svojo kandidaturo kot neodvisen na listi PSI je tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec razgibal politične vode v slovenski manjšini. Začniva kar z volilno kampanjo. Zakaj izbira pogovora z ljudmi namesto bolj tradicionalne poti? Mislim, da je treba ljudem predstavljati lastne programe v neposrednem pogovoru in prisluhniti njihovim besedam, njihovim pripombam in dvomom. Poleg tega pa se v neposrednem stiku z ljudmi lahko razčisti precej problemov še posebej glede moje kandidature na listi stranke, na katero naši ljudje gledajo kritično. In tudi zame osebno je bila odločitev za kandidaturo težka. Kakšni so vtisi s teh srečanj? Zelo pozitivni. Predvsem zato, ker ljudje tudi mimo ideoloških prepričanj in načelnega poudarjanja naših pravic - kar je poudarjeno tudi v mojem programu - postavljajo tudi konkretne vsakodnevne probleme vasi, organizacij, posameznikov... Kateri problemi so najbolj poudarjeni in najbolj žulijo ljudi? Rekel bi predvsem nefunkcionalnost tržaške občine. Ljudje se po občini kretajo s težavo, s težavo rešujejo probleme in večkrat ne dobijo pravega sogovornika. Gre za probleme teritorija, storitev, jusar-skih zemljišč, razlastitev in na splošno vsega, kar ljudje potrebujejo od občinske strukture. Poleg teh pa so prišli do izraza tudi zahtevnejši problemi: gospodarske in splošne perspektive Trsta in negativne posledice njegove zaprtosti, negibnosti. Očitno je, da se mesto mora globoko spremeniti, se odpreti, saj je njegova perspektiva v povezovanju z zaledjem in s Slovenijo, sicer tvega marginalizacijo. V tem okviru pa mora imeti tudi manjšina pozitivno vlogo. Ali sta za to odpiranje primerna foruma bodoči občinski svet in odbor, ki bo njegov izraz? Edi Bukavec Ozko vzeto seveda tržaška uprava nima specifičnih pristojnosti na tem področju. Kot glavno mesto dežele pa Trst vendarle vpliva na izbire dežele in države. In v preteklosti je vsaj del Trsta močno pogojeval tudi državne izbire. Zato se mi zdi pomembno, da se tudi občinski svet in bodoča uprava angažirata za drugačno perspektivo, za perspektivo odpiranja, saj je potrebo po večji odprtosti občutiti tako v socialistični kot tudi v drugih strankah. V bližnji Furlaniji in na Goriškem so pobude za povezovanja že v teku, čeprav z določenimi težavami zaradi vpliva Trsta. Naše mesto je v tem pogledu protislovno: po eni strani noče izgubiti svoje vodilne vloge in vloge povezovalca, po drugi pa je ne zna še primerno izraziti zaradi pogojevanja tistih sil, ki bi rade ohranile »status quo«. Če se vrneva k volilni kampanji in k vsebini gornjega odgovora. Eden od najbolj pogostih očitkov je, da nudite neke vrste »slovensko kritje« stranki, ki kljub vsemu še koketira z LpT? Osebno in tudi slovenska komisija PSI odločno obsojava politiko zbliževanja z Listo, čeprav je šlo za volilno zavezništvo. Tudi zaradi tega kandidiram kot neodvisen in brez vsakršnega pogojevanja pri odločanju o problemih, ki zadevajo slovensko manjšino. Del strankinega vodstva, ki se je opredelil za to zavezništvo, skuša v tem trenutku še izkoristiti to zavezništvo, še zlasti ob težavah, ki jih vsem strankam povzroča milanski škandal. Mislim pa, da se velik del stranke s tem ne strinja - tudi sekretar Perelli se je od tega distanciral in želi, tudi z mojo kandidaturo, poudariti nujnost nove potike odpiranja proti slepemu nacionalizmu, ki nima nobene perspektive. S svojo kandidaturo mislim, da lahko pomagam pri uveljavljanju politike odprtosti in sožitja in obenem da lahko koristim tudi manjšini, da je prisotna tam, kjer se odloča, in se vključuje v nove tokove povezovanja. Res pa je, da se je treba v tem mestu zelo truditi, da pridejo do izraza demokratične sile, ki so za odpiranje in povezovanje z zaledjem. Marsikdo se vprašuje, ali stranka jamči tudi podporo italijanskih glasov, da tako dala večjo verodostojnost kandidaturi Edija Bukavca? Eden od pogojev, ki jih je postavila slovenska komisija - pa tudi jaz osebno - socialistični stranki, je bil, naj zagotovi mojo izvolitev. Podpora prihaja konkretno do izraza ob organizaciji raznih srečanj. Koliko bo to vplivalo, bodo pokazale volitve, vendar v stalnih stikih s tajništvom je moja kandidatura stalno v ospredju in ima podporo. Toda v navezah, ki jih omenjajo italijanski časopisi, se vaše ime ne pojavlja pogosto... Tajništvo stranke je predstavilo mojo kandidaturo tudi kot alternativo dosedanji politiki stranke. Toda PSI se je predstavila brez nosilca liste, zato formalno vsak kadi-dat »teče« po svojih sposobnostih. Če sedaj strneva, katere so bistvene točke vašega programa? Nedvomno uveljavitev pravic slovenske manjšine na vseh področjih. Nato problem teritorija, regulacijski načrt, pri čemer imamo kot manjšina življenjski interes; povezovanje z zaledjem in odpiranje novim perspektivam razvoja. Ob tem pa bi rad poudaril še problem kontinuitete, navezovanje na tradicijo Osvobodilne fronte, na reševanje vseh tistih problemov, ki zadevajo kulturno in zgodovinsko izročilo te naše preteklosti, in sklicevanje na načela, ki so še trden kažipot za naše delo. VOJMIR TAVČAR SLOVENSKA KOMPONENTA DSL /ckT"'es% / ■■■■ ' prireja jutri, 1. junija, ob 20.30, v prostorih Zadruge Skala v Gropadi srečanje na temo: AVTONOMIJA KRASA: novi deželni zakon št. 16/92, vloga KGS, občin in drugih javnih ustanov. Sodelujejo: MILOŠ BUDIN, IVO ŠIRCA, ANAMARIJA KALC, RAVEL KODRIČ, MITJA RACE. Jutri, 1. junija, ob 18. uri se bo Nives Košuta, kandidatka za pokrajinski svet, srečala z volilci v prostorih sekcije DSL v Nabrežini. Za učinkovito prisotnost Slovencev Slovenska komisija socialistične stranke in neodvisni kandidat EDI BUKAVEC vabita na zaključni razgovor z volilci na temo: SOŽITJE, SODELOVANJE, LAIČNI IN SOCIALISTIČNI NAPREDEK, ZAŠČITA SLOVENSKE MANJŠINE Govorili bodo: Ciril Zlobec - partizan, socialist, pesnik, akademik Jože Školč - predsednik kluba LDS, avtor laičnega preokreta v Sloveniji Gabrielle Renzulli - član direkcije PSI, avtor predloga globalnega zaščitnega zakona Zborovanje bo v petek, 5. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sekciji DSL iz zgoniške in repentabrske občine prirejata v torek, 2. junija, ob 21. uri v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu srečanje z NIVES KOŠUTO kandidatko za pokrajinski svet. Vljudno vabljeni Na Borznem trgu v sredo, 3. junija, ob I8.30 SLOVENSKI ANSAMBEL AGROPOP PRVIČ SREDI TRSTA Z množično udeležbo dokažimo, da TRST SMO TUDI Ml! MLADINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI 1 GLASBENA Z~N MATICA lQ|^BalerUa Villl TRST UL. SV. FRANČIŠKA 20 AAliUHf.Vi: AKADEMIJE vas vabi v četrtek, 4. junija, ob 17.30 na odprtje razstave v evangeličanski luteranski cerkvi na Trgu Panfili v Trstu v sredo, 3. junija 92, ob 20.30 v petek, 5. junija 92, ob 20.30 slikarke Claudie Hendel Vabljeni Godba na pihala iz Ricmanj se ob izteku PROMENADNIH KONCERTOV zahvaljuje nastopajočim skupinam, sponsorjema mehanični delavnici Mo-cor Franco in Tržaški kreditni banki, dolinskemu županu in občinski upravi za sodelovanje, vaščanom in vsem, ki so pripomogli k uspehu prireditve. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel ZAKLJUČNI VEČER šolskega leta 1991/92 bomo priredili v četrtek, 4. junija, ob 19.30 v notranjih in zunanjih prostorih doma. Gost večera bo DRAMSKA SKUPINA KLASIČNE GIMNAZIJE IN LICEJA PRIMOŽ TRUBAR IZ GORICE. Po pozdravih in kulturnem programu, v katerem bo prvič nastopil naš mladinski zbor, se bomo zadržali v prijetni družabnosti. Vljudno vabljeni Pri Trgovinski zbornici umestili novo razsodišče Med 73 člani tudi mnogo predstavnikov naše skupnosti Samo še teden do tržaških upravnih volitev Kako bomo volili 7. in 8. junija Upravne volitve v tržaški pokrajini bodo v nedeljo in ponedeljek, 7. in 8. junija. V nedeljo bodo volišča odprta do 22. ure, v ponedeljek pa do 14. ure. Na volišče je treba priti z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga ni dobil domov, ga mora v tem tednu dvigniti v volilnem uradu svoje občine. Ti uradi bodo odprti tudi prihodnjo nedeljo ves dan in v ponedeljek do 14. ure. Volilci devinsko-nabrežinske, dolinske, miljske, zgoniške in repentabrske občine bodo na volišču prejeli samo glasovnico za pokrajinski svet, na kateri so imena kandidatov že natisnjena in mora zato volilec samo prekrižati simbol stranke. V tržaški občini pa bodo volilci prejeli tri glasovnice, in sicer za pokrajinski, za občinski in za rajonski svet. Na glasovnico za občinski svet lahko napišejo največ štiri preierence (najbolje s številkami kandidatov, ki so objavljene na uradnih seznamih), za rajonski svet pa dve preferenci. Tudi v tem primeru se izognemo nesporazumom, če napišemo številko, s katero je označen posamezen kandidat. Za Pokrajino imajo realne možnosti za izvolitev Nives Košuta (Demokratična zveza), Stojan Spetič (Stranka komunistične prenove) in Ivan Peterlin (Slovenska skupnost), na mandat pa lahko računajo tudi Marino Pečenik (Socialistična stranka Italije), Mitja Race (Demokratična zveza), Nadja Filipčič (Zelena lista smejočega se sonca) in morda tudi Elena Legi-ša (Stranka komunistične prenove). Za občinski svet imajo možnosti za uspeh naslednji slovenski kandidati: SSk: Peter Močnik (1) in Samo Pahor (2); PSI: Edi Bukavec (10); Demokratična zveza: Anamarija Kalc (3) in Ravel Kodrič (33), morda pa tudi Boris Kobal (32); SKP: Giorgio Canciani (2) in Bruna Zorzini Spetič (50); Zelena lista: Nadja Filipčič (2). Na sedežu Trgovinske zbornice so včeraj slovesno umestili novo 73-člansko zbornično razsodišče, katerega mandat bo trajal vse do leta 1995. Razsodnike, ki zastopajo praktično vse sektorje krajevnega gospodarstva, je na predloge stanovskih organizacij imenoval odbor Trgovinske zbornice, med njimi pa so tudi mnoga imena iz naše narodne skupnosti, med njimi Ivan Ban, Stanislav Bole, Franco Fabec, Paolo Jamar, Stanislav Jazbar, Sergij Lipovec, Vanja Lokar, Silvan Mesesnel, Srečko Ostrouška, Stanislav Pelikan, Nazario Polojaz, Vinko Sandalj, Viktor Tomšič, Stojan Udovič in Vladimir Wilhelm. Predsednik zbornice Giorgio Tombesi je v pozdravnem nagovoru obudil zgodovino te pomembne institucije, ki je nastala z av-stroogrskim zakonon leta 1875, in to - kot nam je pojasnil Stanko Bole - istočasno z gospodarskim razsodiščem v Ljubljani in Gradcu. Takratno razsodišče je bilo pristojno samo za spore v okviru borznih poslov. Kasneje je avstrijski zakon recepirala italijanska zakonodaja, povojna zavezniška uprava pa ga je potrdila in razširila njegove pristojnosti tudi na vse trgovske, industrijske, pomorske, kmetijske, bančne in zavarovalne posle, na suhozemske in pomorske prevoze in špediterstvo. V naslednjih letih -je nadaljeval Tombesi - je splet okoliščin, med njimi konkurenca podobnih institucij in slabo poznavanje gospodarskega razsodišča povzročil zmanjšanje povpraševanja po njegovih storitvah, leta 1985 pa je Trgovinska zbornica skladno z začetkom veljavnosti sprememb civilnega postopnika odobrila nov pravilnik te institucije. Razsodišče se je posebej uveljavilo med italijanskimi in avstrijskimi lesnimi operaterji, ki so ga izrecno vnesli v svoj model pogodbe. Posebne karakteristike tržaškega razsodišča - med njimi preprosta procedura in brezplačnost storitev razsodnikov - dajejo gospodarstvenikom na voljo prpžen instrument za reševanje komercialnih in ekonomskih sporov, kar predstavlja učinkovito alternativo rednemu sodstvu, ki je žal postalo preveč zapleteno, počasno in izredno drago. Povrhu - je nadaljeval Tombesi - pravilnik zborničnega razsodišča za razliko od civilnega postopnika omogoča, da se izognemo nekaterim nedoslednostim, ki jih najdemo v sistemu razsojanja nasploh, kot npr. težavam in dolgotrajnostim pri umeščanju raz-sodniškega kolegija, kar ustreza potrebi po hitrosti, ki je prvi interes tistih, ki se zatečejo k zasebni pravici. Tombesi je v zaključku posebej pohvalil občutljivost in pripravljenost krajevnih gospodarskih in predvsem trgovskih krogov, da si brezplačno naložijo zahtevno odgovornost razsodnikov. Umestitev razsodišča Trgovinske zbornice je zaključilo predavanje prof. Giovannija Gabriellija o specifičnih značilnostih »tržaškega arbitrata« in o njegovih tehničnih vidikih, pri čemer je posebej poudaril potencialno vrednost razsodišča kot alternativnega instrumenta glede na sedanjo krizo državnega civilnega sodstva. Naš sogovornik in član novega razsodišča Stanko Bole pa je . ob tem opozoril na veliko zainteresiranost gospodarstvenikov in razsodnikov za tesnejše sodelovanje z razsodišči v Ljubljani in Gradcu pri reševanju sicer nezaželjenih, a normalnih sporov, do katerih prihaja v poslovanju. Tako sodelovanje v mednarodnih komercialnih poslih namreč omogoča zaščito obeh partnerjev, ki si lahko - čeprav to doslej ni bilo v navadi - izbereta tudi vsak svoje razsodišče. EDI BUKAVEC VABI Protifašistični boj, izročilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda in evropskega odporništva predstavljajo za našo skupnost temeljne vrednote, iz katerih izhajajo tudi danes prizadevanja ljudi za poštene in demokratične odnose v družbi. Neodvisni kandidat za tržaški občinski svet Edi Bukavec vljudno vabi bivše aktiviste, partizane, invalide in druge udeležence NOB na tovariško srečanje, na katerem bo govor o teh vprašanjih in konkretnih problemih bivših udeležencev NOB. Srečanje bo jutri, 1. junija, ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino v Ul. Petronio 4. Slovenska komisija PSI SLOVENSKA SKUPNOST vabi na naslednja srečanja: JUTRI: Srečanje s slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom na temo: SLOVENIJA V SVETOVNEM ZBORU DRŽAV Začetek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v Trstu. Sopriredi-telj Društvo slovenskih izobražencev. Večer bo vodil Peter Močnik JAVNO SREČANJE S KANDIDATI na pobudo zahodnokraške sekcije v Domu Alberta Sirka v Križu ob 20.30. V TOREK: JAVNO SREČANJE Z IVANOM PETERLINOM Pokrajinski in sekcijski tajnik bosta predstavila glavnega kandidata in program za pokrajinske volitve. Začetek ob 20.30 v Športno-kulturnem centru Zgonik. V SREDO: Razgovor s slovenskim obrambnim ministrom Janezom Janšo na temo: SLOVENCI IN VOJNA NA BALKANU Začetek ob 18. