■ffGoa- ^ mWRW DOMOVI AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINO daily newspaper CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 7, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLTIII >obro je, ceveste JAPONSKI BALON V MICHIGANU aJbo]j fantastično poslopje, e bilo kdaj postavljeno v državah, je bilo v San Jose,! f^rnija, last neke vdove, ki )lla zelo bogata. Od leta Pa do njene smrti 1922 je Poslopje vedno v popravilu ^edelavi. Vdova je imela % fiksno idejo, da bo ta-"nirla, čim bo dogotovila po. • Končno je poslopje na-na 8 nadstropij z 158 so-'9 kuhinjami, 2,000 vrati, °kni, 3 spenjačami in 5 ,lTJli napravami. Poleg te-Je bilo v poslopju vsepolno piskih hodnikov in mnogo lc- ki so bile postavljene v en dan, ne da bi kam " Za vse to je potrošila 1 čedno vsoto $5,000,000. Ubirala, je tožila, da smrt Prekmalu, ker poslopja ni dogotovila. * * * 7»u je en prostor, kamor ni bil nikoli povab-Je slavna palača rodbi-' '°na, ki šteje svoj rodo-let nazaj. Musso ni palače nikoli prestopil, dal za to ne vem kaj. * * * državah, pravijo, je 1JSW izmed vsakih 1,000, rekordirana pri oblasteh. * * * d 13,000,000 zamorcev v r5avah jih je 12,000,000, čisto krvni: To se pravi, vsaj enega belega po materi ali pa po * * * Jni stroj, katerega tipke »ja pritiskati s prsti, po-L6 16 krat toliko pritiska °j> ki 1.1883 v Fort 'Wayne, V C. železnica ima zdaj ,vodnih naprav med tra Lokomotiva, ki vozi na uro, lahko pobere l!on te vode v. 15 sekunda bi za to ustavila. 8t*Uga je dolga 1,700 ta v Romuniji je podrža-zemljo, ki so jo lasto-ettlci ali pa Romunci, ki Vali z Nemci. Ravno % Armada zdaj poroča, da je padel en japonski balon prav v Michiga-nu. Detroit, Mich. — Enkrat zadnjih par mesecev je padel v Michiganu na tla japonski balon, tako poroča poveljstvo 6. armade. Poveljstvo ni dovolilo povedati niti dneva, niti kraja, kjer je japonski balon padel na tla. To je prvo uradno zatrdilo, da je dospel japonski balon tako daleč nad ameriško celino. Armada je prej poročala o japonskih balonih na zapadnih krajih dežele. Kapetan Donald Leonard, direktor državne civilne obrambe, je zatrdil, da na balonu, ki je padel v Michiganu, ni bilo pritrjene nobene bombe. Ni smel pa povedati kraja, kje so balon našli. Vojaški cenzor je dovolil povedati samo toliko in nič več. Iz Spokane, Washington, poročajo, da je v zapadnih drža-vih več civilistov samo čudežno ušlo smrti od japonskih balonov, ki so pripluli sem preko morja. V nekem kraju sta padli na tla dve bombi od takega balona. Našli so ju otroci in se ž njima igrali. K sreči so jih opazili odrasli, predno se je zgodila kaka nesreča. -o- Zahtevajo višje cene za perutnino in jajcem Washington. — V kongresu je bilo predlagano, da se odpravi določena cena jajcem ter zviša maksimalno dovoljena cena perutnini. Kokošjerejci svarijo, da bo kasneje v letu pomanjkanje obojega', perutnine in jajec. Novi poljedelski tajnik bo ur. giral večjo produkcijo perutninskega zaroda, da se pride v okom pomankanju mesa. Rekel je, da je treba manj krme in manj časa, da se dobi kokošje meso na mizo kot pa od govedine ali prašičev. -o-- Iz Evrope se vrne do 3,500 bolničark Pariz. — Okrog 3,500 ameriških bolničark se bo vrnilo iz Evrope domov v Ameriko, kjer bodo nastanjene v armadnih bolnišnicah. V Evropi je vsega skupaj 17,800 ameriških bolničark-. -o- Meščani bodo začeli stražiti sami Richard Zingler, mestni odbornik iz 20. varde je naznanil, da zdaj nabira stražo meščanov v njegovi vardi, ki bo štela 100 mož. Ti bodo sami stražili ponoči svojo naselbino, ker ni zadostne protekcije od strani policije. Mr. Zingler pravi, da bo te domobrance peljal k mestnemu varnostnemu direktorju, da jim bo dovolil nositi tudi, orožje.. Rekel je, da se v njegovi vardi večajo napadi in vlomi ter da je radi tega prosil večjo policijsko protekcijo, pa ni dosegel nič. Zato bodo zdaj meščani sami vzeli stvar in svojo varnost v roke. Ta ideja ni napačna. Zločini so vedno večji in mesto nima dovolj stražnikov, da bi mogli vsemu kaj ter biti po vseh ulicah, ki so ponoči tudi slabo razsvetljene. Ropi in vlomi so na dnevnem redu. Nekaj takega občutimo zadnje čase tudi v 23. vardi, zato bi bilo morda pametno, da bi tudi v tej naselbini ustanovili tako stražo meščanov. Super bombniki zopet nad Osako K t) vzela vsa velika pose-^tivšim lastnikom le 125 m, To zemljo zdaj dajejo Vcem> ki nimajo nobene ' Vlada se ni dotaknila i^Je, ki jo lastuje kralj, 'Ce ali cerkve. EISENHOWER BO ČASTNO SPREJET V KONGRESU Washington. — General Eisenhower bo sprejet v skupnem zasedanju obeh zbornic kongresa. Za njegov sprejem dela kongres načrte. Pričakujejo ga v Washington na 18. junija. Senator Barkley, vodja večine v senatu, je rekel, da se je posvetoval glede sprejema generala s predsednikom Trumanom. Eisenhower bo imel tudi nagovor na obe zbornici. --o-- Pet tovaren Fisher bo delalo ogrodja za avtomobile kmalu Detroit. — Avtna industrija je napravila nov korak k izdelovanju novih avtov. Naznanja se, da bo pet tovaren Fisher od General Motors Corp. začelo v kratkem izdelovati ogrodja za avtomobile. Te tovarne so vse v Michiganu in sicer. Flint, Lansing, Grand Rapids, Pontiac in Tern-stedt v Detroitu. Druge tovarne .Fisher, kot v Detroitu,; Clevelandu, Grand Blanc, Mich, in Memphis, Tenn. bodo še naprej izdelovale vojna naročila. -o- Pet seb je prijetih radi vohunstva Washington. — Ameriške oblasti so prijele šest oseb, med temi dva uradnika državnega oddelka in enega mornariškega častnika. Obtoženi so, da so ukradli važne državne listine. -o- Clevelandska ulična bo morala plačati davke Včeraj je ohijsko najvišje sodišče razsodilo, da mora clevelandska mestna ulična želez< niča plačati davke. Ti bodo znesli letno do $250,000 in sicer najbrže tudi nazaj za 1943 in 1944. Ta odlok najvišje sodi TRUPLO HITLERJA JE NAJDENO Rusi trdijo, da so med najdenimi trupli spoznali (Hitlerjevega. je dala Prusijo Poljakom V Chisholm, Minn. — Tukaj je šča bo najbrže povzročil, da umrl dobro znan rojak Joseph bodo obdavčili vse mestne uti-Verant, star 57 let. • litete v državi. POLICIJA SVARI STARŠE, NAJ ZDAJ OB POČITNICAH PAZIJO NA OTROKE Rijj ncija poroča, da so Rusi Oljski civilni admini-1,1 ,J Upravo Mazursk okraj J?ni Prusiji, vzhodno od er&a do južne meje. Poljska časnikar- .^le, m. _ Dne 7. maja k* v bolnišnici žena Rudy-doma iz vasi Kander L ' Vače pri Litiji, ^šča brata. šolske počitnice so tukaj in clevelandska policija svari starše, naj bodo zdaj posebno pazljivi na otroke. Mladina komaj čaka na ta prosti čas, ki pa prinaša staršem nove skrbi. Tekom šolskega leta prevzamejo šole mnogo te odgovornosti. Za prihodnje tri mesece bo pa vsa ta odgovornost na vas, starši, opominja varnostni direktor Frank Celebrezze. Policijski rekordi kažejo, da ni nikdar toliko otrok poškodovanih na cestah kot tekom teh Poleg I poletnih mesece^, so počitni I ce. Starši naj zabičavajo svojim otrokom zlasti sledeče: Naj gredo preko ceste samo tam, kjer so signalne luči. Naj bodo skrajno previdni pri vožnji s kolesi. Naj vedno ubogajo prometne signale. Naj se igrajo samo na varnih krajih. Policijski zapiski kažejo iz preteklosti, da bo letos ubitih ali poškodovanih na cestah do 100 šolskih otrok. Starši, pazite, da ne bo vaš ljubljenček med njimi. Berlin. — Nek ruski častnik je včeraj zatrdil, da so našli truplo Adolfa Hitlerja. Truplo je bilo vse osmojeno in ožgano ter eno izmed štirih, ki so jih našli Rusi v podzemski trdnjavi! pod državno kancclarijo. Ruski zdravniki so vsa štiri trupla z veliko natančnostjo preiskali ter po zobeh in drugih znamenjih eno spoznali za Hitlerjevo. Trupla so bila ožgana od ruskih metalcev ognja, s katerim so počistili zadnje pribežališče nacijev v Berlinu. Ko so častnika vprašali, zakaj tega iz Moskve ne poročajo uradno, je rekel, da dokler je količkaj dvoma, se tega ne bo storilo. Zdravniki so dognali na truplu, da je Hitler umrl za stru-. pom. To se bo vjemalo s trditvijo nekega nemškega zdravnika, da mu je vbrizgal strup na njegovo zahtevo. Rusi so prav tam našli tudi truplo ministra Goebbelsa, njegove žene in otrok. Vsi so umrli za strupom. -.o-— Stavka unijskih delavcev, ker veterani ne marajo stopiti v unijo New Orleans, La. — Pri firmi Higgins, ki izdeluje ladje, je šlo na stavko do 7,000 unijskih delavcev. Gospodar, Andrew Higgins je izjavil: "Do tega je prišlo, ker sem dal delo vrnivšim vojnim veteranom, ne da bi jih silil, naj pristopijo v unijo." Unij ski voditelji so pa izjavili, da so pripravljeni sprejeti v unijo vsakega odpuščenega vo jaka v dobi enega leta po vrnitvi, ne da bi plačal pristopnino v unijo. -—o-— Vesela vest Pri družini Mr. in Mrs. Andy Kocjan na School Ave. so se oglasile vile rojenice in jim prinesle zalo hčerko prvoro-jenko. Mati in dete se dobro počutita v Polyclinic bolnišnici. Mlada mamica je hči poznane družine Mr. in Mrs. John Tomšič, 15918 Whitecomb Rd. srečni ata je pa sin družine Mr in Mrs. Andy Kocjan iz 15928 School Ave. Mr. in Mrs. Tom šič ter Mr. in Mrs. Kocjan so tako postali prvič stara ata in stari mamici. Čestitamo in mno go sreče! Za lepo zibko mlado mamico nič ne skrbi, saj je njen ata kaj spreten mizar. N9VI GROBOVI Rudy Boieglav Danes zjutraj ob eni je umrl splošno poznani lastnik vinar-ne na 6010 St. Clair Ave. Rudy jBozeglav. V torek dopoldne Iga je zadel mrtvoud, nakar je bil odpeljan v Lakeside bolnišnico, kjer je umrl. Bil je star j 57 let. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba še ni določen. Ladislav Grozdanič Včeraj zjutraj je umrl v Mestni bolnišnici Ladislav Grozdanič, stanujoč na 3792 E. 78. St., star 26 let. Bil je član društva sv. Janeza Krst. 37 lABZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Veroniko, sina Gary, starše" Štefana in Ano, sestre: Antoinette, Frances Gučanac, Mary Roth, Jean Wallace ter brata Williama. Pogreb bo iz Ferfoliatovega pogrebnega > zavoda v cerkev sv. Lovrenca v soboto zjutraj ob 8:30 ter na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. --o- i i Legislature je pripravljena preglasovati veto guvernerja Lauscheta Columbus, O. — Ako guverner Lausahe ne bo hotel podpisati šolskega predloga za $111,-000,000, kot se sodi, da bo storil, je legislatura pripravljena, da ga preglasuje in predlog potrdi brez njega. Za to bi bilo potrebno 20 glasov v senatu in 82 gla. sov v poslanski zbornici. Kot znano, je guverner Lau-sche priporočal za šole $104,220,-.000, torej 7 milijonov manj, rekoč, da je to v teh časih popolnoma dovolj. -o- Restavracijam in hotelom bo vzeto 20% mesa Iz Washingtona poročajo, da bo urad za kontrolo cen odvzel za julij in avgust ameriškim hotelom in restavracijam do 20% mesa. Odvzel jim bo najbrže tudi druga živila, da bodo jedilnice prišle sorazmerno na tisto stopnjo, na kakršni je danes po-vrečna ameriška družina. Odmerki jim bodo zmanjšani mesu, maščobi, zelenjavi in sladkorju, kakor trdi poročilo, in sicer 20% mesa in maščobe, 12 do 15% konzerviranega sadja in zelenjave ter od 20 do 25% sladkorja. Ob tej novici so clevelandski astniki jedilnic izjavili: "Bog se nas usmili, kaj bo pa zdaj 1" -1—o- Zed. države so posodile križarko Rusiji Washington. — Mornariški oddelek daje zdaj v javnost, da je v aprilu 1944 posodil križar ko Milwaukee Rusiji v interesu vojnega napora. O tem se je že prej govorilo, toda mornariški oddelek je doslej to vedno zanikal. Poročilo pa ne pove, če so Rljsi ladjo že vrnili ali ne. -o- Graduacija Nocoj ob 8:30 bosta gradui-rali iz John Hay višje šole mestnem avditoriju Miss Helen Pevec iz 1131 e. 60. St. in Miss Olga Možic iz 1140 e. 60. St Želimo jima mnogo sreče \ bodočem življenju in naše iskrene čestitke. Napad je v prvi vrsti veljal japonski industriji — Na otoku Okinawa so Amerikanci zdaj okupirali vse letališče pri mestu Naha. Guam, 7. junija. — Najmanj 450 ameriških super bombnikov B-29 je danes metalo zažigalne.bombe na mesto Osaka, drugo največje japonsko mesto. Bombe so največ padale na jeklarsko industrijo, ki producira topniške izdelke in puške. To je bil že tretji napad ameriške zračne sile na Osako," ki šteje več kot 3,000,000 prebivalcev. Pri prejšnjih napadih so ameriške bombe uničile 11 štir-jaških milj tega mesta. čete 10. ameriške armade so prešle včeraj v izpad na otoku Okinawa kljub slabemu vremenu ter okupirale vse letališče pri prestolnici Naha. To letališče je eno največjih na vsem tukajšnjem otočju, 325 milj od Japonske. Potem se je pa vsa ameriška bojna sila na otoku pognala na zadnje japonske pozipije. Japonci so zdaj stisnjeni na otoku v sektor, ki obsega kakih 25 štirjaških milj in sicer v južnem delu Okinawe. Boj, ki traja na otoku že 68 dni, se bliža zdaj zaključku. Sodijo, da je na otoku še kakih 20,000 Japoncev, ki pa nudijo silen odpor proti ameriškim divizijam. To letališče, ki je zdaj v ameriških rokah, bo zdaj najbolj važna baza za ameriško zračno armado pri napadih na Japonsko. -o- OPA je znižala ceno volnenemu blagu Wasdington. — Od 9. junija naprej bodo cene volnenemu in worsted blagu obleke znižane na ceno, kot je bila povprečno leta 1943. OPA pravi, da bo to znižalo ceno '.blagu m nekako 7%. --o- Auror, Minn. — Dne 9. maja je umrl Frank Petek, doma od Ribnice. Tukaj je živel 35 let. Vse j@ radovedno, zakaj sla poveljnika tako naglo iz Berlina London. — V Berlinu se je vršil prvi sestanek zavezniške komisije, ki naj bi določila bodočo upravo Nemčije. Ko so podpisali "berlinsko izjavo," se je mislilo, da se bodo člani komisije vsedli k posvetovanju. Toda general Eisenhower in feldmaršal