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v Trstu. FEDERACIJA ZELENIH - ZELENI SMEJOČEGA SONCA priredijo jutri, 1. junija, ob 17.30 v dvorani hotela Continental - Trst Ul. San Nicolo .25 okroglo mizo na temo PREmmi mosms i mmim miiMMio izkušnje z večjezičnih področij v Alpe-Jadranu SODELUJEJO: ALESSANDRA ZENDRON — svetovalka Zelenih v deželnem svetu Tridentinske-Južne Tirolske; MARJAN ŠTURM — predsednik koroške Zveze slovenskih organizacij; LOREDANA BOGLIUN in DINO DEBELJUH — predstavnika Istrskega demokratičnega zbora; HUBERT POŽARNIK — profesor psihologije in poslanec Zelenih Slovenije v slovenskem parlamentu; EMIDIJ SUSIČ — profesor sociologije na Univerzi v Trstu in ravnatelj Slori-ja; NADJA FILIPČIČ in ANDREA VVEHRENFENNIG — kandidata Zelenih na občinskih in pokrajinskih volitvah. Prof. Umberto Veronesi zaključil konferenco o rakastih obolenjih Mednarodno uveljavljen milanski specialist za rakasta obolenja Umberto Veronesi je včeraj zaključil 7. mednarodno konferenco o rakastih obolenjih, ki sta jo na specifično temo raka na prsih na tržaški Pomorski postaji priredili mednarodna organizacija »Reach to Recove-ry« in združenje žensk, operiranih na prsih ANDOS. Prof. Veronesi je ob tej priložnosti predstavil program »Evropa ženska«, katerega osnovni namen je spodbuditi nadzorovanje smrtnosti zaradi karcinoma na dojkah v Evropi. Do tega cilja vodita predvsem informiranje in prevencija, v programu pa je predvidena tudi posebna listina o pravicah bolnic z rakom na dojki. Sicer pa je po Veronesijevem prepričanju potrebna globoka kulturna transformacija, da bi ugnali strah in prenehali z demoniziranjem in skrivanjem raka, ki ga danes že zelo dobro poznamo, razumemo in zdravimo s terapijami, ki spoštujejo osebo in njeno telo. Naj dodamo, da se je tridnevnega tržaškega simpozija, ki je bil tokrat prvič v Italiji, poleg številnih uglednih strokovnjakov in raziskovalcev udeležilo tudi več kot 400 žensk z vseh koncev sveta. Sindikat Cisas grozi z bojkotom skorajšnjih volitev Tržaški smetarji še stavkajo Kot se lahko Tržačani prepričajo na lastne oči, se v občini nadaljuje protestna akcija smetarjev, ki stavkajo zadnji dve uri vsakega turnusa. Protest vodi sindikalna organizacija Cisas, ki se zavzema, da bi uslužbencem izplačali nagrado za produktivnost. Ob dvourni stavki pa so tržaški smetarji kot obliko protesta izbrali tudi stalno zasedanje, saj so se »povabili« k izrednemu komisarju tržaške občine Ravalliju, katerega krivijo, da povsem neupravičeno noče zadostiti njihovim zahtevam. V posebni noti so namreč člani sindikata Cisas zapisali, da je strošek za izplačilo njihovih nagrad za produktivnost za letošnje letopredviden v poglavju št. 9810 občinske bilance. Na stalni skupščini, ki zaseda na sedežu sindikata Cisas v občinski palači, so zbrani delavci nadalje sklenili, da bodo do podpisa dogovora čakali samo še do srede, 3. junija. Če do tega dne dogovor ne bo podpisan, pravijo v dokumentu, bodo povabili vse člane sindikata Cisas, njihove družinske člane in sploh vse tržaške volilce, naj se ne udeležijo upravnih volitev. Policija aretirala dva Čilenca zaradi kraje in drugih prekrškov Tržaška policija je aretirala dva čilska državljana, in sicer 37-letne-ga Joseja Toribio Riguelme Crettona ter 46-letno Saro Araya Bascul, oba iz Santiaga, pod obtožbo kraje v obremenilnih okoliščinah, posesti ukradenega blaga, poneverbe in zamenjave osebe. Policijski agenti so ju prijeli na Trgu Rusega mosta, potem ko ju je nekdo obtožil tatvine. Pri njiju so našli denar v različnih valutah za skupno 5 milijonov lir. Po pregledu in prvem zaslišanju so ju prepeljali v koronejski zapor, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. Med preiskavami se je izkazalo, da sta aretiranca že stara znanca italijanske pravice. Beneška prokura je namreč pred časom izdala zaporni nalog proti ženski, moškega pa so organi javne varnosti iskali zato, ker je bil izgnan z državnega ozemlja. Oba sta krožila z lažnimi španskimi dokumenti. Kot pravi tiskovno poročilo letečega oddelka tržaške kvesture, sta zlikovca »delovala« za krajši čas že marsikje po Italiji. Potem ko sta »obdelala« določeno področje, tako da je postalo zanju vroče, sta se preselila drugam. Poročilo tudi podčrtuje, da je aretacijo obeh nepridipravov omogočilo sodelovanje občanov. Javna razprava v gledališču Miela Intelektualci in vojna vihra na Balkanu Jutri ob 17. uri bo v prostorih gledališča Miela na Trgu Duca degli Abruzzi v Trstu javna razprava na temo »Intelektualci in vojna«. Prireja jo zadruga Bonaventura v sodelovanju z odborom Pro Croatia in založbo Hefti iz Milana. Na sporedu bo najprej predvajanje video posnetkov iz Sarajeva in Dubrovnika v vojni, ob 18. uri bodo predstavili knjigo »Lettere a nessu-no (Testimonianze e documenti del-la guerra in Croazia)«, nazadnje pa bo okrogla miza, ki jo bo vodila Lilijana Avirovič in pri kateri bodo sodelovali Paolo Budinich, Lilla Ce-pak, Augusta De Piero Barbina, Michele Del Ben, Valerio .Fiandra, Giulio Montenero, Boris Pahor, Franco Panizon in Claudio Venza.« Omeniti velja, da je v podobni priredbi bila januarja letos okrogla miza pod naslovom »Senca zidu«, pri kateri so sodelovali številni časnikarji in kulturni delavci iz Italije in drugih držav. Prireditelji nameravajo s takšnimi pobudami natančneje obveščati tržaško javnost o vojni, ki divja v naši neposredni bližini. Tiho je odšla naša dobra mama in babica Antonija Čok vd. Malic Pogreb bo jutri, 1. junija, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: hči Vanda z možem Karlom, snaha Meri, sestra Dragica, vnuki Dani s Sereno, Helena z Giorgiom, Mirjan in mali Marko ter ostalo sorodstvo. Trst, Melbourne, 31. maja 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo) Sporočamo, da bo pogreb drage Jožice Kocjan jutri, 1. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek. Mama Pavla, mož Giorgio, sin Fi-lippo, hči Tamara in ostalo sorodstvo Opčine, 31. maja 1992 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Picciulin vd. Posega (MARE) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala tetama Zofi in Marti za nego in skrb. Sin z družino Sv. Ivan, 31. maja 1992 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Antonije Kuret vd. Kuret Komar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala zdravnikom in osebju VI. medicinskega oddelka bolnišnice na Obelisku, g. župniku iz Ric-manj dr. Angelu Kosmaču, pevskemu zboru upokojencev iz dolinske občine ter darovalcem cvetja. SVOJCI Ricmanje, 31. maja 1992 1985 1992 Ob 7. obletnici smrti naše drage Marte Sosič - Danieli se je vedno spominjajo mož Celestin, sin Edi in snaha Neva Opčine, 31. maja 1992 PD Mačkolje vabi na 30. praznik češenj danes, 31. maja: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 18. uri nastop gojencev diatonične harmonike PD Venturini od Domja, sledil bo ples z ansamblom KRT jutri, 1. junija: ob 17. uri odprtje kioskov, sledil bo ples z ansamblom CALIFORNIA Občina Zgonik vas vljudno vabi na XXVIII. RAZSTAVO IX POKUŠAJO DOMAČIH VIA ki bo v Zgoniku 29., 30. in 31. maja 1992 DANES, 31. MAJA, ob 10. uri EX TEMPORE za otroke; ob 14. uri SHINKAI KARATE CLUB - mednarodni pionirski turnir karateja za 3. POKAL ZGONIK v ŠKC v Zgoniku; ob 16. uri odprtje kioskov; ob 17. uri prikaz karateja in nagrajevanje; ob 19. uri koncert slovenskega kantavtorja ANDREJA ŠIFRERJA; od 21. do 24. ure ples na prostem ob zvokih ansambla HAPPY DAV. RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA Zagotovljen parkirni prostor COŠ M. Samsa - Domjo/I. Trinko-Zamejski - Ricmanje, vrtca Domjo in Ricmanje v sodelovanju s KD F. Venturini od Domja vabijo na ZAKLJUČNO PRIREDITEV IN 10-LETNICO POIMENOVANJA ŠOLE PO MARI SAMSI danes, 31. maja, ob 18. uri na šolskem dvorišču pri Domju V šolskih prostorih bo na ogled razstava ročnih del od 9. do 12. in od 16. do 20. ure V primeru slabega vremena bo prireditev v šolski telovadnici pri Domju KD Rdeča zvezda prireja v sredo, 3. junija, ob 20.30 VEČER ZA LOVCE v društvenih prostorih v Saležu Predvajali bomo zanimiv film. Vabljeni kino V Podlonjerju letos že 14. razstava vin V Ljudskem domu v Podlonjerju se je sinoči začela že 14. razstava domačih vin, ki jo je tudi tokrat organizirala Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union. Domači vinogradniki so predstavili 11 vrst črnega in 12 vrst belega vina. Komisija je ocenila prikazana vina in podelila naslednje nagrade. Za belo vino je prvo nagrado prejel Edvard Černigoj, drugo Erminio Sudič, tretjo pa Aldo Zochi. Za črno vino so prejeli nagrade: Pino Čepar, Erminio Sudič in Carla Čok Grudina. Praznovanje se bo nadaljevalo danes z nastopom godbe na pihala La Triestinissima. N. L. ARISTON - 18.30, 20.20, 22.15 II mio pic-colo genio, r.-i. Jodie Poster. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 Rotta verso 1'ignoto, fant, i. VVilliam Shatner, Leonard Nimov. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 Niente baci sulla bocca, i. Philippe Noiret. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 II fantasma delVopera, i. Robert En-glund. NAZIONALE II - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 II ladro dl bambini, r. Gianni Amelio. NAZIONALE III - 16.00, 18.50, 21.45 Con le migliori intenzionl, r. Ingmar Bergman. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 Sette criminali e un bassotto, i. John Candy, James Belushi, Ornella Muti. GRATTACIELO - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, Orchidea selvaggia 2, □□ MIGNON - 16.30, 22.15 II padre della sposa, i. Steve Martin, Diane Keaton. EDEN - 15.30, 22.10 Eva, massaia in ca-lore, pom., □ □ CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 II si-lenzio degli innocenti, i. Jodie Poster. LUMIERE - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 Me-diterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 Un medico, un uomo, i. William Hurt. RADIO - 15.30, 21.30 Prenesla di piaceri bestiali, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ 22. PD Slovenec Boršt-Zabrežec priredi 6., 7. in 8. junija v Hribenci Praznik Vina Vabljeni DEKLIŠKI ZBOR DEVIN vabi NA JUBILEJNI KONCERT OB 20-LETNICI DELOVANJA danes, 31. t. m., ob 18. uri v stari štivanski cerkvi sv. Janeza Krstnika. koncerti gledališča ROSSETTI Danes, ob 21. uri bo v gledališču Ros-setti zaključna prireditev gojencev Soci-eta Ginnastica Triestina s predstavo SAGGIO Dl FLASHDANCE. Od 17. junija do 18. julija se bo v gledališču Rossetti odvijal FESTIVAL OPERETE. Že tradicionalno prireditev bodo otvorili z opereto ADDIO, GIOVI-NEZZA. VERDI Simfonični maj Danes, ob 20.30 bo na sporedu izreden koncert pred zaprtjem gledališča Verdi zaradi popravil. Nastopil bo pianist KRVSTIAN ZIMERMAN. Na sporedu Brahms, Szymanowski in Chopin. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Gledališče MIELA V torek, 2. junija, ob 21. uri bo v gledališču Miela noč rock glasbe. Nastopile bodo skupine Zahar, Amy Denio, Wayne Horvitz & The President, Marilyn Crispell & Gerry Hemingway. razne prireditve šolske vesti Osnovna šola Albert Sirk in otroški vrtec iz Križa vabita na ogled razstave ročnih del in risb danes, 31. t. m., od 9. do 13. in od 16. do 20. ure. Osnovna šola Stanko Gruden Šempo-laj-Slivno vabi na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih šempolajske šole danes, 31. t. m., od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbmzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202) IP Trg Valmaura Devin - Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drevored Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) Danes, 31. t. m., ob prazniku 50- in 60-letnikov bosta nastopili v barkovljan-skem dmštvu, Ul. Cerreto 12, TONKA IN VANČA. Začetek ob 12. uri. Vabljeni vsi. Pro Loco in prijatelji rajona Sv. Ivana organizirajo 1. MEDNARODNO SREČANJE GODB junija 1992. Prijave in vpisovanje na tel. št. (040) 368977 vsak dan, razen sobot in nedelj, od 17.30 do 18.30. Združenje partizanov - ANPI Prosek-Kontovel vabi na komemoracijo ob 48-letnici obešanja 10 talcev, ki bo danes, 31. t. m., ob 11.30 pri spomeniku na travniku ob železniški postaji. Sodelovale bodo domače kulturne ustanove in godba Prosek. Govorila bosta člana izvršnega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na 14. rajonsko razstavo vin, ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju danes, 31. t. m. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in okusnimi jedmi; glasba za ples. Ob priliki koncerta koračnic po vaseh bo Godbeno društvo Nabrežina obiskalo jutri, 1. junija, ob 20.30 Šempolaj in v četrtek, 4. junija, ob 20.30 Praprot. Župnija sv. Jerneja Apostola in MePZ Sv. Jernej z Opčin vabita na koncert v župni cerkvi na Opčinah danes, 31. t. m., ob 20. uri. Sodelujejo: DPS Vesela pomlad, oktet Vrtnica iz Nove Gorice in MePZ Sv. Jernej. Glasbena matica Trst vabi na naslednje ZAKLJUČNE AKADEMIJE, ki bodo v evangeličanski luteranski cerkvi na Trgu Panfili v Trstu ob 20.30 v sredo, 3. 6., v petek, 5. 6., v torek, 9. 6., v četrtek, 11. 6. in v petek, 12. 6. Vabljeni. Ob svoji 25-letnici prireja Finžgarjev dom na Opčinah v soboto, 6. junija, ob 20.30 v domači dvorani SLAVNOSTNI VEČER. Sodelovali bodo: govornik Saša Martelanc ter DPZ in FPZ Vesela pomlad. Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na 11. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v nedeljo, 7. junija, ob 16. uri v park Finžgarje-vega doma. Sodelovali bodo: OPZ Zvonček z Repentabra, OPZ iz Trebč, citraš Marjan Župančič iz Kamnika, Vanka in Tonca, čarodejki Nada Carli in Federica Veos, ansambel Zvezde ter zbori Vesela pomlad. izleti Na Barbano se bodo podali 14. junija verniki Sv. Vincencija. Če želite se jim pridružiti kličite na tel. št. 947950 ali 942728. Društvo slovenskih upokojencev Trst prireja v sredo, 17. junija, izlet na Brezje, Bled, Begunje in Vrbo. Vpisovanje 10. junija od 9. ure dalje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet. Peljali se bomo ob Soči do Mosta na Soči, vožnja s parnikom po umetnem jezeru, kosilo, ogled tolminskih korit in Dantejeve jame. včeraj - danes razstave Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled XXX. Deželna krajinska razstava. V Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 je na ogled razstava MARCA MOSCHINIJA. V galeriji Cartesius bo do 4. junija na ogled razstava ELENE TALLERI z naslovom »Baci e Abbracci«. Umik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob nedeljah 11-13 (zaprto ob ponedeljkih). Milje - V Beneški hiši, Calle Oberdan 5, bodo danes, ob 18.30 odprli razstavo kitajskega umetnika HO-KANA. Razstava bo na ogled do 15. junija, ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. V galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A je do 27. junija na ogled razstava GUIDA ANTONIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Grazia na Trgu Giarizzole 10 razstavlja do 10. junija slikar LUCA PERGOLINI. Urnik: 8.30-12.30, 15.30-19.30, ob praznikih 9.30-12.00. TRŽIČ - V galeriji "Antiche mura" -Ul. Rosselli 20 - bo do 4. junija na ogled razstava Bogomile Doljak PESEM OLJKE, RUJA in GLADEŽA. Urnik; vsak dan od 16. do 20. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. Danes, NEDELJA, 31. maja 1992 MARJA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.17 - Luna vzide ob 4.24 in zatone ob 20.22. Jutri, PONEDELJEK, 1. junija 1992 JUSTIN PLIMOVANJE DANES: ob 3.57 najnižja -65 cm, ob 10.30 naj višja 29 cm, ob 15.35 najnižja -15 cm, ob 21.31 naj višja 55 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,6 stopinje, zračni tlak 1015,2 mb raste, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gabriele Grahor, Fio-renzo De Francesco, Adriana Valli, Davide Laudicina. UMRLI SO: 51-letna Adriana Messeri, 63-letni Gaetano Passaggio, 70-letni Gio-vanni Pelizon, 65-letni Silvano Pasutto, 79-letni Giovanni Fai, 74-letni Aldo Scar- SLUŽBA LEKARN Nedelja, 31. maja 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Žavlje), Fernetiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija) (tel. 281256), Ul. Flavia 89 (Zavije) (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). Od ponedeljka, 1., do nedelje, 7. junija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungomare Vene-zia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospe-dale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 70 90 84 34 7 CAGLIARI 85 79 18 53 8 FIRENCE 57 83 82 41 45 GENOVA 90 64 28 56 88 MILAN 54 79 74 76 66 NEAPELJ 81 74 11 52 24 PALERMO 47 7 43 61 80 RIM 31 60 80 36 61 TURIN 68 47 75 31 59 BENETKE 15 76 69 47 11 ENALOTTO 2 2 X 2 KVOTE: X 2 XX 2 1 2 X 12 44.823.000.— 11 1.838.000.— 10 141.000,— razna obvestila Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina obvešča člane CGIL, da imajo možnost za prijavo dohodkov in izpolnitev obrazcev 740 v prostorih KD V. Vodnik v Dolini ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, v Borštu v srenjski hiši ob četrtkih od 16. do 18. ure. Slovenska prosveta v Trstu se pridružuje akciji v korist beguncev iz Bosne in Hercegovine, za katero so dale pobudo slovenske organizacije na Tržaškem in Goriškem. Sporoča, da zbira v ta namen prispevke, ki jih bo izročila slovenski Caritas. Uradi Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 so odprti vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 13. ure, tel. 370846. Sklad Mitja Čuk, Narodna ulica 126, prireja tudi letos poletno središče na Opčinah. Vpisovanje v ponedeljek, 3. avgusta 1992, informacije tel. 212289. SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja danes, 31. t. m„ za Barkovljane, člane in prijatelje PRAZNIK 50- IN 60-LETNIKOV. Za informacije telefonirajte na št. 415797. PD Slovenec Boršt-Zabrežec ter domači vinogradniki organizirajo v Hribenci 6., 7. in 8. junija XXII. PRAZNIK VINA. V soboto in nedeljo ples z ansamblom Taims, v nedeljo ob 18. uri koncert godbe na pihala s Proseka, v ponedeljek zaključni večer z ansamblom Happy Day. Slovenski dijaški dom v Trstu sporoča, da je vpisovanje za LETOVANJE od 29. junija do 13. julija na Ptuju zaključeno. Za morebitne zamudnike je na voljo še nekaj mest. KD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata POLETNI CENTER za otroke od 3. do 11. leta starosti, ki bo od 20. do 31. julija. Za vpis otrok se lahko obrnete do trgovin Lara in Aleksandra v Nabrežini ali na tel. št. 229332. FTHNI FKSKLUZ1VN parket Friffbfl-pnr-ch&tti j EDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK /v TOSTU - Ul. S. ZenoP® 67(>m2,j ČEVLJI - TORBICE USNJENI IZDELKI Nabrežina 97 Tel. 201209 SAMI Sl PRIPRAVITE POROČNE BOMBONIERE Ul. Manzoni 18 - TRST Tel. 632123 mali oglasi PEPI SANCIN (Šarnik) v Dolini je odprl osmico. Toči belo in črno vino. EVINA IN ZORAN sta odprla osmico v Ricmanjih. PROFESIONIST z ženo išče v najem majhno stanovanje ali hišo z uporabo vrta za poletne mesece v bližini Dutovelj ali Sežane do Lipice, po zmerni ceni. Ponudbe sprejema telefonska tajnica na št. (040) 212119. PRODAM renault clio 1.4, letnik oktober 90. Tel. 214444 - Livio, v uradnih urah. V NAJEM dajem prostore velike 130 kv. m v središču Opčin. Telefonirati ob urah obedov na št. 211385. PRODAM citroen AX10, julij 90, prevoženih 22.000 km. Tel. na št. (040) 213772. PRODAM fiat 126, opravljen tehnični pregled marca 91, predelan motor, v dobrem stanju, 2.500.000 lir. Tel. 812309 v jutranjih urah. 20-LETNO dekle z dokončano trgovsko šolo in izpopolnjevalnim tečajem išče zaposlitev. Tel. na št. 830265. MLAD PAR išče v najem majhno hišo ali stanovanje na Krasu. Tel. na št. 229234. PRODAM po ugodni ceni prikolico (ru-lotko) knaus. Tel. (040) 882026. PEKARNA ČOK na Opčinah išče vajenca. Tel. na št. 213645. KUPIM staro intarzirano kraško skrinjo. Tel. na št. 211815. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu išče knjigi V. Bartola Lo-pez in Obiski pri slovenskih znanstvenikih, zbornik Dr. Klement Jug - veliki slovenski alpinist in knjigo I. Krefta Spomini ljudskega agitatorja. Kdor jih želi odstopiti knjižnici, naj telefonira od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure na št. 635629. DOBRO VPELJANO trgovino s sadjem in zelenjavo, z novo opremo, prodam-Tel. na št. 829963 po 20.30. PRODAM majhno roulot graziella z verando po zelo ugodni ceni. Tel. na št. (040) 213282. PODJETJE na področju elektronike išče sodelavca part-time dvakrat - trikrat tedensko. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Elektronika. OPEL KADETT station vagon 1300, letnik 88, prevoženih 39.000 km, kovinske barve, v odličnem stanju, dodatno opremljen, prodam. Tel. (040) 569357. MASAŽA: klasična, sprostilno-erotična- Telefon 0038/61 302294 od 9. do 20. ure, ob sobotah od 16. do 22. ure. ODDAMO dvo- in štirisobni apartma v Bohinju po ugodni ceni. Telefon 0038/61 347989. VARUJEM OTROKE in opravljam hišna dela. Izkušena in s priporočili nudim vestno delo ter poštenost. Telefonirajte na št. 003867 71324. - nedeljski televizijski in radijski spot ■edi ■ |~7| RAI 1____________________ 7.45 Dok.: Kvarkov svet 8.30 Variete: La banda dello Zecchino 10.00 Zelena linija Magazine 10.55 Maša 11.55 Aktualno: Parola e vita 12.15 Zelena linija 13.00 Aktualno: TG ob enih 13.30 Dnevnik 14.00 Toto-TV Radiocorriere 14.15 Film: La principessa Sissi (zgod., Avstrija 1955) 16.05 Glasba: Vagabunde gira-mondo (Fred Bongusto) 16.50 Konjske dirke 17.20 Športne vesti 17.30 Risanke: Hallo Kitty 17.45 Aktualno: pred tekmo »La partita del cuore« 18.00 Dnevnik 18.10 Šport: 90.minuta 18.40 Glasba: Nagrada Mozart 19.50 Vreme in dnevnik 20.25 Športne vesti 20.40 Nogomet: Italija-Portugal-ska (U.S. Cup 92) 22.50 Dnevnik 22.55 Športna nedelja 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Šport: atletika 1.10 Film: Spalle larghe (dram., ZDA 1986) RAI 2 7.00 Risanke in nanizanke 8.50 Glasbeni prostor 10.00 Aktualno: Giorno di festa 11.00 Avtomobilizem Fli VN Montecarla 11.35 Aktualno: Set 11.45 Kratke vesti 12.00 TG2 - Salviamo la Terra 12.10 Nan.: Medico alle Hawaii 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 TG2 Diogenes in vreme 13.45 Kolesarstvo: 75. dirka po Italiji (8. etapa) 15.00 Avtomobilizem Fl: VN Montecarla 17.35 Glasba: II Nuovo Cantagi-ro 92 (vodi G. Agus) 18.45 Aktualno: Sagra del Car-roccio (iz Legnana) 19.35 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Aktualno: Segreti per voi (vodi Enza Sampo) 20.35 Glasba: II Nuovo Cantagi-ro 92, vmes (23.15) dnevnik in vreme 0.45 Dok.: Mirko Grmek 0.50 Dok.: Rdeča nit (vodi Gianni Bisiach), vmes dok. Testimoni oculari 2.15 Nočni spored ^ RAI 3__________________ 7.40 Drobci 8.05 Potni list za Evropo - Tečaji tujih jezikov 8.50 Film: Zanna bianca (pust., It. 1973, r. Lucio Fulci, i. Franco Nero) 10.30 Koncert RAI 3 11.20 Šport: hokej na kotalkah finale playoff, 11.40 tenis Open Francije 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Tenis: Open Francije 18.40 Domenica gol in vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in šport 20.00 Risanke: BlobCartoon 20.25 Film: Due vite in gioco (pust., ZDA 1984, r. Taylor Hackford, i. Rachel Ward, Jeff Bridges) 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Aktualno: Babele (vodi Corrado Augias) 23.50 Film v originalu: II voto del grand uomo (dram., ZDA 1939, r. Garson Kanin, i. John Barrymore) 1.10 Filmske novosti 1.20 Variete: Fuori orario - La notte di Fuori orario 2 f Žr TV Slovenija 1 9.25 Spored za otroke: Živ Žav, 10.15 Ebu drame za otroke 10.40 Ljudska glasbila 11.05 Dok.: Kronika 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.10 Ljudje in zemlja 12.40 Videomeh (pon.) 14.00 Film: Nočna izmena (kom., ZDA 1982, r. Ron Howard, i. H. VVinkler) 15.45 Napovednik 15.50 Umetnostni vodnik 16.00 Nadaljevanka: Junak med barabami 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Film: Dragi očka (Fr. 1977, i. Claude Brasseur) 18.40 TV Mernik 19.00 Risanka in Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 19.55 Zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 Dok. oddaja: Otoki 22.35 Dnevnik, vreme in šport 22.55 Napovednik 23.00 Sova, vmes variete Ameriške video smešnice in nad. Hobotnica 4 0.10 Video strani HjjP) TV Koper______________ 12.50 Prodaja po TV 13.00 Nadaljevanka: Rayanovi 13.30 Nan.: Agencija Rockford 14.20 Film: Phynx (kom.) 16.05 Otroški program 16.40 Aktualno: Agora, 18.20 Meridiani 19.00 TV Dnevnik - Vsedanes 19.25 Nad. in nanizanka 20.35 Film: Dekleta prihajajo (glas., ZDA 1953) 21.50 Loto in TV dnevnik 22.05 Tednik: Alpe Jadran 22.35 Nanizanka 23.25 Zgodovina pop glasbe PIT TV Slovenija 2 ~ 11.00 Mladinski pevski festival 12.00 Film: Pirat (ZDA) 13.45 Sova, vmes nan. Murphy Brown in nad. Hobotnica 15.15 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 Sanremo 92 20.35 Dok.: Galaktična odiseja 21.30 Nad.: Aleksa SantiČ 22.30 Športni pregled 23.00 TV igra: Mož, ki je imel želvo (L. Suhodolčan) 0.10 Avtomobilizem Fl 0.50 Video strani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Pet prijateljev v pasti (Enid Blyton, r. Adrijan Rustja, 3. del); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Evergreni; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Recital: Kakosrečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede; 15.05 Potpuri; 15.30 Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Kviz: Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Oktet LIP Bled; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam - Glasba. CANALE 5_______________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar) 10.15 Aktualno: Reportage (vodi Marina Blasi) 11.45 Dokumentarec: L'arca di Noe (vodi Licia Colo) 12.30 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5 13.45 Glasbena komedija: Odis-sea(l.del) 15.50 Film: Tutta colpa del para-diso (kom., It. 1985, r.-i. Francesco Nuti, Ornella Muti, Roberto Alpi) 18.00 Nanizanke: Časa Vianello - Ricordo di Londra, 18.30 Časa dolce časa - II critico d arte, 19.05 I Robinson (i. Bill Cosby) 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Variete: Buona domenica Sera (vodita Lorella Cuc-carini, Marco Columbro) 23.00 Aktualno: Nonsolomoda, 23.30 Italia domanda, vmes (24.00) nočni dnevnik 0.40 Šport: Veliki golf 1.45 Nanizanka: Cannon 2.35 Programi non stop RETE 4__________________ 8.00 Nabožna oddaja 8.15 Nan.: I Jefferson, 8.45 La fa-miglia Addams 9.15 Rubrika o parlamentu 10.00 Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani) 10.55 TG 4 vesti 11.30 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomeriggio (vodi P. Rossetti) 14.00 Film: La nave piu scassata dell esercito (kom., ZDA 1960, r. Richard Murphy, i. Jack Lemmon) 16.00 Nadaljevanka: Maria 17.50 TG 4 vesti 18.00 Nadaljevanke: La passione di Teresa, 19.00 Dottor Chamberlain, 19.50 Gloria, sola contro il mondo, 20.30 La donna del mistero 2, 22.30 La mia seconda mad-re (i. Maria Sorte) 23.30 Nedeljski koncert: Simfonija št. 8 v G-duru op. 88 (Anton Dvorak, filh. orkester Scale, dir. Myung Whun Chung) 0.30 Nočni spored ITALIA 1________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete: Bim Bum Bam in risanke 10.30 Nan.: Magnum P.I. - Spari nel silenzio 11.45 Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 12.45 Vodič nogometnega prvenstva (vodita Maurizio Mosca, Sandro Piccinini) 13.15 Film: Una domenica d'es-tate (kom., It. 1962, r. Giulio Petroni, i. Ugo Tognazzi) 15.30 Nan.: Simon & Simon - Con amore, Christy! 16.30 Film: Tutti al mare (kom., ZDA 1987, r. Lyndall Hobbs, i. Frankie Avalon) 18.30 Nanizanka: Riptide - II ge-nio e sexy 19.30 Odprti studio in šport 19.50 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: Voglia di vincere 2 (kom., ZDA 1987, r. Chris-topher Leitch, i. Jason Ba-teman, Kim Darby) 22.30 Variete: Mai dire gol 23.30 Variete: Palyboy Show 0.30 Avtomobilizem Fl: po VN Montecarla 9.45 Studio šport 1.00 Odprti studio 1.25 Nočni spored ODEON__________________ 13.00 Risanke 13.30 Nan.: Nero VVolfe, 14.30 Fifty fifty, 15.30 Shannon 16.15 Film: La zia d'America va a sciare (kom., It. 1958, i. Tina Pica, Franca Rame) 18.00 Nanizanka: Navy« 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Ouattro donne in carriera 20.30 Film: La piu bella avventu-ra di Lassie (kom., ZDA 1979, r. Don Chaffey, i. James Stevvart) 22.30 Film: Breaker Morant (dram., 1980, r. Bruce Be-resford, i. Edward Wood-ward, Jack Thompson) TMC.___________________ 8.30 Nanizanka: Batman 9.30 Dok.: Prijateljska narava 10.30 Nan.: Le isole perdute 11.00 Risanke in nanizanke 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Conutry v Montreuxu 13.25 Film: Parlami dolcemente (kom., ZDA 1932) 15.00 Variete: Qui si gioca 15.45 Tenis: Open Francije 19.30 Šport: High seven 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Šport: Golagoal 22.30 Ladies & Gentlemen 23.20 Aktualno: Eco 92 24.00 Film: Possession (krim., ZDA 1972, r. Warris Husse-in, i. Shirley MacLaine) 1.45 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 10.15 Film 12.00 Rubrika o obrtništvu 12.30 Zelena dežela 13.00 Športne vesti 13.30 Variete: Serade furlane, vmes športne vesti 16.15 Rubrika: Občina 19.00 Športne vesti 20.30 Nan.: Gli occhi dei gatti 21.30 Rubrika o motorjih 22.00 Nad.: VVhite Florence 22.30 Športne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Kmetijski in zdravstveni nasveti; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 17.00 International mušic news; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd - Horoskop; 7.30 Nedeljske pesmi; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna - Nedelja v gledališču; 10.40 Družinski svet; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi [~~j| RAI t___________________ 6.55 Aktualno:'Unomattina 10.00 Dnevnik in Gospodarstvo 10.15 Aktualno: Pred tekmo »La partita del cuore« 10.30 Viaggiare... viaggiando 11.00 Kratke vesti iz Milana 11.05 Nan.: Piliziotti in citta, 12.00 E' proibito ballare 12.30 Dnevnik 1 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Film: La giovane regina Vittoria (zgod., Avstrija) 15.55 Risanke: I Gummi 16.15 Dokumenti: Čudoviti svet VValta Disneya 17.00 Nanizanka: Black Beauty 17.30 Aktualno: Parola e vita 18.00 Dnevnik 1 18.10 Variete: Vuoi vincere? 