Montgomery sta takoj odšla iz Berlina, ne da bi čakala niti na banket zvečer, ki so ga pripravili Rusi. Rekla sta, da se jima "mudi" nazaj v glavni stan. V Londonu pričakujejo feld-maršala Montgomerya, ki hiti sem na nadaljno posvetovanje. Nihče ne ve, kaj naj pomeni ta nenaden konec seje zavezniške komisije. Moskovsko časopisje je pa včeraj prineslo zemljevide, na katerih je narisano nemško ozemlje, ki ga bo okupirala ruska armada. Zemljevidi kažejo kot rusko okupacijo tudi ozemlje, ki .ga imata zdaj okupiranega ameriška in angleška armada, Tudi tega si ne ve nihče razlagati, ker uradni viri previdno molče. v -o- Ribbentrop se morda skriva v Londonu Londonu. — Angleške oblasti so dobile namig, da se morda bivši nemški zunanji minister von Ribbentrop skriva preoblečen v Londonu, kjer je bil nekoč kot nemški poslanik. Razne vesli od naiih borcev v službi Sirka Sama Kupujte vojne bonde! Mr. in Mrs. Joseph Butara iz 9900 Columbia Ave. sta bila obveščena, da je padel v boju za domovino njun' sin Robert, star 19 let, ki je bil Yeoman pri mornarici. Padel je na Pacifiku 7. aprila letos. Pokopan je na otoku Okinawa. K mornarici je pristopil prostovoljno ž 17. letom. Za njim žalujejo starši, dva brata, ki tudi pričakujeta, da bosta kmalu klicana v armado in veliko sorodnikov. Vojaška maša za pokojnim mornarjem bo darovana v cerkvi sv. Vida v sredo 13. junija ob desetih. Naj bo pokojnemu mlademu lahka tuja zemlja, preostalim naše sožalje. m m na Za 60 dni je prišel domov na dopust Pvt. Jack' Puree], sin Mrs. Mary Purcel, 1123 Addison Rd„ ki so prej živeli v Lake Court. Jack je bil zajet v Normandiji na 9. julija lanskega leta. Osvobojen je bil pa po ameriški armadi iz nemškega ujet- ništva 29. aprila letos. Mnogo hudega so ameriški fantje prestali v nemškem ujetništvu, pravi. RS M ta Tony Krall, F l/C E. M., ki služi pri mornarici, je dospel domov na dopust za dva tedna. Udeležil se je tudi bitke za Oki-nawo. Prijatelji ga lahko obiščejo na 16009 Waterloo Rd., kjer stanuje' s svojo soprogo An-gie in sinčkom Anthony Jr. Tony je sin poznane družine Mr. in Mrs. Anton Krall, 691 E. 157. St. m m m John A. Rossman, sin Mr. in Mrs. Anthony Rossman, 1148 Norwood Rd. je prišel s Pacifika na dopust za 30 dni. HI Ml M Včeraj se je vrnil domov za 60 dni dopusta letalski poročnik Albert Batič, sin Mr. in Mrs. Henry Batič iz 725 E. 159. St. Poročnik je bil dve leti v nemškem ujetništvu in je bil osvobojen po ameriški armadi. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. / AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 7, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HXnderson «628 Cleveland «. Ohio. ____ Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Dofitl, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $3.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 month*. Cleveland, by mall. $4.00 for S months. U. S. and Canada, $2.00 for 8 month«. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 month*. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Odlomki iz knjige: V znamenju Osvobodilne fronte Entered as second-claas matter January 5th. 180». at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187». No. 131 Thur., June 7, 1945 Aha, komunisti že kažejo rožičke Pred par leti je svet strmel, ko je prišla senzacionelna vest iz Moskve, da je kominterna ali 3. internacionala raz-puščena. Takoj so zavpili sopotniki po vsem svetu: vidite, komunističnega bav-bava ni več, kaj se še vjedate! Takoj zatem so prišli na dan ameriški rdeči bratci z izjavo, da je komunistična stranka razpušpena. Ameriški komunisti so potem kar oblečeni skočili v demokratsko stranko in agiti-rali za izvolitev predsednika Roosevelta za 4. termin. Mi smo takrat zapisali v več člankih, da rdeče ni bilo še nikoli belo in da ne verjamemo niti Moskvi, niti generalu Browderju, načelniku ameriških komunistov, ki je bil kar nahitro izpuščen iz ječe, v katero je bil obsojen zaradi krivega pričevanja na sodniji zaradi nekega potnega lista v Moskvo, da je potem lahko peljal svoje rdeče sopotnike v demokratsko stranko, to se pravi — na agitacijo za Roosevelta. Nič se ne bahamo, ampak ne gre drugače, da se zopet potrepljamo po hrbtu in izjavljamo, da smo imeli prav, ko smo zapisali: volk se je oblekel v ovčji kožuih. Le malo potrpite, saj ga bo kmalu slekel. Čg ne prej pa takrat, ko Rusija ne bo več v vojni. Danes gredo naše besede že v klasje. Rdeči sopotniki bodo morali priznati, da je to res, takratni neverni Tomaži so pa za eno bridko izkušnjo bogatejši. ' Vidna in nevidna znamenja kažejo, da je Moskva že ukazala ameriškemu voditelju komunistov, Earl Browderju, naj zopet zajaše rdečega komunističnega konja, ali mulo, ali osla, ali kamelo — kakor že hočete — in stopi v ko munistično*politično kampanjo. Francoski komunisti so že do vratu v politični akciji, da izvijejo vlado iz rok francoskih demokratov in socialistov in njih apel, naj stori isto, na Browderja, je bil na dolgo in Široko priobčen v ameriškeifi glasilu komunistov, Daily Workerju v New Yorku. (To komunistično glasilo je svoje čase dobivalo uredništvo nekega glasila slovenske bratske jednote — če ga še, ne vemo) Daily Worker piše samo to, kar naročijo v Moskvi, mimogrede omenjeno. Saj vam je menda znano, ali ne, da je Stalin zamaši usta Browderju kmalu potem, ko je bil na sestanku s predsednikom Rooseveltom? Zdaj, ko Roosevelta ni več in Ru sija ni več v vojni, je Stalin zopet odvzel nagobčnik Browderju. Tako vsaj kažejo vsa znamenja in če še znamo povedati na pamet, koliko je dve in dve, ne da bi računali na prste. ' ' Vprašanje nastane za ameriški narod: kaj bomo napra vili, ako bodo začeli komunisti zdaj z isto'Mi podobno propagando, kot takrat, ko je bila Rusija še v zvezi s Hitlerjem, ko so proglasili vojno proti Hitlerju kot vojno *impe-rialistov in ko so piketirali Belo hišo ter vpili na prdesed nika Roosevelta, da ameriški vojaki ne bodo šli na vojsko v Evropo. Veste, to je bilo takrat, ko Rusija še ni bila napadena. Ali bodo začeli zdaj ameriški komunisti tudi vpiti, da je vojna proti Japoncem imperialistična yojna? Nič čudnega bi ne bilo, če bi. Saj če niso marali vojne proti Hitlerju, zakaj bi pa naj marali vojno proti Hirohitiju, saj sta eden kot drugi fašista. Kaj bi napravil, pravimo, ameriški narod, če bi bilo treba v vojsko proti Rusiji? Pravimo, tako vsaj mislimo, da misli večina ameriškega naroda, da mi ne maramo vojne z Rusijo. Ampak ne pozabimo, da smo poskusili vse v svoji moči, da bi tudi ne šli v vojno proti Hitlerju, ko je ta lezel do oblasti. Predsednik Roosevelt mu je poslal celo oseben apel; naj počaka z vojno vsaj še 10 let. Nekateri nam hite na vsa usta dopovedovati, da z Rusijo lahko popolnoma lepo izhajamo, samo če ne bomo tako silno nezaupljivi napram nji". Toda za božjo voljo, kdo bi pa ne bil nezaupljiv, če se pa Moskva vtikava v naš sistem viade in na celi črti izrablja naše demokratske naprave in sisteme, da potom svojih agentov ruje proti našemu načinu vlade in proti vsemu, kar je ameriškega. Da. prav lahko bi se živelo z Rusijo v miru, če bi Rusija lepo živela v svojih mejah in ne učila svojih agentov v Franciji, v Kitajski in pri nas v Ameriki, naj se polaste vlade potom svetovne revolucije. Ni prav, da ima Moskva v tem svobodno roko, ko pa mi v Moskvo niti pogledati ne smemo, nikar še, da bi poskušali tam s kako propagando za demokracijo. Ali mislite, da bi tak ameriški agent videl v Moskvi dvakrat zapovrstijo sonce vzhajati? Ako bo Stalin kandidiral svoje pristaše za politične urade v Zed. državah, v Franciji, na Kitajskem in drugod, naj bi bil vsaj toliko pošten, da bi pustil tudi nam, da bi postavili svoje demokratske kandidate v Rusiji. Ako sme imeti Stalin svoje časopisje pri nas, da goni komunistično propagando, bi ne bilo nič več kot prav, da bi tudi nam dovolil imeti-svoje časopisje v Rusiji, ki bi pisalo po našem ameriškem načinu, to se pravi, da bi pisalo absolutno vse, kar bi hotelo, pa magari proti Stalinu ali proti komurkoli. Nekaj se mora zgoditi, ali bo pa nekaj narobe. /S tem mislimo, da mora Rusija odpreti nam, ali pa bomo morali Rusiji zapreti vrata tudi mi. Da bi pa imela Moskva tukaj vse privilegije, mi pa tam nič, nak, na ta način ne borno orali v zastopnosti in vzajemnosti. (Nadaljevanje) Pri št. Rupertu so 16. oktobra 1942 ubili uglednega župana Vidriha z Brezove rebri. Sredi meseca junija 1942 so (omunisti zverinsko ubili hor-julskega župana Bastiča in tudi njegovo ženo. Bastič je bil daleč po Sloveniji znan javni delavec in kmečki veljak. Iz Hrušice pod Gorjanci so komunisti 12. julija odpeljali župana velike stopiško-šmihel-ske občine, Franceta Brulca, skupaj s sinom ter ju po grozovitem mučenju oba ubili. Brulc je bil daleč okrog znan javni delavec in kremenito čist značaj. Dne 26. decembra 1942 so po hudem mučenju živega vrgli v ogenj uglednega župana iz št. Ruperta, Mavsarja. To je le nekaj najbolj zna nih primerov, ki kažejo, kako so komunisti ubijali med ljudstvom najvplivnejše in najve ljavnejše može. Ni občine t ljubljanski pokrajini, ki bi ne imela.