18.20 Nan.: Blue jeans 18.50 Dok.: Kvarkov svet 19.40 Aktualno: II našo di Cleo-patra, nato vreme 20.00 Dnevnik 20.40 TV film: La piovra 4 22.40 Dnevnik in Emporion 23.10 Aktualno: 11 supplemento - Kako nastane časopis 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti 0.40 Rubrika opolnoči CANALE S________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanki: Arnold, 9.00 I cingue del guinto piano 9.35 Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) 11.50 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi) 12.40 Aktualno: Affari di fami-glia 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI 14.30 Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (vodi Marta Flavi) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 19.00 La mota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.40 Film: Grosso guaio a Chi-natown (pust., ZDA 1986, r. John Carpenter, i. Kurt Russell, Kim Catrall) 22.45 Nan.: Časa Vianello - Pari-gi val bene una russa 23.15 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1- 45 Striscia la notizia 2- 05 Programi non stop ^ RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 8.35 Dok.: Poezija in aktualnost - Božanska komedija 9.35 Rubrika o židovski kulturi 10.05 Film: 1860 - I mille di Garibaldi (zgod., It. 1934) 11.20 Segreti per voi 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 Larca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.50 Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.30 Kolesarstvo: 75. dirka po Italiji, 9. etapa 17.00 Odprti prostor 17.25 Kratke vesti iz Milana 17.30 Nan.: Metropiltan Police 18.20 Športne vesti 18.30 Šport: Girodivagando 18.45 Nanizanka: Un giustiziere a New York in vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.20 Aktualno: Ora 20.30 Nan.: L ispettore Derrick 21.35 Aktualno: Mixer 23.15 TG 2 - Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rossini - Ne samo »crescendo« _____RETE 4___________________ 8.00 Nan.: La Tata e il professo-re (i. Juliet Mills) 8.30 TG 4 vesti 8.50 Nad.: Una donna in vendi-ta, 9.35 General Hospital 10.10 Kviz: Čari genitori 11.10 Nadaljevanka: Marcellina 11.50 Otroški variete: Ciao Ciao 13.00 Nad.: Snetieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomeriggio 14.00 Nadaljevanke: Maria, 14.55 Vendetta di una donna, 15.25 Io non čredo agli uomini, 15.55 Tu sei il mio destino, 16.30 Cristal, 17.00 Febbre damore 17.30 TG 4 vesti 18.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.30 Kviz: Il gioco delle coppie 19.00 TG 4 večerne vesti 19.25 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.55 Gloria, sola contro il mondo (i. C. Fullop) 20.30 Nadaljevanki: Manuela 22.30 Nanizanki: Avvocati a Los Angeles, 23.45 Agenzia Luna Blu, vmes (23.30) nočne vesti 0.55 Nadaljevanki: Sentieri, 1.25 Cristal (pon.) 1.55 Nočni spored jK- RAI 3__________________ 10.30 Šport: SP v hitrostnem smučanju, 11.00 veslanje, 11.30 tenis — Open Francije, vmes (12.00) kratke vesti 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok. DSE: Šola se posodablja (32. del) 15.15 Športno popoldne: tenis -Open Francije (iz Pariza), vmes (15.45) nogomet C in B lige 18.30 Pregled tujega tiska in televizije La Rassegna 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.45 Variete: Aspettando Gril-lo, Mina, Battisti, Gaber, Arbore... (vodita Arnaldo Bagnasco, Toni Garrani) 0.10 Dok.: Drobci 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario ITALIA 1________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete: Ciao ciao 9.05 Nanizanke: 11 mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Natale a Plum Creek, 10.45 Hazzard - Slot machine 11.45 Variete: Mezzogiorno ita-liano (vodi G. Funari) 14.05 Odprti studio 14.25 Nan.: Supercar - Per qual-che candelina in meno, 15.25 Simon & Simon - Il trabocchetto, 16.25 Giusti-zieri della citta - Il giudice e il pregiudicato, 17.30 T.J. Hooker -11 rapinatore soli-tario, 18.30 Riptide - Il ge-nio 6 sexy 19.30 Odprti studio 19.40 Studio šport in vreme 19.50 Kviz: Il gioco dei 9 20.30 Film: Assassination (krim., ZDA 1987, r. Peter Hunt, i. Charles Bronson) 22.20 Film: La dottoressa ci sta col colonnello (kom., It. 1980, r. M.M. Tarantini, i. Nadia Cassini, Lino Banfi) 0.10 Odprti studio 0.30 Studio šport, pregled tiska in vremenska napoved 0.45 Motociklizem ^ Slovenija 1 9.10 Spored za otroke: predstava SNG Maribor Rdeča kapica, 9.40 Antišola 9.55 Nad.: Semenj ničevosti 10.55 TV Mernik in Forum 11.25 Utrip (pon.) 11.40 Zrcalo tedna (pon.) 12.00 Poročila 16.10 Napovednik 16.15 Dobrodošli 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Spored za otroke: Novosti založb, 17.20 Radovedni Taček - Voz, 17.35 igrana serija Ko je pomlad - Kadar kupuješ hlače 18.05 Obzorja duha 18.35 Dok.: Divji svet živali -Preobraževalci 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.00 Žarišče 20.30 Nan.: Politik novega kova 21.00 Dokumentarni film: Za resnični konec vojne 22.40 Dnevnik, vreme in šport 23.05 Napovednik 23.10 Sova, vmes nad. Hobotnica IV in nan. Star Treck 1.00 Video strani ODEON_________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Viviana 16.15 Film: Gli uomini, che ma-scalzoni (kom., It. 1932, r. Mario Camerini, i. Vittorio De Sica) 18.00 Nad.: Veronica 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Eguipaggio tutto matto 20.30 Film: Tattoo, il segno della passione (dram., 1980, r. Bob Brooks, i. Bruce Dern) 22.30 Film: Scusi, dov'e il freno? (kom., 1988, r. Oz Scott, i. Harvey Korman) TMC______________________ 8.30 Nanizanki: Batman, 9.00 II ritorno del Santo 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.45 Variete: Kosilo z VVilmo 12.30 Nan.: Get Smart 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Arniči mostri 15.05 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: ženska TV 17.30 Tenis: Open Francije 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Anniversario di matrimonio |~HP| TV Koper 12.50 Prodaja po TV 13.00 Nadaljevanka: Rayanovi 13.20 Nan.: Agencija Rockford 14.10 Film: Dekleta prihajajo (glas., ZDA 1953) 15.30 Dedkove pripovedke 16.00 TV Novice - Oresedici 16.05 Otroški spored 17.00 Zgodovina pop glasbe 17.30 Tednik: Alpe Jadran 18.00 Slovenska kronika 18.10 Šport in TV Dnevnik 19.25 Nad.: Rayanovi in nan. 20.35 Športni ponedeljek 22.05 TV Dnevnik Vsedanes 22.15 Večer samospevov 23.05 Nanizanka F TV Slovenija 2 16.15 Sova, vmes video smešnice in nad. Hobotnica 4 17.30 Športni pregled 18.00 Slovenska kronika 19.00 Videošpon 19.30 TV dnevnik 20.05 Nan.: Simpsonovi 20.30 Gospodarska oddaja 21.00 Sedma steza 21.30 Film: Diskretni čar buržo-azije (r. L. Bunuel) 23.10 Umetniški program 22.30 Ven ti di terre lontane 23.00 Rubrika o motorjih Crono 24.00 Vesti: TMC News 0.20 Variete: Out - Officina (vodi Umberto Smaila) 0.30 Dok.: Dove il si suona 1.00 Tenis: Open Francije 2.45 Aktualno: CNN News TELEFRIULI__________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Nanizanka: Avventura 16.00 Kratke vesti 17.30 Nad.: VVhite Florence 18.05 Nad.: Davinia 19.00 Večerne vesti 19.30 Rubrika o obrtništvu 20.00 Nanizanka: Avventura 20.30 Film: Maria di Scozia 22.15 Vivere senza stress 22.45 Nočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 8.40 Orkestri; 9.00 Ever-greeni; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Streofon-ski koncert; 11.30 Roman: Mesto v zalivu (6. del); 11.40 Melodije; 12.00 Nikoli ni prepozno za učenje; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Zvočne kulise; 15.00 Popuri; 15.30 Strmeče uho; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Živeti je naša usoda; 17.20 Potpuri; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 3.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 10.45 Spot; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Modri val; 11.00 V podaljšku; 12.00 Souvenir D'Italy; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Horoskop; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 RK o aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri. Skoraj 3.500 ljudi je včeraj postavilo "svetovni rekord“ Množična zdravica z vinom miru vpisala Krmin v Guinnes rekordov Načrt so predstavili na goriškem županstvu Ena sama obvoznica za obe obmejni mesti Kar 3.492 ljudi je včeraj dopoldne na cesti od Krmina do spomenika ara pacis vrh Medejskega griča uprizorilo pisano in nepretrgano človeško verigo. Dogodek bo ostal zapisan v Guinnesovi knjigi rekordov. Udeleženci so se namreč tam zbrali na najbolj množični zdravici na svetu: prejšnji rekord s 1.700 sodelujočimi so postavili nekje v ZDA, Krminčani in številni drugi udeleženci od vsepovsod so ga torej ne le izboljšali, ampak več kot podvojili število sodelujočih. Vsak med njimi bo poleg zadoščenja, da je pomagal postaviti rekord, ohranil za spomin tudi čašo s spominskim napisom z zlatimi črkami. Priložnost za množično in praznično manifestacijo, ki jo je vodil znani športni novinar Massimo De Luca in katere potek je skrbno nadzoroval notar, je bila predstavitev letošnjih steklenic vina miru, ki ga pridelujejo v vinogradu ob zadružni kleti pri Krminu. Ob kleti so od leta 1983 dalje zbrali sadike 400 različnih sort trt z vseh celin in jih posadili v vinograd miru. Dve leti kasneje so imeli v njem prvo trgatev, od leta 1986 pa vsako leto pošiljajo posebne konfekcije vina iz tega edinstvenega vinograda vsem državnim poglavarjem v svetu s poslanico miru. Tudi včeraj je torej pri- ložnost za praznik bila pošiljka vina miru, ki je s posredovanjem družbe Alitalia poletelo v vse konce sveta. Steklenice plemenitijo umetniške nalepke z verzi furlanskega pesnika kmečkega sveta Davida Marie Turolda, ki so jih tokrat narisali umetniki Mimmo Rotella, Como Kebac in Darko. Prav slednjemu lani preminulemu slovenskemu umetniku je bila posvečena razstava del slovitih umetnikov, ki so jo pripravili pri zadružni kleti. Ob množičnem dviganju čaš je bila tudi ulica med Krminom in Angorisom preimenovana v Ul. Vina miru. Manifestaciji so sledile številne oblasti s senatorjema Bratino in Micolinijem, deželnimi odoborniki in svetovalci do krajevnih oblasti. Navzoče je nagovoril predsednik zadružne kleti Adriano Drius. Podčrtal je gospodarski pomen manifestacije, ki pošilja v svet sloves goriških vin, pa tudi njeno simbolično vrednost v korist miru prav danes, ko blizu danes divja kruta vojna. Na sliki (foto Marinčič) del večkilometrske verige ob rekordni zdravici Ena sama obvoznica za Gorico in Novo Gorico: ta je načrt, ki ga je predstavila skupina goriških arhitektov in upraviteljev ob prisotnosti predsednika Pokrajine Sac-cavinija in novogoriškega župana Pelhana (župan Tuzzi je bil zaradi drugih obveznosti odsoten). O njem je tekla beseda v občinski palači izhajajoč iz zavesti, da je treba skupne probleme reševati s skupnimi močmi. Ta cilj, so poudarili na srečanju, že zasleduje tudi mešana komisija za urbanistiko, ki je odobrila skupni načrt za odtočne vode, s čemer naj bi odpravili občasne poplave Koma. Komisija nadalje ocenjuje nove urbanistične načrte za harmonično povezavo med Gorico in Novo Gorico. Izražena je bila tudi želja, da bi se problemi, s katerimi se soočata mesti, reševali s skupnimi napori in močmi. S svoje strani je novogoriški župan Pelhan podčrtal važnost, ki bi jo nova obvoznica lahko imela za obe mesti, saj bi se na tak način izboljšale povezave in pretok blagovnega prometa. Načrt so pripravili arhitekti Chiara Menato, Alfonso in Antonio Angelillo, ki so idejo predstavili na natečaju Europan 2. Po mnenju projektantov (da bi preprečili izgradnji dveh obvoznic, ene v Italiji, druge pa v Sloveniji) bi bilo najprimerneje zgraditi Slovenska komponenta PSI hoče biti aktivneje prisotna v političnem dogajanju Prihodnji petek v Kulturnem domu akademija ŠZ Dom V petek, 5. junija, bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici zaključna akademija sekcij za ritmiko in orodno telovadbo, odbojko in košarko pri ŠZ Dom. Z nastopom, ki se bo pričel ob 20.30, bo skupina 70 fantov in deklet sklenila letošnje vadbeno leto, ki ga je opravila po vodstvom trenerjev in vaditeljev Dušana, Miloša, Mije, Damijane, Suzi in Davida. Na sporedu bo kakih 15 točk od drobnega orodja ritmične gimnastike, šaljive akrobatike orodnih telovadcev, odbijanja in vodenja žog, tja do račk in zajčkov show programa, ki ga je letos nekaj manj. Bogat in zanimiv spored, ki si ga velja ogledati tudi zaradi namembnosti prostovoljnih prispevkov: sekcije ŠZ Dom bodo namreč tudi letošnji izkupiček namenile v dobrodelne namene. (Damy) Urnik bazena Športno združenje Gorizia nuoto sporoča, da so z začetkom poletne sezone včeraj odprli odkriti bazen; odprt bo do 30. avgusta z naslednjim urnikom: v juniju: ob delavnikih od 13. do 19. ure, ob sobotah in prazničnih dneh pa od 10. do 19. ure; v juliju: ob delavnikih od 13. do 20. ure, ob sobotah in praznikih pa od 10. do 20. ure; v avgustu: ob delavnikih in praznikih od 10. do 20. ure. Poleg tega združenje Gorizia nuoto načrtuje, da bi bazen lahko ostal odprt tudi v večernih urah. V juniju bo bazen zvečer odprt od ponedeljka do petka od 20. do 21. ure. Čas, ki ga preživljamo, ni najbolj naklonjen strankarsko-poli-tičnemu delovanju in vendar so si ta čas člani Slovenske komisije PSI zbrali za sklic svoje skupščine. Zato, da bi že zdaj, neposredno po parlamentarnih volitvah, ki so bile jasen pokazatelj razpoloženja in hotenja ljudi, zastavili delo za organizacijski in kakovostni skok. Petkova skupščina, ki se je odvijala na sedežu pokrajinske federacije PSI je bila prvi korak v tej smeri. Izhajajoč iz analize volilnega izida in trenutnega političnega razpoloženja v državnem, deželnem in krajevnih okvirih, upoštevajoč dosedanjo pozitivno vlogo slovenske komponente v stranki, zlasti na deželnem nivoju, so na razpravi opredelili osnovne smernice bodočega delovanja stranke. Z drugo, preprosto besedo povedano, stranka mora spet med ljudi, prisluhniti je treba potrebam, težavam in pričakovanjem preprostega človeka. Kako to doseči ? Načinov je več. Dva, ki bi po mnenju raz-pravljalcev obrodila uspeh, so tudi evidentirali: večja prisotnost stranke in slovenske komponente še posebej na področju kulturnega in političnega delovanja in izdaja posebnega glasila. Od kakovosti političnega dela, ugleda in vloge slovenske komponente v socialistični stranki, vse to pa si je treba priboriti, kajti nič ni podarjeno, je v mnogočem odvisno tudi reševanje številnih odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, je v svojem uvodnem poročilu naglasil koordinator komisije Rudi Pavšič. V našem delovanju in razmišljanju ne sme biti prostor za negodovanje in apatičnost. Dejal je, da se žal prepogosto pozablja, da bi brez aktivnega pristopa slovenske komponente in brez potrebne pozornosti PSI, marsikateri projet, pomemben za celotno narodnostno skupnost, ne prodrl. Pavšič je ostro kritiziral zavezništva z Listo za Trst na Tržaškem, ki pa nas ne smejo odriniti v vlogo brezpredmetnega protesta in kulturo opozicije. "Tudi v težkih kontradikcijah skušamo stvarno reševati zastavljena vprašanja". In kar zadeva vlogo socialistične stranke v takoimenovani civilni družbi se je Pavšič zavzel za to, da se znotraj Slovenske kulturno gospodarske zveze tudi dejansko zagotovi pluralnost, kajti "z zdajšnjim stanjem, kljub določenim znakom sprememb, ne moremo biti povsem zadovoljni". V zaključnem delu poročila je Pavšič opozoril še na zelo pomembno vlogo slovenske komponente socialistične stranke pri odpiranju vrat Sloveniji v Evropo. Osnovno poročilo Rudija Pavšiča so s svojimi posegi dopolnili še Marko Waltritsch, Albert Sošol, Igor Petejan, Ivan Humar, Fabio Gergolet, Karlo Devetak in Aleš VValtritsch in nekateri razpravljal-ci, med temi Bogo Samsa. Udeležence zborovanja je pozdravil pokrajinski podtajnik Fabio Zanini in v krajšem, vendar zanimivem posegu nakazal izhod iz sedanjega kriznega stanja političnih strank in posebej PSI v državnem in tudi krajevnem merilu. SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE V GORICI bo od 6. do 25. julija 1992. LETOVANJE V PORTOROŽU bo od 1. do 8. julija 1992 Informacije in prijave do 20. junija od 10. do 14. ure v Slovenskem dijaškem domu "Simon Gregorčič" v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 533495. Zasedanja so se udeležili tudi predsednik socialdemokratske stranke iz Nove Gorice Ivo Hvalica, liberalno demokratske stranke Bašin in SDP Kacafura, predstavnik zelenih golobice Semolič in zelenih federalistov Butkovič ter predsednik PO SKGZ Boris Peric. Ob koncu zasedanja so obnovili in razširili sestavo slovenske komisije. ■ Goriška sekcija Svetovnega sklada za varstvo okolja (WWF) izraža v pismu županu Tuzziju zadovoljstvo za odredbo, ki jo je župan sprejel na predlog svetovalca Zelene liste Fiorellija. Odredba je bila sprejeta, da bi se omejilo onesnaženje zraka in prometni hrup v mestnem središču: določa namreč, da avtomobili in motorna kolesa, ki so tudi začasno ustavljeni ali parkirani, ne smejo ostati s prižganim motorjem. Načelnik sekcije WWF Freddi še dodaja, da se organizacija zaveda, da samo ta ukrep ne bo rešil problemov zračnega in akustičnega onesnaženja, je pa vsekakor korak v pravo smer. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada od 24.5. do 30.5 1992 RODILI SO SE: Debora Deluca, Cristi-ano Glessi, Giuseppina Smarra, Sara Smareglia, Giorgia Raugna, Monica Cla-bassi, Riccardo Gon, Valentina Pian. UMRLI SO: 72-letna upokojenka Renata Pertot vd. Badalini, 77-letna upokojenka Anna Maria Pettarin, 78-letni upokojenec Marino Vidoz, 83-letna upokojenka Vittoria Stauri, 75-letna upokojenka Ne-rina Barelli, 54-letni upokojenec Remigio Dollani, 54-letni upokojenec Luigi Mos-carella, 84-letni upokojenec Francesco Saverio Godeas, 72-letna upokojenka Bruna Sirk, 90-letna gospodinja Maria Zotti, 84-letna upokojenka Lidia Miazzi, 82-letna upokojenka Iride Fantinati, 88-letna upokojenka Irma Rodar, 74-letni upokojenec Pietro Demonte, 67-letna upokojenka Evelina Liliana Gregorutti, 95-letna upokojenka Libera Merlo in 52-letni delavec Luciano Kosmač. OKLICI: finančni stražnik Loris Ceolin in trgovka Nevia Prinčič; novinar Oscar D'Agostino in študentka Manuela Vitto-relli; karabinjer Franco Virginio in pomožna bolničarka Michela Grosso; odvetniški pripravnik Antonio Corubolo in prodajalka Cinzia Laera; košarkar Benito Colmani in uradnica Marta Doljak; gradbeni podjetnik Massimo De Načini in brezposelna Anna Chionchio; kuhar Fabio Alessio in uradnica Laura Kuštrin; profesor Alessandro Munich in uradnica Silvia Bevilacgua; uradnik Claudio Mon-tico in uradnica Annalucia Licciardello. POROČILI SO SE: uradnik Eriberto Dellisanti in uradnica Aleksandra Mar-vin; uslužbenec Fabio Famea in socio-zdravstvena delavka Lucilla Dudine. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na koncert pod naslovom Izvajajo Sovodenjska dekleta ob 10-letnici delovanja Sodelujejo člani moškega pevskega zbora Skala iz Gabri j Povezava in režija: JANEZ STARINA Kulturni dom v Sovodnjah, danes, 31. maja 1992 ob 18. uri novo skupno cesto, ki naj bi se začela na področju kazermet in sledila sedanji želežniški progi do v Vrtojbe. S tem bi preprečili delitev med mestoma, do katere pa bi prišlo v primeru gradnje dveh obvoznic. Poleg tega bi izgradnja te nove ceste spoštovala zeleno okolje na tem področju. Urbanisti, ki pripravljajo nov novogoriški regulacijski načrt, so pozitivno ocenili to zamisel kot tudi skupno načrtovanje, z goriške strani pa je odbornik za urbanistiko Cappella dejal, da bodo ob bližnji obnovi regulacijskega načrta prav tako upoštevali potrebo po koordiniranju z Novo Gorico. Tuzzi je v Rimu zahteval pomoč zaradi dvojnosti šolstva v Gorici Med obiskom prejšnje dni v Rimu sta goriškega župana Tuzzi-ja na zunanjem ministrstvu sprejela tudi šef kabineta dr. Baldocci in tajnik zunanjega ministrstva dr. Casadei. Eno glavnih vprašanj na pogovoru, je bil problem dvojnosti šolskega sistema, ki ga mora občinska uprava zagotoviti zaradi prisotnosti slovenskih in italijanskih šol. Na osnovi statistik je Tuzzi dokazoval, kako mora Gorica odgovoriti na potrebe, ki jih druge italijanske občine nimajo. Dodal je da, medtem ko za univerzitetno izobrazbo obstaja možnost za sprejem študentov iz tujine, ker univerze (razen goriške) uživajo avtonomijo in prejemajo državne prispevke, goriška občinska uprava ne prejema prispevkov, četudi zagotavlja strukture in možnost za študij (tudi z visokimi stroški) dijakom in študentom, ki prihajajo iz tujine. Ambasador dr. Baldocci je vzel na znanje specifičnost takega stanja in zagotovil svojo podporo v iskanju rešitve. Na srečanju je bil nadalje govor o obnovitvi mešanih komisij Gori-ca-Nova Gorica, o onesnaženju Korna in Soče, za odpravo katerega je potreben specifični poseg države. Tuzzi je opozoril tudi na vprašanje jedrske elektrane Krško, ki je od Gorice oddaljena približno 120 km, in ki bi, v primeru okvar, lahko povzročila resno nevarnost za goriško prebivalstvo. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev obvešča udeležence izleta v Rim, da bo avtobus jutri, 1. junija, odpeljal ob 5.30 s Travnika skozi Podgoro, Štandrež in So- Pla- cuti. izleti SPD Gorica obvešča da bo 14. junija avtobusni izlet v Martuljek, na vsakoletno srečanje planincev. Prijave in pojasnila v trgovini Bauzon, v Carduccijevi ulici. Vpisovanje se zaključi 5. junija. SPD Gorica - rekreacija priredi 7. junija izlet na Sinji vrh. Odhod ob 8. uri s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. vodnje. Društvo priporoča točnost. Družba se dobi jutri ob 19.30 na _______________kino___________________ Gorica VITTORIA 19.30-21.30 »Cape Fear — II promontorio della paura«. CORSO 16.00-22.00 »I gladiator! della strada«. VERDI 15.30-22.00 »II ladro di barabini«. Film nagrajen na festivalu v Cannesu. Tržič COMUNALE 18.30-21.00 »Grand Can-yon«. EXCELSIOR 15.30-22.00 »Beethoven«. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Moja punca«. SVOBODA Šempeter 18.00 »Hladen kot led«, 20.00 »Razpuščena«. DESKLE 20.00 »Podvodna platforma«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Thea - Raštel 52 - tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - ul. E. Toti 52 - tel. 410701- Sodnik Casson in goriški odvetniki na razpravi ob 20-letnici atentata Petovlje so odprle razpoko v zidu molka ki še vedno varuje lutkarje prevratništva Niz koncertov zbora Skala in Sovodenjskih deklet Dvajset let ni zabrisalo spomina na tragični večer 31. maja 1972, ko je eksplozija fiata 500 pri Petovljah povzročila smrt treh karabinjerjev. To je jasno pokazala res množična udeležba ljudi na petkovi razpravi v Zag-raju, pri kateri so sodelovali beneški sodnik Felice Casson ter odvetniki Nereo Battello, Roberto Maniacco in Livio Bernot, ki so od vsega začetka sledili zadevi in prispevali k odkrivanju resnice kot branilci po krivem obtoženih Goričanov. Čas niti ni zabrisal zavesti ljudi, da je odkritje vsega ozadja tistega kot tudi drugih atentatov iz let strategije napetosti še danes pomembno za varovanje demokracije v Italiji. To ozadje - je po uvodu Denise Flebus, podžupanje v Zagraju, dejal sodnik Casson - predstavljajo gnili aparati tajnih služb in drugih državnih organov, semkaj sodijo loža P2, Gladio in še marsikaj. Preiskava o petoveljskem atentatu je pravzaprav odprla okno na dvaj-setletje naše zgodovine. Atentat v Petovljah je namreč le del strategije napetosti sedemdesetih let. Dotlej so prevladovale pučistične skušnjave (Borghese- jev spodleteli golpe je iz leta 1970). Po letu 1968 in po vroči jeseni pa so prevratniške sile razumele, da je levica premočna in so ubrale strategijo terorja in pokolov. Prevratniki pa niso bili le storilci teh atentatov, temveč tudi ljudje, ki so bili (in mnogi so še danes, je podčrtal Casson) v državnem aparatu. Eno od središč kriminalne strategije je bila loža P2, je še dejal Casson in povedal, da je bilo delo preiskovalnih parlamentarnih komisij za sodnike res dragoceno pri razumevanju ozadja atentatov. Casson je zaključil z ugotovitvijo, ob kateri se gre zamisliti. Malo pomaga, je dejal, delo enega ali maloštevilnih sodnikov, ko pa so gnili celi deli državnih aparatov. To je res še danes, saj je večina članov lože P2 še vedno na svojih mestih. Malokateri med njimi je bil odstranjen, mnogi (omenil je Enrica Manco) so celo napredovali. Za vso resnico o letih pokolov je torej nuj- no zamenjati to garnituro ljudi na oblasti. K tej ugotovitvi je pritegnil tudi odv. Battello, ki je v svoj-stvu bivšega člana preiskovalne parlamentarne komisije o pokolih govoril tudi v imenu predsednika te komisije Libera Gu-altierija, ki se zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti večera. Battello je podčrtal, da je petoveljski atentat edini, za katerega so bili obsojeni storilci in tudi po sodni poti z dokončno razsodbo potrjene odgovornosti državnih aparatov pri ščitenju morilcev in prikrivanju resnice. Battello (ki sta ga nato dopolnila še Maniacco in Bernot) je tudi podal pričevanje o delu skupine goriških odvetnikov, ki je od vsega začetka pogumno četudi včasih poklicno neortodoksno nakazala pot, po kateri priti do resnice. »Petoveljski procesi«, je zaključil Maniacco, »so odprli razpoko v zidu molka: večji del tega zidu pa stoji še danes. Razpoko bo treba zato še razširiti, zid podreti, da bo italijanska država končno res verodostojno demokratična«. Na slikah (foto Marinčič) sodnik Casson in številni poslušalci Danes ob 18. uri bodo Sovodenj-ska dekleta v Kulturnem domu v Sovodnjah praznovala 10-letnico delovanja. S tem pa njihova sezona nastopov še ni zaključena. Moški pevski zbor "Skala", v sodelovanju z Briškimi dekleti pod vodstvom Rozine Konjedic ter Sovodenjska dekleta pod vodstvom Sonje Pelicon prirejajo namreč v petek, 5. junija, ob 21. uri, celovečerni koncert v gradu na Dobrovem,- v soboto, 13. junija, ob 21. uri, bo 5. celovečerni koncert na "Na borjaču" v Gabrjah: gost večera bo mešani pevski zbor " Slavec-Slovenec" iz Boršta, Zab-režca, Ricmanj in Loga, pod vodstvom Danijela Grbca. V soboto, 20. junija, ob 21. uri, pa prirejajo celovečerni koncert v Kromberškem gradu. Nastop zbora Sedej Ob izteku pevske sezone so se pevci zbora "Frančišek B. Sedej" iz Števerjana pripravili na intenziven zaključek svojega nastopanja. Nastopili so v v domači cerkvi pri slovenski maši, nato v Mariboru, na reviji "Primorska poje" v Ilirski Bistrici, zadnjo nedeljo pa je mešani zbor pel skupaj z zborom Lubnik iz Škofje Loke pri slovenski maši na Travniku. Števerjanske pevce čaka še zaključni koncert v nedeljo, 14. junija, ob 20.30 v Sedejevem domu skupaj z dekliškim zborom Alenka. Obrazci, informacije in sprejemanje davčnih prijav za dohodke v letu 1991 Le 38-odstotkov krajanov za vrnitev starodavnega imena Referendum o preimenovanju naselja Podnanos ni uspel Kot vsako leto so se pristojni davčni uradi po občinah kot tudi periferni uradni pri državni finančni upravi na Goriškem pripravili na dodatno delo, ki jih čaka v prihodnjih tednih v zvezi s predstavljanjem davčnih prijav. Kot je najbrž znano vsakemu davčnemu ob-vezancu, je treba davčne prijave letos predložiti do 30. junija, rok za vplačila pa zapade že 19. junija. Kdor je torej še kaj dolžan državi, bo moral za vplačilo poskrbeti do 19. junija, nakar bo imel še 11 dni časa, da predloži tudi prijavo s seveda priloženim potrdilom o vplačilu. Kdor nima dolgov oz. ima kredit (večinoma to velja za odvisne delavce, ki jim davke že takoj odtegne delodajalaec) pa ima čas za vložitev prijave do konca junija. Vsakomur pa se splača za to obveznost poskrbeti čimprej, zlasti če se želi izogniti daljšim vrstam v zadnjih dneh pred potekom roka. Povedati gre sicer, da bi letos morale biti težave nekoliko manjše kot v prejšnjih letih, ko je prihajalo do zapletov tudi zaradi amud v pošiljanju davčnih obrazcev. Letos so - vsaj v Gorici, nekaj težav pa je še v manjših občinah - obrazci že razpoložljivi, tako da je časa dovolj za izpolnitev in predložitev pred iztekom roka. Kdor je že poskrbel za neprijetno obveznost izpolnitve, lahko že predloži obrazec v zbirnem centru goriške občine v Ul. Cadorna 1 (poslopje med ulicama Santa Chi-ara in Boccaccio). Center, v katerem so tudi na razpolago brezplačni obrazci 740 in drugi, deluje do 20. junija vsak delavnik od 9. do 13. ure. Zadnjih deset dni od 21. do 30. junija bodo poleg dopoldanskega uvedli tudi popoldansko odprtje in sicer med 15. in 19. uro. Informacij v zbirnem centru ne nudijo, pač pa se za pojasnila interesenti lahko zglasijo na sedežih finančne uprave, pri patronatih sindikalnih zvez in raznih drugih strokovnih združenj, ki nudijo pomoč pri izpolnjevanju obrazcev. Urad za stike z občinstvom pri finančni upravi (Intendenza di Fi-nanza) sporoča, da bo informativna služba na sedežu na Verdijevem korzu 52 delovala od 1. do 30. junija vsak delavnih od 9. do 13. ure. Prav tako bodo s prvim junijem z enakim urnikom uvedli informativno službo tudi v uradih za neposredne davke (Ufficio Impos-te Dirette) v Gorici in Tržiču. Kar zadeva druge občina naj povemo, da bodo v Doberdobu zbirali davčne prijave občanov šele od 8. junija dalje in to vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 11. uro na sedežu športnega društva Mladost, v Sovodnjah pa že zbirajo davčne obrazce na županstvu ob delavnikih zaenkrat med 10. in 12. uro, o predvidenem podaljšanju tega urnika pa bodo naknadno obvestili javnost. Referendum o preimenovanju naselja Podnanos v Vipavski dolini, ki ga je dolgo pripravljala in izvedla Krajevna skupnost, ni uspel. Prebivalci tega naselja so se glede preimenovanja razdelili v dva tabora. Po mnenju prvih bi morali Podnanos preimenovati v Št. Vid, s čimer bi kraju vrnili starodavno ime, ki ga je prejšnja oblast leta 1952 odpravila. Njihove nazore je sprejela tudi Krajevna skupnost, ki je zavrnila pomisleke zagovornikov sedanjega naziva, ki so se oklicali "za napredno misleče krajane Podnanosa". Slednji so poudarjali, da je Podnanos lepo slovensko ime in da bi se ob ponovnem preimenovanju lahko spet zgodila krivica, kot se je nekaterim pred štiridesetimi leti. Tisti, ki so nasprotovali preimenovanju, so tudi opozarjali, da bi to povzročilo stroške, za katere se ne ve, kdo bi jih plačal. Krajani so preteklo nedeljo odločali na referendumu. Na njem se je o prihodnjem nazivu naselja opredelilo 465 od skupaj 615 volilnih upravičencev. Za preimenovanje Podnanosa se je izreklo 234 krajanov, kar pa pomeni samo nekaj nad 38 odstotkov volilnih upravičencev. Takšno z zakonom določeno razmerje med glasovi in upravičenci pomeni, da referendum ni uspel in Podnanos bo zaradi tega tudi v prihodnje ohranil svoje ime. Treba pa je dodati, da bi preimenovanje bilo sprejeto, če bi upoštevali samo mnenja tistih, ki so glasovali. Kot omenjeno se je za preimenovanje naselja izreklo 234 krajanov, za to, da Podnanos tudi v prihodnje ohrani svoje ime pa je bilo 221 glasovalcev. Izid referenduma v Podnanosu bo morda vplival tudi na nekatere druge predloge za preimenovanje posameznih naselij v Vipavski dolini. Zdaj nekateri predlagajo preimenovanje Vipavskega Križa. To naselje naj bi se spet imenovalo, tako kot nekoč, Sv. Križ. (m.d.) ■ Vodstvo Konzorcija vodovoda vzhodne Furlanije (CAFO) je sklicalo zasedanje glavne skupščine, ki bo v četrtek, 4. junija, ob 18. uri, v Ul. Aguileia, št. 9., v Gradišču. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ praznik špargljev se nadaljuje še danes Nedelja, 31. maja, ob 19. uri nastop štandreškega mladinskega zbora m zbora Rupa-Peč. Društvo Podgora uprizori spevoigro "Za prazen nič", štandreška dramska skupina pa veseloigro "Obravnava". Sledi ples z ansamblom Souvenir. NA VOLJO ODLIČNI ŠPARGLJI, DOMAČA JEDILA IN PIJAČA. BOGAT SREČOLOV. DEL DOHODKOV SREČOLOVA BO NAMENJEN ZA POMOČ BEGUNCEM IZ BOSNE IN HERCEGOVINE. Slovenski center za glasbeno vzgojo EMIL KOMEL - GORICA GLASBENI POKLON GOJENCEV (ob zaključku šolskega leta) Diplomski nastop Valentine Pavio Katoliški dom, sreda, 3. junija 1992 ob 20.30 "Umetnik sem, samo umetnik!" Katoliški dom, nedelja, 7. junija 1992 ob 17.30 Glasbena slikanica Katoliški dom, sobota, 13. junija 1992 ob 20.30 Pod cerkvenim obokom Cerkev sv. Ivana, sobota, 20. junija 1992 ob 20.30 ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT OBRT KMETIJSTVO Mere qoRiziA GORIŠKI SEJEM A Občina Tržič, Goriška pokrajina, Konzorcij industrijske cone v Tržiču 3. Salon Navtike TRŽIČ • 33.-31. MAJ 1993 URNIK: ob delavnikih 16.00 - 20.00 -- Ob sobotah in praznikih 10.00 - 21.00 Zanimiva publikacija etnologinje Brede Čebulj-Sajko Avstralija med srečo in svobodo: o usodi slovenskih izseljencev Fran Venturini: ob 110. obletnici rojstva Avtor Bazoviške blizek ljudski duši Poglavje o slovenski izseljenski skupnosti v Avstraliji je bilo doslej površno, sploh pa premalo obdelano. Informacije o izseljenih iz te, nekdaj obljubljene dežele, so doslej zvečine prinašali potopisci in novinarji, vendar bile so sporadične in izrazito poljudne, praznine na tem področju niso zapolnili niti prispevki v etnološki periodiki in izseljenskem tisku. Skratka, zaokroženih znanstvenih študij je bilo zelo malo, vzrok za to pa je bil bržkone v tem, da je vse tisto, kar je bilo povezano z izseljenstvom, imelo v Sloveniji zelo dolgo časa politično »dvomljiv« predznak. To poglavje je skušala sedaj dopolniti etnologinja Breda Čebulj-Sajko, raziskovalna sodelavka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU in avtorica nedavno izdane raziskave Med srečo in svobodo. Sajkova ni neznana avtorica, saj je slovenske izseljence v Avstraliji večkrat obravnavala v strokovni literaturi. Na terenu, v Avstraliji, je že večkrat bila, tam je tudi zbrala veliko podatkov o Slovencih v Sydneyu, Melbournu, Canberri in VVollongongu, se pravi mestih, kjer živi glavnina avstralske populacije, hkrati pa tudi večidel slovenskih izseljencev. Iz tega gradiva je izluščila snov za omenjeno knjigo, tj. etnološko raziskavo, ki jo dopolnjujejo podatki iz virov, zbranih v Sloveniji. Knjiga Med srečo in svobodo (podnaslov knjige je Avstralski Slovenci o sebi, izšla pa je v samozaložbi) je sestavljena iz dveh delov. V prvem najdemo zgodovinske, etnološke in demografske podatke o nastanku avstralske družbe, hkrati pa informacije o priseljevanju slovenskega življa na to celino. Ta »objektivni« okvir, kot ga opredeljuje avtor spremne besede dr. Zmago Šmi-tek, je izhodišče za »subjektivni« aspekt, se pravi pričevanja slovenskih izseljencev v drugem delu knjige. Pričevanja predstavljajo glavnino knjige, z njimi želi avtorica na najbolj živ in neposreden način prikazati življenje slovenskih izseljencev. Z objavo življenjskih pripovedi se avtorica izogiblje t.i. predalčkanju, npr. uporabljanju pojmov kot so politična in ekonomska emigracija, začasno delo na tujem itd. Pristnost pričevanj obogati s tem, da uporabi pogovorni jezik izseljencev; ta izbira je nedvomno bila posrečena, saj se je na ta način ognila nevarnosti suhoparnega statističnega prikazovanja izseljenske stvarnosti, hkrati pa je opozorila na stopnjo ohranjenosti slovenščine med našimi ljudmi v Avstraliji. Pri raziskavi je Sajkova uporabila domače in tuje vire. Iz njih izhaja, da so se Slovenci z Avstralijo srečali konec 19. stoletja, tja pa so se začeli izseljevati (v sicer zelo skromnem številu) v začetku tega stoletja. Pri tem navaja podatke o pionirjih slovenskega izseljenstva, v glavnem avanturistih s praznimi žepi. Prelomnico predstavlja leto 1945; po tem letu je namreč večja skupina t.i. političnih emigrantov našla zatočišče v tej deželi, za njo so prišli izseljenci, ki so zapustili domače kraje prvenstveno, vendar ne izključno, iz gospodarskih razlogov. Migracijski val je trajal do sredine sedemdesetih let, nakar je skorajda usahnil. Sajkova pri tem navaja različne podatke o številu slovenskih izseljencev v tem obdobju in na koncu namiguje na število 25 tisoč. Avtorica prikazuje vse faze pri izseljevanju oziroma naseljevanju. Najprej razčlenjuje vzroke, ki so silili slovenskega človeka, da je zapustil domačo dolino, nato pa okoliščine pri prestopanju meje (»Ja, čres sm pršu tam pri Opčinah, čres mejo, ne. Vas se kliče Dane, tam smo pasali mejo, sej nismo niti vedli kje...«). S tem, da glavni junak prestopi mejo, krši »prepoved«, saj je - po mnenju dr. Šmitka - ta meja najprej ideološ-ko-politična, šele nato pa fizična. Treba je namreč vedeti, da so do sredine šestdesetih let ljudje zapuščali Jugoslavijo večinoma ilegalno. Te ljudi je nato čakala kalvarija po begunskih taboriščih in zbirališčih, najprej v Avstriji oziroma severni Italiji in Nemčiji, nato pa v Avstraliji. Prvi stik z avstralsko stvarnostjo je bil neprijeten, skorajda šokanten (»Nas je blo enh tridst, enh štrdst od nas fantov. Tam smo stali. In farmarji so bli tam pred nami in so nas kar izbirali glih taku, kukr pri nas, k živino prodajaš...«). V novo okolje se marsikdo ni takoj vživel, o čemer pričajo številna razmišljanja izseljencev: »Tu-kej ni tko k duma, k usak sosed-ve, kaj ti kuhaš. Kle se nuben se za nubenga nč ne briga. Ti maš svoje živlenje pa konc! Sej jest se med Avstralcm dobr počutm, ampak met tuj m si zmerej tuj...« Na podlagi teh pričevanj načne avtorica nekatere stereotipne po- glede, predvsem take, ki so se zakoreninili pri nas. V prvi vrsti je to mit o Avstraliji kot o Lucky Coutry (srečni deželi) v polnem pomenu besede. Že res, da je večina izseljencev uresničila željo po boljšem življenju, vendar davek, ki so ga morali plačati, je bil velik (»Res smo delali ku magarci... Taka je Avstralija.«) Avtorica je omajala tudi podobo t.i. multikul-turalizma, avstralskega modela sožitja. Ugotovila je, da je multikul-turalizem, kljub dokajšnjemu zmanjšanju razlik med večinskim prebivalstvom (britanskimi potomci) in ostalimi deli populacije (priseljenci), še vedno vizija, saj stare pregrade niso mogli odpraviti zgolj s spremembami v imigracij ski zakonodaji (»Ko pridejo naši otroci u avstralsko šolo, usi govorijo angleško, jedo tiste meat-pie in tko naprej. Naš prnese potice, je druh, mu je nerodno, hoče bit eno...«). Pričevanja izseljencev pojasnjujejo silnice, ki spodbujajo slovenski živelj k povezovanju (»Če grem vn u nedeljo, grem na Triglav, taku, da tam koga vidm, naše društvo, ne...«), vlogo slovenske cerkve in slovenskih društev, hkrati pa razkrivajo najrazličnejše pregrade znotraj izseljenske skupnosti. V prvi vrsti so to komunikacijske težave, v najbolj akutni obliki pa razprtije ideološkega oziroma političnega značaja (»Šele štrnsedmdstga sm šla na klup Triglav in sm bla s Triglavčani. Met-tem je blo še par volitev u Slovenskem društvu Sydney, kjer smo tiste klerikalce sploh vn pognal...«). Škoda, da avtorica ni posvetila kaj več prostora slovenskim ljudem, ki so se v Avstralijo izselili iz krajev tostran današnje italijansko-slovenske meje. Res je, da se pri tovrstnem proučevanju pojavljajo težave, npr. dejstvo, da so naši ljudje v avstralskih statistikah zabeleženi kot Italijani, kar nakazuje sama Sajkova. Vendar pričevanje kakega emigranta iz naših krajev (npr. Tržačana, ki se je izselil v letih »avstralske mrzlice« 1954-56 ali pa Beneškega Slovenca) bi raziskavo, vsaj z etnološkega vidika, še bolj obogatilo. Kakorkoli že, knjiga ima določene zasluge. V prvi vrsti približuje bralcu oddaljeni izseljenski svet, naposled pa prikazuje življenjsko zgodbo izseljenca takšno, kot v resnici je: edinstveno in neponovljivo. IVAN VOGRIČ Cesarjev portret Frana Venturinija Usoda je hotela, da v letošnjem letu poteka 110-letnica njegovega rojstva (rodil se je 30. maja '1882 v Boljuncu) in 40-letnica njegove smrti (8. oktobra 1952). Kdo se ne spominja vedno živahnega, pri delu resnega in v pevskem življenju vedno agilnega moža - pevovodje in skladatelja, katerega pesmi so množice pevcev sprejemale z odprtimi rokami in jih prepevale s srčim ognjem domovinske in s pristno toplino odete priredbe ljudskih pesmi. Še danes odmevajo nekatere po vsem Slovenskem. Frana Venturinija sem spoznal v Ljubljani, kamor se je zatekel leta 1927, ko je kot zaveden slovenski učitelj moral pod fašističnim pritiskom zapustiti Primorsko. Služboval je na prosvetnem oddelku pri banski upravi v Ljubljani. V Ljubljani je nadaljeval svoje delovanje v pevski kulturi v katero je vnesel opazno razgibanost, zlasti ko je po smrti Zorka Prelovca prevzel mesto pevovodje Hubadove župe (združenja pevskih zborov). Posebno priljubljen je bil med primorskimi emigranti. Ko so ustanovili svoje prosvetno društvo »Tabor«, je prevzel mesto pevovodje novo ustanovljenega mešanega zbora in ga uspešno vodil do druge vojne. Nekaj časa je vodil tudi zbora Slavec in Sava. Ce pravim, da je v Ljubljani nadaljeval svoje pevsko poslanstvo, naj sežem tudi nazaj: leta 1901 je bil med ustanovitelji bralnega in pevskega društva »Prešeren« v svojem rojstnem kraju Boljuncu, v katerem je ustanovil pevski zbor. Temeljito se je ukvarjal z glasbo že na koprskem učiteljišču, kjer je vodil zbor in orkester. Njegovo učiteljevanje najprej v Predloki pri Črnem kalu in nato v Borštu je pretrgala prva svetovna vojna. Po vojni je učiteljeval v Ciril-Metodovi šoli v Trstu in vodil zbor društva »Balkan« ter nato šentjakobski zbor »Kolo«, vse do odhoda v Ljubljano. Med drugo vojno so ga intenirali, kjer ni miroval, saj je v tem času skomponiral po vsem slovenskem svetu znano Bazoviško in verjetno tudi druge pesmi, ki so takoj po vojni prehajale iz roke v roko še v rokopisih ali na hitro razmnožene. Po vojni se je vrnil v Trst, kjer je po Maksu Pirniku prevzel mesto referenta za glasbo pri prosvetni komisiji PNOO za Slovensko Primorje in Trst. Z vso močjo se je trudil, da bi čimprej obnovili glasbeno življenje, ki so ga zatrli 1927. Kot referent za glasbo pri Goriškem okrožju sem bil priča vsem njegovim naporom zlasti pri obnavljanju glasbene vzgoje in še posebej zborovskega petja, ki je takrat zavalovalo v mogočno strnjenih množicah v boju za priključitev Primorske matični domovini. Organiziral je pevovodske tečaje, manifes-tativne pevske nastope, kakor je bil tisti 1. maja leta 1946 na stadionu S. Saba. Skrbel je za razmnoževanje in raspečevanje zborovske kulture. V tem času je z velikim uspehom vodil pevski zbor »Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu, kasneje je organiziral prva tekmovanja pevskih zborov v Trstu. Po njegovi zaslugi je nastajala solidna organiziranost vsega pevstva in se kmalu tudi dobro ustalila in pripravila tla za sistematično nadaljevanje in poglabljanje zborovske kulture znotraj zborov, po poti, usmerjeni v nove programske in izvajalske kakovosti. Seveda si je prizadeval, da bi tudi sam prispeval potrebam pevskih zborov. Zato se je lotil komponiranja in prirejanja ljudskih pesmi predvsem iz Trsta in njegove okolice. Že 1902 se je pojavila njegova slovenska maša za mešani zbor in orgle, leta 1923 v Trstu zbirka Šest mešanih in moških zborov, leta 1931 je v Ljubljani izdal Slovensko mašo za mešani zbor, ki jo je posvetil spominu bazoviških žrtev -njegovih učencev. V Ljubljani je izšla tudi zbirka harmonizacij ljudskih pesmi iz tržaške okolice. Uglasbil ali priredil je (Gobčeva Pesem o svobodi) več partizanskih pesmi, med najbolj znanimi so že omenjena Bazoviška, Žrtvam, Pesem talcev, V nove zarje in druge. Njegovo skladateljsko delo ne posega po novih idejah niti ni preveč zahtevno po izraznih sredstvih, bolj se približuje duhu čitalniških tradicij, po zahtevnosti se prilega zmogljivosti večine pevskih zborov. Po svoji ljudski struni je sprejemljivo tudi za skromnejše zbore. Sicer pa je bil Venturini osebnost, ki se je znala približati tudi najpreprostejši ljudski duši. Zato je bil pri vseh priljubljen pevovodja, skladatelj, kot sposoben organizator in animator. IVAN SILIČ Albertazzijev recital precejšnje razočaranje Giorgio Albertazzi Če vam ponujajo prijetno presenečenje, kot s sladkimi kandiranimi češnjicami okrašen desert za poobedek, bodite previdni in ne navdušujte se preveč, sicer boste kruto razočarani, ko boste odkrili, da je sladica v resnici ostanek tujega obeda, Češnjice pa prej gumijasto lepljive kot pa hrustljave. Takšnemu desertu bi lahko primerjali petkov nastop Giorgia Al-bertazzija v Rossettijevem gledališču. Po napovedih se je zdelo, da bo to dosleden recital po znanem romanu Hadrijanovi spomini pred kratkim umrle francoske pisateljice Marguerite Vourcenar. V resnici se je izkazal za kičast potpurri, v katerem je igralec združil različne literarne zvrsti in običajne glu-maške finte za izvabljanje aplavza. Potem ko je ugotovil, da je Trst »erotično« mesto, je prešel na eno najbolj znanih pesmi Umberta Sabe. Tej so sledili Antonij ev govor iz Shakespearovega Julija Cezarja, humoreska Antona Čehova, citati Luisa Jorgeja Borgesa, Ezre Pounda, Danteja, Ennia Flaiana in končno kratek odlomek iz Hadrijanovih spominov. Vse skupaj je igralec povezoval z razmišljanji o sodobnem gledališču ter s pripovedovanjem o lastnih izkušnjah in načrtih za bodočnost, kar bi bilo tudi zelo zanimivo, ko ne bi izzvenelo preveč samopoveličevalno: »Glejte, kako sem dober, omikan, dostopen!«. Res škoda, kajti o Gi-orgiu Albertazziju kot človeku si lahko mislimo marsikaj, nihče pa ne more zanikati, da je odličen igralec, zato mu res ni treba na cenen način iskati odobravanja gledalcev. Kakorkoli že, občinstvo, ki je napolnilo dvorano v pričakovanju srečanja z zvezdnikom, je navdušeno ploskalo, vendar bi celo Albertazzi sam priznal, da gledališče na odru ni zaživelo, (bov) Sumi Jo in Šostakovič ogrela občinstvo Doživetje v Verdiju V petek, 29. maja, je bil v gledališču Verdi zadnji koncert letošnje simfonične sezone„■ program je tokrat predstavljal Glie-rov koncert za sopran in orkester oj). 