žrtev iz vrst najboljših mož, navadno županov, občinskih tajnikov in drugih vplivnih mož. Tem je sledila nepregledna vrsta drugih, v javnosti sicer manj znanih ljudi obojega spola, ki pa so jih kb-munisti morili iz prav istih razlogov. Kaj čudnega torej, če se je ljudstvo čutilo v svoji osnovi ogroženo in je seglo po protisredstvu! če verjamete al' pa ne liiinniiuuim Partizani—uničevalci starih zgodovinskih spomenikov Kako so slovenski partizani spoštovali stare zgodovinske u-'metniške spomenike, nam pričajo njihovi požigi starih gradov, zgodovinskih prič stoletij, ki so jih spremenili v razvaline, kakor svoje dni samo le Turki. Na mestu lepih, arhitekturno lepih stavb, ki so zvečine bile že spremenjene v socialne ustanove, bodo naši potomci gledali samo če požga-ne razvaljene skale, grušč kamenja, ki bo pričal, da je tod zločinsko gospodarila partizanska roka in uničevala starodavne dokumente življenja naše pokrajine in dela starih umetnikov, ki so našli zatočišče v tedanjem fevdalnem svetu samo v teh gradovih. Stoletja so stali ti gradovi in gospodovali na lepih, vzvišenih mestih, gledali po dolini res da kot spomini starih fevdalnih časov, toda &o že spremenjeni v socialno koristne ustanove. Samo umetnostni zgodovinar bi pa lahko sodil, koliko dragocenih spomenikov stavbne in likovne umetnosti je bilo ohranjenih še iz davnih let v teh zidovih, kakor samo še v cerkvah. In če je naša likovna umetnost, odkrila šele zadnja desetletja neizmerno bogastva po naših podružnicah, se je prav zadnja leta pripravljala, da odkrije tudi s teh gradov njih umetnostno ceno in je tudi res že odkrila present! j i ve dokumente naše svetne uihetnosti. V času, ko se je ustanavljalo posebne državne ustanove, razni uradi za varstvo spomenikov, so naši partizani prav te spomenike vzeli na piko, jih skušali uničiti in izbrisati iz spomina slovenske zemlje. To je samo dokaz barbarstva, uničevanje za uničevanje, ki ga pod pretvezo osvobodilnega boja izvajajo naši "kulturniki," glavni podpira-telji in idejni ustanovitelji par-tizanstva! Na, njihov ukaz je padel v razvaline grad Bokalce v bližini Ljubljane, Id je zadnje čase .bil last Vincencijeve družbe ter zavetišče za stare in onemogle torej izključno dobrodelna ustanova z izrazito socialnim namenom. Bil je to grad, ki ga Valvazor opisuje s posebno ljubeznijo. Njegova zgodovina sega več stoletij nazaj. Slovenska umetnostna zgodovina je že pred leti publicirala prelepe, s freskami okrašene prostore, ki so odkrile novega slikarja, delujočega v tem času na našem o-zemlju, Almanaha, ter določile veliko ceno '.tem ?,ldnim podobam. Prav tako pa je bila pozorna na prelepe štukature z vdelanimi freskami in reliefi v žgani glini, po katerih je bil grad znan kot eden najlepših arhitekturnih gradov v okolici Ljubljane. Zdaj ko je prišel grad v dobrodelne roke i« je bil namenjen izključno malim ljudem, tistim, za katere se ho če boriti komunizem (teoreti čijo v besedah!) so ga njegovi pristaši požgali, ga spremenili v razvaline in tako oropali socialne ustanove malega človeka ter naše najbednejše, onemogle ljudi, poleg tega, da so uničili lepe spomenike stare umetnosti na naši zemlji. Kaj je trpela "Dolina gra-ov" v novomeški odkolici, bi vedel povedati le tak, ki je videl te požige od blizu. Tu so postali žrtev partizanskega "kulturnega udejstvovanja" taki gradovi kot so Kostanjevica, Tolsti vrh, Prežek, Vrho-vo, Stari grad', Hmeljnik, Oto-čec "itd. Ostala sta samo dva gradova: Struga in Soteska. Tako je ta dolina gradov postala "dolina razvalin," največji spomenik partizanski Osvobodilni fronti. Kakšno vrednost je predstavljal Kostanjeviški grad, last škofijskega cerkvenega fonda, največja samostanska zgradba pri nas.,, stavba svetovnega razglasa, ki so ga hodili gledat inozemski turisti in umetnostni zgodovinarji! Ogromni koridorji renesančnega sloga, prostori, v katerih je imelo stanovanje več kot trideset družin, biser med arhitekturnimi spomeniki Slovenije! Posebne vrednosi pa je bila stara cerkev, ki je ena najstarejših naših cerkva na prehodu romanskega sloga v gotski! Postavili so jo cisterci-janski menihi, ki so najstarejši meniški red pri nas in ki so kultiviraii te kraje, tedaj še porastle z gozdovi. Ta cerkev je bila odlično delo arhitekture, katerega so skušale rešiti oblasti z velikimi denarnimi žrtvami in podporami. Kar smo reševali prej z javnimi sredstvi kot monumentalne