82 s sopranistko Sumi Jo in Sostakovičevo Osmo simfonijo v c-molu op. 65 pod taktirko samega Maxima Šostakoviča, ki se posveča predvsem očetovi skladateljski dediščini. Tudi tokrat smo bili priča enkratnemu glasbenemu doživetju: sam spored je meril k orisu ruske glasbene literature našega stoletja in tako označil dva različna glasbena svetova, ki ju družita »ruska duša« in... cenzura. Prva se v Glieru poraja v tipični spevnosti, v Šostakoviču pa v silovito razčlenjenem načinu podajanja, druga pa prisili prvega, da se poslužuje tonalno klasične glasbene oblike, drugega pa, da prisili globoko doživljanje problematike našega stoletja v ostinato ritmične vzorce, obarvane s poceni bleskom tematik socialnega realizma. Izvedba je v prvem delu počastila izredno virtuoznost sopranistke Sumi Jo, ki je bila z mojstrsko lahkoto kos vsakemu taktu tega dvostavčnega koncerta, fascinantna pa v mehki, topli spevnosti prve teme. Briljantna izvedba je takoj pokazala, kako si zna Ma-xim Šostakovič »prisvojiti« orkester. Svojo silovitost pa je razkazal v drugem delu koncerta, ki je zaobjemal masivno (očetovo) Osmo simfonijo v c-molu op. 65. Magistralno nas je povedel v dobro uro glasbe, točno izrabil sila nasprotujoča si ključna mesta partiture, da je Šostakovičeva zgradba rasla pred nami vedno sveža in utemeljena. Dejstvo je, da velja za Šostakoviča standardno mnenje, češ, umetnik, ki je klonil režimu in poenostavil svojo glasbeno govorico, ne služi umetnosti. Vendar moramo njegovo glasbo brati med črtovji: masivnost njegove simfonične glasbe raste tako iz čisto notranje moči, ki jo je sin Maxim res nazorno podoživel. Orkester gledališča Verdi je dojel notranje sporočilo in stik z glasbo je bil takojšen. Simfonična sezona se je zaključila v crescendu. Pravzaprav pričakujemo še pianista Zimermana na »poslovilnem« koncertu. Gledališče Verdi bo namreč v kratkem zaprto zaradi popravil. CORRADO ROJAC Pred pričetkom prenovitvenih del Danes koncert Verdiju v slovo Gledališče Verdi se začasno poslavlja od svojega občinstva. V kratkem bodo namreč pričeli v njem prenovitvena dela. Tržaška kulturna, že itak dokaj skromna ponudba bo s tem za nekaj časa še bolj okrnjena. Na predvečer njegovega zaprtja pa bodo postregli z dvema zanimivima pobudama. Jutri bodo tržaški javnosti predstavili televizijski dokumentarec z naslovom »Italijansko gledališče v osrčju Evrope«, ki so ga izdelali Vale-ria Bombacci, Pierpaolo Dobril' la in Gianni Gori. Film bodo predstavili ob 18. uri tisku in ob 19.45 občinstvu v dvorani Satur-nia na Pomorski postaji. Poleg tega bo danes, ob 20.30 nekakšen poslovilni koncert. » goste so povabili izjemnega izvajalca, znanega pianista Krysti-ana Zimermana, ki je bil milje; nec Herberta von Karajana, saj je prav z njim začel svojo briljantno kariero. Pred tržaško publiko bo izvajal štiri balade Johannesa Brahmsa, »Maske« Szymanowskega in štiri »Scher-ze« F. Chopina. Pred drugim delom recitalu bosta spregovorila umetnišk1 vodja gledališča Raffaello de Banfield in nadzornik Giorgi0 Vidusso. Mladinsko namiznoteniško državno prvenstvo Že tretje srebro za Kras Bor Rinces na 3.-4. mestu Biserka Simoneta PERUGIA — Včerajšnji dan na 45. mladinskem namiznoteniškem prvenstvu Italije je Krasu prinesel že tretje srebrno odličje. Izborili sta ga Biserka Simoneta in Monika Radovič, potem ko sta v polfinalu s 3:1 premagali Coccag-lio. Pri izidu 2:1 za Kras si je Biserka Simoneta privoščila članico državne članske reprezentance, Michelo Merenda (z 2:1), kar je bilo eno največjih presenečenj na prvenstvu. V drugem polfinalnem obračunu je Bor Rinces po izredno izenačenem boju s poznejšim zmagovalcem San Marcom iz Verone Monika Radovič žal izgubil s 3:2. Ana Bersan in Lara Possega sta osvojili vsaka po eno točko. V finalu za 1. mesto je Kras proti San Marcu klonil s 3:0. V nadaljevanju prvenstva so bile na vrsti ženske dvojice, ki pa niso prinesle pričakovanih medalj. Dvojici Radovič-Simoneta in Bersan-Possega, nosilki štev. 3 oziroma 4, sta izgubili že v četrtfinalu: prvi dve gladko brez odpora z 2:0 proti Parietti-Gorini, drugi dve pa z 2:1 proti dvojici De Tommaso-Sartorelli. (Matjaž Šercer) Jutri na članskem košarkarskem turnirju »G. Sarti« v organizaciji Don Bosca Jutri na uvodnem srečanju jadranovci proti borovcem Osnovnošolska olimpiada v organizaciji Športne šole Trst Tudi letos vsestranski uspeh Množica otrok ob robu igrišča v Borovem športnem centru. (Foto Magajna) Od jutri do petka bo v organizaciji tržaškega društva Don Bosco že 9. izvedba tradicionalnega košarkrske-9a turnirja, ki se ga udeležujejo, razen Stefanela, vse najmočnejše ekipe našeg mesta. Letos bodo na tej prireditvi nsto-Pile kar tri naše ekipe, in sicer Jadran TKB, ki si je prav letos priboril Prestop v B-2 ligo, ter Kontovel, ki nastopa v D ligi, in Bor Radenska, ki si je v tej sezoni prislužil četrtoli-gaški status. Ostali udeleženci na tej prireditvi so: Servolana Latte Carso, Dino Conti Milje, SGT Buli, Inter 1904 in seveda Don Bosco. Že jutrišnje, uvodno srečanje tega turnirja bo slovenski derbi, v katerem se bosta spoprijela jadran TKB in Bor Radenska. Tekma se bo pričela ob 19.30. Jadranovci naj bi bili Ua tem srečanju nesporni favoriti, saj nastopajo za kar dve ligi višje od borovcev. Kakšna pa je trenutna forma Drvaričevih varovancev, je vPrašljivo. Sicer tudi borovci niso v tem obdobju maksimalno trenirali. Sezona se je za obe moštvi že zdavnaj končala, upati pa je, da bosta naši peterki pokazali dopadljivo igro in tudi, da sta zasluženo napredovali v višjo ligo. Kontovelci pa bodo zaposleni v torek, 2. junija ob 21. uri proti Don Boscu. Kot je znano, je Don Boscu v dodatnih srečanjih za las spodletelo napredovanje v C ligo. SPORED TURNIRJA JUTRI, 1.6.: 19.30: Bor Radenska -Jadran TKB; 21.15: Din Conti - SGT Buli. TOREK, 2.6.: 19.30: Inter 1904 -Latte Carso; 21.15: Don Bosco - Kontovel. SREDA, 3.6.: 20.30: tekma »All-Stars«. ČETRTEK, 4.6.: 19.30: polfinalna tekma; 21.15: polfinalna tekma. PETEK, 5.6.: 20.00: finale za 3. mesto; 21.15: finale za 1. mesto. Vse tekme bodo v telovadnici Don Bosca v Trstu, Istrska ulica. Športna šola Trst je tudi letos pripravila sklepno slovesnost vsakoletne osnovnošolske olimpiade slovenskih osnovnih šol iz Trsta in Milj, v okviru katere je nagradila vse najuspešnejše posameznike in ekipe. V Borovem športnem centru se je - poleg otrok in učiteljstva - zbralo tudi veliko število staršev, ki so zavzeto sledili podeljevanju priznanj, kot tudi finalni tekmi med dvema ognjema, predvsem pa izredno prisrčnemu nastopu otroškega godalnega orkstera Glasbene matice, ki je popestril celotno prireditev. Mladi glasbeniki so pod vodstvom svojega dirigenta prof. Petra Filipčiča odigrali dve skladbi, in sicer Nelso-novo kolo ter Lullyjev menuet, za kar so poželi navdušen aplavz. Pripreditelji so kot prve nagradili udeležence šahovskega turnirja, v katerem je med posamezniki zmagal Danilo Bosari (Milčinski), ki je za točko prehitel Ivana Staniča ter za dve Petra Verrija (oba Baz. junaki) in druge., EKIPNA LESTVICA: 1. Bazoviški junaki 33,25, 2. Milčinski 10, 3. Župančič 6,75 in 4. Ribičič 5. Smučarskega tekmovanja (12. marca v Zažbnicah) se je udeležilo skupno 21 osnovnošolcev iz Trsta, vendar med temi le 6 deklic. Med dečki je v mlajši skupini predvsem prevladala šola Župančič, saj so vsi trije prvi tekmovalci (Floridan, Kemperle, Guštin) pripadali njej. V starejši skupini dečkov je bila šola Ribičič le nekoliko močnejša od Župančiča (23:19), medtem ko so pri deklicah (nastopale so le v starejši skupini) bile Svetoivančanke in Ka-tinarske povsem izenačene (19:19). SKUPNA LESTVICA: 1. Župančič 65, 2. Milčinski 48, 3. Ribičič 23 in 4. Grbec 7. Osnovna šola iz Milj sodi med naše najmanjše šole, saj ima le 18 učencev. Kljub temu pa je letos opravila izreden podvig. Ne le da je premočno in zanesljivo osvojila prvo mesto med dvema ognjema, kjer ni imela enakovrednega tekmeca niti v finalu (čeprav se ji je Širok upiral izredno zagrizeno), ampak je tudi v atletskem troboju pospravila levji delež zmag. Miljčani so namreč osvojili prva ekipna mesta v štirih moških in eni ženski kategoriji, torej skupno kar polovico zmag. Med posamezniki pa so odnesli kar 9 kolajn, zato ni čudno, če je tudi končna skupna lestvica troboja potrdila to njihovo letošnjo premoč. Primat so jim ogrožali edino tekmovalci šole Župančič (zlasti z uspehi deklic), vendar so jim za prodor na vrh lestvice zmanjkale 4 točke. LESTVICA: 1. Milje 99,5, 2. Župančič 95,5, 3. Milčinski 82,5, 4. Širok 76, 5. Ribičič 62, 6. Gregorič Stepančič 43,5, 7. Finžgar 41, 8. Bazoviški junaki 27 in 9 Grbec 23. Slovensko planinsko društvo Trst je tudi letos požrtvovalno sodelovalo s svojim programom s Športno šolo. Pridedilo je tudi poligon za otroke, kjer je šola Ribičič med posamezniki odnesla v 7 skupinah kar 5 zmag in je tako tudi na vrhu skupne lestvice, ki je taka: L Ribičič 102, 2. Župančič 55, 3. Milčinski 37, 4. Bazoviški junaki 24 in 5. Gregorič Stepančič 9 točk. Pozabiti ne smemo še na končno lestvico igre med dvema ognjema: 1. Milje, 2. Širok, 3. Ribičič, 4. Gregorič Stepančič, 5. Bazoviški junaki, 6. Župančič, 7. Finžgar in Milčinski. Naj še omenimo, da je potekal v okviru osnovnošolske olimpiade tudi kulturni natečaj. Otroci so namreč sami pripravili lepo razstavo fotografij z naslovom: »Moja šola skozi objektiv«. Mladi fotografi so se tokrat res izkazali, (-—boj—) KONČNA SKUPNA LESTVICA 1. Župančič 42 2. Ribičič 40 3. Milčinski 38,50 4. Bazoviški junaki 27 5. Milje 20 6. Gregorič Stepančič 19 7. Širok 16 8. Grbec 10 9. Finžgar 7,5 Športna šola Trst se najiskrene-je zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali in doprinesli k njenemu delovanju med letom in ob priliki sklepne slovesnosti in osnovnošolske olimpiade. Mario Šušteršič pri podelitvi kolajn mladim tekmovalkam. (Foto Magajna) Okrogla miza SSk o našem športu .. Slovensko športno gibanje v Italiji združuje v različnih oblikah okrog ' tisoč ljudi in je bistvenega pome-na za obstoj in nadaljnjo rast celot-be slovenske narodnostne skupnos-tx’ Prav zaradi tega bi mu morali posvečati večjo pozornost in podporo ba vseh ravneh. To je osrednja ugoditev, povzemamo po sporočilu Sk.posvetA o športu in narodnosti, Kl 9a je v petek priredila komisija ^a kulturo, šolstvo in šport pokrajinama sveta SSk v prostorih stadio-ba 1. maja. , Po pozdravu načelnice komisije Vtaje Lapornik so podali uvodna potila Ivan Peterlin, Mario Šušteršič, ranko Drasič, Emidij Susič in Jurij pUfersin. Govorniki so na osnovi astnih izkušenj in strokovnega znala, piše v sporočilu SSk, orisali te-značilnosti slovenskega Porta, pa tudi dileme, s katerimi se Popada, kot so nihanje med profe-°nalnostjo in amaterstvom, med arodnostno diferenciacijo in integ-Sjjo v širše okolje ipd. n Y širši razpravi, ki jo je v imenu p rediteljev vodil Peter Močnik, so ra c? izraza mestoma tudi precej ztična stališča, kot je v svojem za-j lačnem posegu podčrtal zlasti ^ an Peterlin, pa so se vsi strinjali, bi morali slovenskemu športu *bati osrednje mesto, ki si ga je v 0 Venskem in širšem prostoru uspel ojbi z lastnimi močmi. Danes na 3. tekmi za italijanski pokal v skirolkah Mladina Resco ni brez možnosti Po velikem uspehu, ki so ga dosegli rolkarji Mladine Resco na domači progi na 2. tekmi italijanskega pokala, se bodo danes podali v Vi-cenzo, kjer jih čaka tretja preizkušnja za ta pokal. Na startu, ki bo ob 9.30, se bo Mladina Resco predstavila kar z 21 tekmovalci. Tokrat bo nastopil tudi Erik Tence, ki je okreval. Na startu pa ne bo Maura Nadliška, ki se je poškodoval na nedeljski tekmi. Naše društvo ima dokajšnje možnosti, da se uveljavi tudi na današnji tekmi. Možnosti za dobre uvrstitve imajo namreč Gianni Rupil, David Bogateč, Jan Prinčič in Mateja Bogateč. Naj dodamo še, da bo na startu tudi sloviti italijanski predstavnik De Zolt. Turnir v »beach-volleyu« v Štandrežu v polnem teku Turnir v beach-volleyu na kotalkališču v domu A. Budala se še vedno nadaljuje in vsak večer pritegne kar lepo število gledalcev in vnetih naivjačev. Prvo kolo se je končalo v sredo. Skupno je nastopilo kar 110 igralcev in treba je povedati, da so tekme s ženskimi reprezentacami pritegnile še večje število gledalcev. MOŠKI IZIDI 1. KOLA: Toso, Feresin, Pu-polini - Berzacola, Bensa, Bregant 2:0; Terpin, Dornik - Braini, Brisco 2:0; Paoletti, Sfiligoj - V. Juretič, A. Juretič 2:0; Gagliardi, Scuor - Revol-tella, Spessot 2:0; Rigonat, Pecorari -Lutman, Čotar 2:0; Figelj, Hlede -Mužič, Brisco 2:0; Orel, Muscao -Franco, Irea 2:0; Superga, Petean -Delich, Signoretti 2:0; Cotič, Hlede -Damelio, Grusovin 2:0; Bensi, Terpin, Vogrič - Goretti, Ruzzini 2:0. ŽENSKE IZIDI 1. KOLA: Fania, Furlan - De Rocco, Jakin 2:0; B. Zotti, Brisco -Lutman, D. Zotti, Zavadlav 2:1; Černič, Prinči - Marassi, Scozziero 2:0. Scudor, Pittoni - Vižintin, Tomšič (2:0); Zavadlav, Lovisutti - Marvin, Sfiligoj 2:0; Braini, Peterin - Škerk, Cioccchi, Kosmina 2:1. V četrtek pa se je že pričelo 2. kolo tekmovanj in ekipe, ki so zmagale, se bodo po tem kolu borile za polfinale in nato še finale, ki bodo na vrsti 6. junija. Naj navedemo še izide 2. kola: Petean, Superga - Terpin, Dornik 2:1; Paoletti, Sfiligoj - Rigonat - Pecorari 2:0; Zamo, Buzzinelli - Toso, Foresin, Pupolini 2:0; Scuor, Gagliardi, Be-netti - Cotič, Klede 2:1; Gravnar, Florenin - Korečič, Uršič 2:0; M. Feri, A. Feri - Crobe, Boschini, Mo-rini 2:0; Tel, Riccardi - Tomšič, Černič 2:1; Zamo, Buzzinelli - Toso, Feresin, Pupolini 2:0. v LUTMAN FC PRIMORJE sklicuje v sredo, 3. junija, na sedežu društva v prvem sklicanju ob 20. uri in v drugem sklicanju ob 20.30 redni občni zbor. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora, poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, poročilo predsednika nadzornega odbora, diskusija, volitve, razno. SK DEVIN, ŠZ SLOGA IN SPDT bodo organizirali na pobudo SK Snežnik in RK iz Ilirske Bistrice nabiralno akcijo za brezdomce iz BiH. Potrebujejo stvari za osebno nego, milo, zobno pasto, pralne praške, otroške pleničke itd. Zbiralni centri: za SPDT sedež ZSŠDI v uradnih urah, za ŠZ Sloga Bazoviški dom vsak dan od 20. do 21. ure, za SK Devin vsak dan od 19.30 do 21. ure v osnovni šoli v Cer o vij ah in Bruno Škerk, Praprot 10/B, od ponedeljka dalje. ŠD KONTOVEL bo od 8. do 15. junija na odprtem igrišču Kontovela priredilo košarkarski tečaj za začetnike in mini-košarkarje za letnike od 1986 do 1979. Urnik treningov: letniki 1986/85/84 od 17.00 do 18.00, letniki 1979/80/81/82/83 od 18.00 do 19.00. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET vabi vse košarkarje, da se udeležijo akcije 'za čiščenje Poletovega odprtega igrišča v Prosvetnem domu na Opčinah, ki bo v danes, 31. t.m. s pričetkom ob 8. uri. ŠZ MLADOST obvešča, da bo jutri, 1. junija ob 20.30 na sedežu društva Jezero redni občni zbor. Vabljeni! PLAVALNI KLUB BOR vabi vse člane na zaključno tekmovanje, ki bo v soboto, 6. junija, s pričetkom ob 16. uri v bazenu pri Al turi. Ogrevanje v vodi od 15.30 dalje. Sledilo bo nagrajevanje in družabnost v Borovem športnem centru. NOGOMETNA SEKCIJA ŠD BREG priredi danes, 31. t.m., ob zaključku sezone celodnevni izlet na kmetijo v Vitovlje. Izlet je za vse simpatizerje nogometa in tudi ostalih panog (za športnike posebna cena). Cena izleta (prevoz, hrana in pijača) je 35.000 lir. Odhod ob 9. uri izpred občinske telovadnice v Dolini. Vpisovanje na nogometnem igrišču v Dolini in pri Mariu Pavletiču (tel. 228782), pri Silvestru Korenu (tel. 228551) ali pri Koradu Švabu (tel. 631434). KK ADRIA prireja v sodelovanju z Organizacijskim odborom Maraton Franja in KK Rog iz Ljubljane v nedeljo, 7. junija letos, 5. kolesarski maraton prijateljstva iz Lonjerja preko Sežane na Turjak (približno 125 km). Vsa navodila in pojasnila interesenti dobijo na sedežu KK Adria v Lonjerju v večernih urah. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850'lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, UL Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. dnevnik nedelja, 31. maja 1992 I TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V italijanski nogometni C-l ligi Danes zadnje kolo Kolesarska dirka po Italiji Indurain se drži V 39. kolu 1. slovenske nogometne lige Mura presenetila Olimpijo Nogometaši Kopra le igrali Triestino čaka še zadnji nastop v letošnjem neuspešnem prvenstvu. Današnja tekma na Grezarju v bistvu nima nobenega pomena ne za domače ne za goste. Tržačanom je spodletelo napredovanje, izmuznilo pa se jim je tudi 4. mesto, ki bi omogočalo nastop vsaj v italijanskem pokalu skupaj z moštvi A in B lige. Se slabše se prvenstvo končuje za Baracca Lugo, ki je že izpadel in razumljivo nima več nobene motivacije. Dela na novem stadionu »Nereo Rocco« torej gredo proti koncu, nova Triestina pa je še v povojih. DANAŠNJI SPORED: Alessandria - Massese, Empoli - Carpi, Monza -Chievo, Palazzolo - Como, Pavia -Arezzo, Pro Šesto - Siena, Spal -Spezia, Triestina - Baracca Lugo, Vicenza - Casale. LESTVICA: Spal 45, Monza 44, Como 42, Empoli 39, Vicenza 38, Triestina 35, Spezia in Chievo 33, Palazzolo 31, Carpi, Arezzo, Massese in Siena 30, Casale in Alessandria 29, Pro Šesto 28, Baracca in Pavia 24. Udinese v gosteh V današnjem 36. kolu bo Udinese na težkem gostovanju v Pescari, ki bi ji za napredovanje zadoščal že neodločen izid. Z druge strani se tudi Udinese še poteguje za eno od prvih štirih mest, ki peljejo v A ligo. DANAŠNJI SPORED: Ancona -Cosenza, Casertana - Taranto, Cese-na - Lucchese, Lecce - Avellino, Modena - Padova, Palermo - Reggi-ana, Pescara - Udinese, Piacenza -Brescia, Piša - Messina, Venezia -Bologna. LESTVICA: Brescia 45, Pescara 44, Ancona 43, Udinese in Cosenza 39, Reggiana 37, Piša 36, Lucchese in Bologna 35, Piacenza 34, Cesena, Padova in Modena 33, Lecce 32, Palermo, Messina in Taranto 31, Casertana in Venezia 30, Avellino 29. Na nogometnem USA Cupu Danes Italija proti Portugalski ROCKY HILL (ZDA) - Italija bo na svoji turneji ZDA, kjer bo nastopila na USA Cupu, danes odigrala svoje prvo srečanje, in sicer proti Portugalski. Za tekmo v New Havenu, ki se bo pričelo ob 15. uri (ob 21.00 po našem času) je trener Sacchi sporočil naslednjo postavo: Zenga, Mannini, Maldini, Fusi, Costacurta, Baresi, Bianchi, Donadoni, Vialli, Baggio, Di Chiara (rezerve Marchegiani, Ferri, Carboni, Lombardo, Venturin, Galia, Signori, Mancini, Casiraghi). Domenjeno je, da lahko zamenjajo pet igralcev vključno z vratarjem. Maldini polemičen FIRENCE — Trener italijanske nogometne reprezentance »under 21« Cesare Maldini je precej ostro odgovoril na kritike, češ da njegovo moštvo »ne igra«, čeprav je v prvi finalni tekmi za evropsko prvenstvo z 2:0 premagalo Švedsko. Zlasti mu ni šlo v račun, da se je med kritiki znašel zvezni predsednik Matarrese: »To pomeni, da se bomo drugič srečali s San Marinom, tako bomo lahko prikazali lepo igro, zmagali z 8:0 in vsi bodo zadovoljni.« MELFI — Sedma etapa je znova potrdila veliko taktično pripravljenost vodilnega na skupni lestvici, Španca Induraina, saj je odbil vse napade in ko je bilo potrebno, se je sam pognal v zasledovanje, kot na primer za Furlanom, ki ima samo 30 sekund zaostanka na skupni lestvici. Indurain je tako ubranil roza majico, etapno zmago pa je osvojil Bontempi pred rojakom Petitom. »Giro« pa se je končal za Colageja, ki se je pri padcu precej poškodoval: zdraviti se bo moral okrog 30 dni, s čimer se ne bo mogel udeležiti italijanskega prvenstva in verjetno niti svetovnega. Več sreče pa je imel Stefano Della Santa. Šele včeraj se je izvedelo, da je predvčerajšnjim zavozil s proge in se kotalil 50 metrov niže. Nihče tega ni opazil, sam se je vrnil na cesto ter prišel na cilj po 28 minutah. Današnja 184 km dolga etapa bo kolesarje popeljala od Melfija do Averse. VRSTNI RED: 1. Bontempi (It.), ki je 232 km (Rocca-raso - Melfi) prevozil v 6.33 26" s poprečno hitrostjo 35,381 km/h; 2. Petito (It.) po 3"; 3. Pierdomenico (It.) po 56"; 4. Chioccioli (It.); 5. Botarelli (It.); 6. Sciandri (It.); 7. Bordonali (It.); 8. Chiappucci (It.); 9. Zaina (It.); 10. Emonds (Bel.); 11. Indurain (Šp.), vsi isti čas. SKUPNA LESTVICA: 1. Indurain (Šp.) 28.22’10"; 2. Furlan (It.) po 30"; 3. Conti (It.) 59"; 4. De Las Cuevas (Fr.) 1 '26"; 5. Chiappucci (It.) 1’28"; 6. Giovannetti (It.) 207"; 7. Herrera (Kol.) 217"; 8. Chioccioli (It.) 2 28"; 9. Vona (It.) 2’31"; 10. Jaskula (Pol.) 2'45": 11. Hampsten (ZDA) 2'46"; 12. Lelli (It.) 2'49"; 13. Botarelli (It.) 2'50'; 14. Sierra (It.) 2 53”; 15. Petito (It.) 3'29"; 16. Faresin (It.) 3'33"; 17. Volpi (It.) 3'47"; 18. Tonkov (Rus.) 4'05"; 19. Philipot (Fr.) 4’23"; 20. Ampler (Nem.) 4'32". Danes pričetek 39. rallyja Akropole ATENE — Danes se bo začel 39. avtomobilski rally Akropole, 5. preizkušnje svetovnega prvenstva avtomobilskih hiš in 6. za pilote. Tekmovalci bodo morali prevoziti 2.450 km, posebnih voženj pa je 40 za skupnih 564 km. Na skupni lestvici pilotov trenutno vodi Sainz (to-yota, 57 točk) pred Kankkunenom (lancia, 47 točk) in Auriolom (lancia, 40 točk). KOPER — Največje presenečenje anticipiranih tekem 39. kola SNL je pripravila Mura, enajsterica zveznega selektorja Bojana Prašnikarja, ki je vodilni SCT Olimpiji zadala neugoden poraz. Ker pa je Maribor z Zagorjem izgubil točko doma, ima SCT Olimpija še vedno tri točke prednosti -dovolj za osvojitev prvega naslova državnih prvakov. Koprske vedete so se le odločile in tekmo s Potrošnikom odigrale, toda ko številnih priložnosti niso znale izkoristiti, so slavili gostje, ki jim točki z Bonifike pomenita obstanek v ligi. Na svojem igrišču so le točko osvojili Novogoričani, kar bo najbrž premalo za končno četrto mesto, v malem primorskem derbiju v Dekanih je po neodločenem izidu 1:1 v prvem polčasu Izola Belvedur na koncu zasluženo slavila. IZIDI: Maribor Branik - Elektroelement Zagorje 0:0, Mura - SCT Olimpija 2:1, Slovan Mavrica - Steklar 5:2, Koper -Potrošnik 1:2 in Jadran Lama - Belvedur Izola 1:3. Danes: Medvode - Domžale, Oria Rudar - Publikum, Nafta - L.M. Svoboda in Eurospekter Ljubljana - Živila Naklo. TRENUTNI VRSTNI RED: SCT Olimpija 60, Maribor Branik 57, Belvedur Izola 54, SAOP Gorica 43, Živila Naklo in Koper 42, Eurospekter Ljubljana 41, Mura 40, itd. (Kreft) Tudi v Sloveniji lahko po trije tujci KOPER — Sprejem pravilnika o statusu nogometašev v slovenskih nogometnih ligah je bila najpomembnejša odločitev seje Izvršnega odbora NZ Slovenije, ki jo je vodil predsednik Rudi Zavrl. Novi pravilnik vzpostavlja razmerja med klubom in igralcem po vzoru zahodnih nogometnih zvez in pravilnikih FIFA. Sprejeli so tudi sklep, da bodo lahko v naslednji prvenstveni sezoni v klubih prve in druge slovenske lige nastopali po trije tujci. Prestopni rok pa se bo pričel 25. junija. (Kreft) Jugoslavija izključena z EP NEWPORT — Jugoslavija ne bo nastopila na evropskem nogometnem prvenstvu, ki bo od 10. do 26. junija letos na Švedskem. Tako sta sporočili FIFA in UEFA po včerajšnjih sankcijah, ki jih je sprejel Varnostni svet OZN proti Zvezni republiki Jugoslaviji (Srbija in Črna gora). Na bližnjem EP bo Jugoslavijo nadomestila Danska. Danes VN Montecarla v formuli ena Znova Nigel Mansell Na regatah za laserje v Sesljanskem zalivu Čupini jadralci odlični Mednarodno teniško prvenstvo Francije Čerkasov (SND) izločil Edberga PARIZ Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije padajo favoriti. Včeraj je Čerkasov izločil Edberga, nosilca 2. skupine in št. 2 na svetu. Čerkasov se je tako oddolžil Švedu, ki ga je lani izločil prav v Parizu. Izpadel je tudi Stich, ki je izgubil proti Lecon-teju. Med gledalci bo turnirju odslej sledila tudi Ferrandova, s čimer je Italija izgubila še zadnjega svojega predstavnika. Nekaj izidov: Moški - 3. kolo: Pioline (Fr.) - Jons-son (Šve.) 6:2, 6:7, 6:2, 6:2; Leconte (Fr.) - Stich (Nem.) 7:6, 6:4, 6:4; Korda (ČSFR) - Schapers (Niz.) 6:4, 6:2, 3:6, 6:1; Oncins (Braz.) - Prinosil (Nem.) 6:3, 6:2, 6:2; Perez (Urug.) - Krajicek (Niz.) 6:4, 6:1, 6:1; Filippini (Urug.) - Krickste-in (ZDA) 6:1, 1:0, odstop; Čerkasov (SND) - Edberg (Šve.) 6:4, 6:3, 7:6. Ženske - 3. kolo: Seleš (Jug.) -McNeil (ZDA) 6:0, 6:1; Kijimuta (Jap.) -Durie (VB) 6:7, 6:4, 6:4; Pierce (Fr.) -Strnadova (ČŠFR) 7:6, 6:4; Sabatini (Arg.) - Halard (Fr.) 6:1, 6:3; Capriati (ZDA) - Habsudova (ČSFR) 6:0, 7:5; Meskhi (Gru.) - Ferrando (It.) 1:6, 7:6, 6:4. Drugi del Šporntega dneva osnovnih šol na Goriškem, ki je bil med tednom na atletskem stadionu na Roj-cah v Gorici, je navrgel nekaj dobrih rezultatov. Tudi na teh tekmah (na sliki) je nastopilo dokajšnje število učenk in učencev. MONTECARLO — Vse po starem, bi lahko rekli: tudi na 6. dirki letošnje sezone v formuli ena bo kot prvi spet startal Nigel Mansell, ki je obenem potolkel rekord proge (slednji je z 1’20 "344 pripadal Senni). Mansell se je tokrat precej namučil, njegov najhujši tekmec pa je bil teamski tovariš Patre-se. Pri enem od poskusov je Patreseja oviral Gachot in na koncu mu je Italijan priselil zaušnico. Senna je dal vse od sebe, tudi preveč, tako da je zavozil v ograjo, z rezervnim avtom pa ni izboljšal svojega časa in bo startal v 2. vrsti. Skupaj z njim bo nepričakovano tudi Aleši, medtem ko je drugi Ferra-rijev pilot, Capelli, imel skoraj dve sekundo zaostanka. Prvič letos bo na startu novi italijanski team Andrea Moda z Morenom. 1. Vrsta: Mansell (VB) williams renault 1'19"495 (poprečna hitrost 150,711 km/h), Patrese (It.) williams renault 1'20"368; 2. vrsta: Senna (Braz.) melaren honda 1’20"608, Aleši (fr.) fer-rari 1'20'895; 3. vrsta: Berger (Av.) melaren honda 1'21"224, Schumacher (Nem.) benetton ford 1'21”831; 4. vrsta: Brundle (VB) benetton ford 1'22 "068, TEK NA 60 M DEKLICE: 1. Anna Devetta (Voraric, Doberdob) 9"7; 2. Erika Sfiligoj (Župančič, Ul. Brolo) 9"8; 3. Edit Ferletič (Voranc, Doberdob) 9'9; 4. Lara Paulin (Štandrež) 10”; 5. Katja Dorni (Štever-jan) 10"1. Capelli (It.) ferrari 1 '22" 119; 5. vrsta: Herbert (VB) lotus ford 1'22"579, De Cesaris (It.) tyrrell ilmor 1'22"647; 6. vrsta: Alboreto (It.) footwork mugen honda 1'22"671, Morbidelli (It.) minar-di lamborghini 1’22"733; 7. vrsta: Gu-gelmin (Braz.) jordan yamaha 1'22"863, Makkinen (Fin.) lotus ford 1'22 ’886. Skupno je uvrščenih 26 tekmovalcev, medtem ko so izpadli Van de Poele (Braz., brabham judd), Hill (VB, brab-ham judd), Chiesa (Švi., fondemtal ford) in Belmondo (Fr., march ilmor). Motociklizem: VN Evrope BARCELONA — Danes bo na vrsti motociklistična dirka za VN Evrope, 6. preizkušnja svetovnega prvenstva. Na zadnjih uradnih poskusnih vožnjah so bili v ospredju posebno Italijani. Še zlasti je presenetil Biaggi na aprilii (v četrtlitrskem razredu), ki je prehitel svetovnega prvaka Cadaloro (honda). V razredu do 125 ccm je bil najhitrejši Gianola (honda) pred Casanovo (apri-lia), medtem ko je v pollitrskem razredu Doohan (honda) vozil izredno, skoraj sekundo hitreje od Kocinskega. DEČKI: 1. Aljoša Orel 9"4; 2. David Tacco (oba Župančič, Ul. Brolo) 9"6; 3. Mina Gravnar (Pevma) in Mitja Černič (Vrh) 9 "7; 5. Diego Mauric (Plešivo) 9 "8. SKOK V DALJINO DEKLICE: 1. Erika Sfiligoj (Župančič) 3,55 m; 2. Sabina Russian (Plešivo) 3,28 m: 3. Agata Pipan (Župančič) 3,27 m; 4. Valentina Sfiligoj (Abram, Pevma) 3,20 m; 5. Martina Marvin (Erjavec, Štandrež) 2,96 m. DEČKI: 1. Aljoša Orel (Župančič, Ul. Brolo) 3,80 m; 2. Jan Prinčič (Voranc, Doberdob) 3,75 m; 3. Tomaž Spazzapan 3,65 m; 4. David Tcco (oba Župančič, Ul. Brolo) 3,58 m; 5. Martin Bagon (Jamlje) 3,57 m. MET ŽOGICE DEKLICE: 1. Valentina Šviligoj (Pevma) 17,91 m,- 2. Agata Pipan (Zupančič, Ul. Brolo) 15,64 m; 3. Sabina Russina (Plešivo) 14,66 m; 4. Rafaela Brandolin (Župančič, Ul. Brolo) 14,56 m; 5. Lucia Danielis (Voranc, Doberdob) 14,50 m. DEČKI: 1. Vinko Mavrič (Plešivo) 24,30 m; 2. Jan Prinčič (Voranc, Doberdob) 22,85 m; 3. Diego Mavrič (Plešivo) 22,48 m; 4. Aljoša Orel 21,50 m in Aljoša Pavšič (Župančič, Ul. Brolo) 20,95 m. Z odlično uvrstitvijo Čupinih jadralcev se je včeraj pred Sesljanskim zalivom zaključila prva od treh regat za laserje v organizaciji jadralnega kluba Cupa. Regate se je udeležilo 23 jadralcev iz 12 društev enajste cone italijanske jadralne zveze, kar predstavlja veliko število udeležencev za to kategorijo. Tekmovanje sodi v uradni koledar jadralne zveze in je veljavno za prvenstvo enajste cone FIV in kot selekcija za kvalifikacijo na državno prvenstvo. V razredu radial je Igor Marušič zasedel drugo mesto, na tretjem mestu pa mu je sledil Daniele Tos-cano (oba člana Čupe). V razredu standard je Marko Kojanec pristal na 3. mestu, Adriano Ferfolja na 5. in Mitja Busan 7. mestu in prvem v kategoriji juniores. Lep uspeh Čupinih tekmovalcev je tudi priznanje njihovemu trenerju Nikolu Kojancu. Ob štartu je pihal zmeren garbin (240 stopinj s hitrostjo 4 m na sekundo), ki se je med regato okrepil na 7 m na sekundo in nudil tekmovalcem odlične regatne pogoje. Po prvi preizkušnji vodita v razredu standard brata Stefano in Riccardo Ri-voli, v razredu radial pa Larissa Ne-dierov. Ostali dve preizkušnji bosta danes, s Startom ob 11. uri pred Sesljanskim zalivom. S to regato se začenja tudi aktivnejša poletna dejavnost Čupe, ki se kaže tudi z odprtjem društvenega kioska, kjer je za člane in prijatelje na voljo veliko dobrega. Deželno kotalkarsko prvenstvo Polet spet na vrhu V okviru deželnega prvenstva UISP, ki je pravkar v teku, sta Poletov! tekmovalki Cristiana Merlo in Maja Berzi zasedli prvo in drugo mesto v kategoriji deklic in se tako uvrstili na državno prvenstvo, ki bo v drugi polovici junija v Follonici. Deželno prvesntvo UISP se bo nadaljevalo konec prihodnjega tedna, ko se bodo za uvrstitve potegovali še ostali poletovci. Mladinski košarkarski turnir Jadranovci v finalu Jadran Farco in tržaški Ricreatori sta se zasluženo uvrstila na današnji finale mladinskega košarkarskega turnirja za letnike 1973, ki ga je priredilo športno združenje Jadran. 1. POLFINALE JADRAN FARCO - ITALMONFALCONE 91:76 (41:40) JADRAN FARCO: Kapun, Pavlica 17 (3:4), Vodopivec, Starec 13 (0:1), Briščik, Rebula 22 (6:8), Gregori 10 (0:2), Daneu 1 (1:3), Turk, Milič 20 (6:9), Godnič 6, Pettirosso 2. PON: Pettirosso 29 (29). 3 TOČKE: Starec 1. V prvem polčasu so naši imeli dokajšnje težave s Tržičani, v nadaljevanju pa so le ujeli pravi ritem in naposled tudi zasluženo zmagali. Za včerajšnji uspeh je treba pohvaliti vse naše igralce. 2. POLFINALE RICREATORI - SECOM SEŽANA 112:70 (63:41) DANAŠNJI SPORED: ob 17.00 finale za 3. mesto: Italmonfalcone -Secom Sežana; 18.45 finale za prvo mesto: Jadran Farco - Ricreatori. Obe tekmi bosta v telovadnici Pristaniških delvcev pri Briščkih. (bi) 1. MOŠKA DIVIZIJA VIRTUS BASKET - POLET BAR BORSA 67:95 (36:48) Slovenski neodvisni kandidat, št. 10 na listi PSI EDI BUKAVEC vabi jutri, 1. junija, ob 20. uri v Kulturni dom na Proseku k okrogli mizi na temo: KAKO ZAGOTOVITI POGOJE IN RAZVOJ ZAMEJSKE TELESNE KULTURE Sodelujejo: Pavel Colja, Jurij Kufersin, Radivoj Pečar, Boris Simoneta, Livio Valenčič. Srečanje prireja slovenska komisija PSI. Na drugem delu športnega dne osnovnih šol na Goriškem Veliko število udeležencev in dobri rezultati