dokumente naše zgodovine, to zdaj "kulturnjaški" partizani uničujejo in razbijajo. Koliko bo moral narod zopet žrtvovati, če bo hotel postaviti vsaj streho, da lepo arhitekturo s slavno cerkvijb in lepimi arkadami reši vsaj prenaglega razpada! (Dalje prihodnjič). , -o- En funt zelnega semenja lahko c brodi 200,000 funtov zelja. Torej Herblana smo dodobra obdelali. Ako bi bil on takrat vedel, ko me je preganjal po gmajni zaradi popasenih zev-nikov in deteljišč, da ga bom nekoč tako slavil tam v daljni Ameriki, bi sam lastnoročno odpiral vrata našim kravam pri ogradah, pa če bi moral zaradi tega tudi izgubiti svojo cesarsko kraljevo pozicijo poljskega varuha. Kako so se potem pri čopčih mastili z bržoli in drugimi dobrotami, ne bom opisoval. Nekaj zato ne, ker me takrat ni bilo zraven, nekaj pa zato he, ker bi bil smrten greh o čem takem pisati danes, ko moramo skoro na golih kolenih zahvaliti našo dobro vlado, če nam nakloni sem pa tje kako vinarico. In če vam povem, da prav zdajle, ko to kolono mrcvarim, poslušam z desnim ušesom proti kuhinji, ker se preriva po piskru čisto nava den koksar, ki mi bo v petek za glavno rihto, kako bi izgledalo, če bi pisal o bržolah, klobasah, šunkah, o žolči in godlji. Saj bi mi grenke solze zalivale moje mile oči, če bi se spomnil na ta telesna dobra dela, ki so zdaj izginila izpred naših ust, kot binkoštna rosica pred pekočimi sončnimi žarki in so. Ali še veste, zakaj sem začel pisati o Herblanu? Menda sem vas toliko časa vlačil po naši Menišiji, po Pretržju in Čop-čem borjaču, da ste popolnoma pozabili, kaj sem.hotel prav za prav s tem dokazati. Rekel sem takrat, naj vas milostno na to spomnim, da ni čudno, če je meni ušla kokoš s tnala brez glave, če je celo klavcu Herblanu ušlo po vseh paragrafih fentano' prase iz kropa po vasi, pa si za dokaz svojega polnega življenja naložilo na svoj hrbet še samega klavca. Da sem pa povedal o tisti dirki po naši kleti zsf kokošjo brez glave, sem rekel zato, ker sem imel po čudežnih potih narave na rokah krasno putko, ki mi je bila namenjena za telesn0 okrep-čilo po dolgem času, v resnici mi je bila pa nekaj ur za veliko pokoro in nadlego. Kokoš je bila namreč živa in zdrava, pri naši hiši pa nikogar, ki bi se jo podstopil spraviti s tega sveta. Našo spoštovano mizo je hotel ž njo okrasiti prijatelj Tone Se-liškar, kateremu sem cajhnal, da imam samo še eno željo na svetu in ta je, da bi pred smrtjo samo še enkrat pokusil kurji aj-moht ali |kag podobnega', kjer ima glavno besedo kurji zarod. Pa sem se Tonetu zasmilil in je eno snel doma in mi jo poklonil s krščanskim nasvetom: "Na, da boš enkrat sit!" še so dobri ljudje na svetu. "Dober človek si, Tone in lepe manire imaš, da me počastiš s tako od sile dobro stvarjo," sem mu pel tam v oficu, "pa kaj naj napravim zdaj ž njo\ te vprašam," "Well' njena usoda je zdaj popolnoma v tvojih rokah in napravi ž njo kar hočeš. Rekel pa bi, da bi skoro ne bilo praktično, če je prej ne fentaš, predno jo vtakneš v kastrolo ali pisker." "Vidiš, saj to je pa tisto, kar me zdaj skrbi: kdo bo spravil to zastopnico kurjega zaroda na oni svet? Jaz raje nikoli več ne jem, kot da bi jo moral jaz, to izjavljam zdajle ob pričah, naši Micki in našem Francetu." "Vsa čast ti, ki se ti smili žival," me pohvali Tone. "Toda ker sem pa prepričan, da se ti ne bo mislila potem, ko bo enkrat paradirala po ajmohtu, potem se pa le obrni na kakega pripravnega člofvjeka, ki ji bo zavil vrat, ali jo na kak drug pripraven način pognal v večne kokošnjake." "Pa bi jo ti?" previdno vprašam Toneta. "Nak, tega p^ ne. Svojega blaga pa jaz ne morem spraviti EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA družabna ORGANIZACIJJA Slovenska moška Ustanovljena 1. januarja, 1939. zveza v Inkorporirana 13. marca, Ohio. 1939 V Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM' ŠPORTNEM IN KULTURNEM B.OLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške P1 Pristop od 16. do 65. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članU d° pogrebnih stroškov. $10» Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske orgal Dizaclie' Mi: GLAVNI ODBOR: tnn o. Častni predsednik: FRED UDOVICH, 183—22nd St., Barber«" • Predsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St.. Cleveland, cieve-Prvi podpredsednik: PRANK J. MACEROL, 1172 Norwood land 3, Ohio. nlljo. Drugi podpredsednik: JOSEPH LUKZ, RFD 1, Box 528. Niles. ^ j0 Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave.. Akron Blagajnik: JOSEPH SHEGA, 207—23rd St. NW, Barberton, "" Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland. <->■ NADZORNI ODBOR: lmes ^ i n Predsednik in prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 16007 W<» U; Cleveland 10, Ohio. Drugi nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1155 E. 58 St., Cleveland • Clevc-Trenji nadzornik: ANDREW MAČEK, 15810 Trafalgar A v -land 10, Ohio. FINANČNI ODBOR: aumano Av'e' Predsednik in prvi odbornik: MATT INTIHAR, 21491 Na' Euclid, Ohio. rd Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., G»» ^ Otl)o. Tretji odbornik: FRANK BRANCEL, 1246 E. 59 St.. Cleveland ^ Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Mos 1067 Sutherland Ave., Akron 1, Ohio. Pfi bil, le: vse ilon i le, fftir Poir k % 'm Cenjeni sočlani! snske Tem potom apeliram na vse članstvo ^°ve"~0goče: Sedaj s1 se Por eir s< ka i No 001 t|e , zveze v Ameriki, da stori vsak kar največ mu Je_ pridobimo čimveč novih članov v naše vrste. član« več zadržek in zato je mnogo lažje pridobiti novega c veda to pa le če se vsak član vsaj malo potrudi. Nekaj podružnic je že precej aktivnih, ker m u j ne bi sprejeli od njih vsaj nekaj pristopnih listin, anr^orej mnenje je, da bi bilo vse to lahko še mnogo boljše. . ju ^ dobite vsak vsaj enega novega člana, da bomo na ^ !v , . . „ ,. h. vi. rt .tli 11 v1 . j meseca res lahko poročali o lepem napredku v števil^ dnev: ni janja Prosim vas, da gotovo prinesete to važno točko na prihodnje seje vaše podružnice. Ne pozabite pa tudi, da je sedaj v teku kaiflP^'" ob' vojno posojilo in da je naša dolžnost, da kupimo v0j nice po svoji največji moči. t Z bratskim pozdravom, Vinceht H. Lauter, gl- ta^> o V ži ij ob življenje. Vse življenje sem jo glajštal in jo obkladal z najlepšimi imeni, zdaj naj ji pa za vrat stopim? Nikoli! No, boš že kako napravil, da bo prav. Pa zdrav ostani in dober tek." Gledal sem v vrata', skozi katere je odšel prijazni Tone in si mislil: na, v lepo kašo si me spravil. -Tako blizu imam žmahtno pečenko in vendar tako daleč. Kaj bo pa zdaj? -o- Mladina, ti rajaj in poj nam naprej Težko je dobiti priliko, da bi človek pozabil na vse tež-koče, ki danes stiskajo ves svet. Toda sreča se mi je nasmehnila zadnjo nedeljo na mladinskem koncertu v Slovenskem narodnem domu v Newburgu, kjer so prepevali "črički." Ta naša nadebudna mladina nas je ponesla z lepo slovensko melodijo tja v našo trpečo in krvavečo Slovenijo. Za trenutek smo se ustavili: ". . . tam, kjer me je zibala mamica moja . . .", takrat je gotovo vsak mislil na svojo mamico. Tako so nas ti mladi pevci Vodili v duhu po naši lepi rojstni domovini. Ustavili smo se na Koroškem, štajerskem in tam, kjer Triglav slovensko zemljo straži. Ah, dal Bog, da bi ji bil zvest čuvar! Ti, mladina, kako si srečna! Iz tvoje duše lije naša lepa slovenska pesem, ki nas starejše tolaži V teh težkih dneh. Ne odnehajte, čuvajte zaklad naše pesmi! Saj to je edini balzam, ki tolaži naša žalostna srca. Mladina naša, brezskrbna so tvoja leta, zato ti sije z obraza le radost in veselje. O, \ da bi te vedno spremljal ta smehljaj, da ne bi nikdar občutila to kar občutimo mi, priseljenci, ko mislimo na svojo nesrečno rojstno \'e Mladina, naj te °b do" pomlad in naj ve tvojih src lepa sl°veh jpi ki je edina tolažba Clevelandčani "l0 glo* skl*1 g. Ivan Zormanu, kl . yZ! sj dino tako požrtvovj) v petju, kakor lius Slapšaku, hvaležni zato naSe j^d^Jti)] skemu pesniku h1® !iašo tuCV OP'1 kajti - ------ • po" sem, da im^ tudi on^ ke dela zraven, 111 dobil nageljček. Vse je bilo res ..,+0! soli01 v!, s, no. V duetih i" 6 tj_ kažejo pevski tale" kopajte jih! le ure med vami — toliko bolj prisrčne- ed naV Kes Ena izmt -o- kri Piknik dr. Soča & V nedeljo, 10- J? 26 di društvo Soča st;rtuW svoj letni piknik «a ggl zapadnih Slovencev. q]) % . .... pričeti §„, nison Ave popoldne. in- članstvo je vablje,^eie: seno, da se prireditve svojega ,tf j« le v skupnem de10''^ * 1 j d'i uspeh. Prav mo tudi članstvo b činstv' štev in cenjeno 0 ti^ blizu in daleč. Kal strežbe je že ta ,etnik no, da bo vsak P^ ^ f in točno postrežen- r fn željne bo igral W gova godba. d« i. ,-i 1*' • Ker so prosto* i J .„ v urejeni, se vrsi > ^ kem vremenu, Če ne tref°' pod s „se. pik'1 ik V stem, bo pa r . prostora bo dovou < ( Na veselo.svide^ii Ijo 10. junija »f * 2 ^ štva Soča št. 26 ^^ t>» štorih Doma zaPa AVe cev, 6818 D^d^f« Z bratskim Ij Joseph Miki«8' toil S 'Ve, b lik] e0; A H fl n< N bi ;{fiu m i 'ka Je s > K Me | 't>V; li k h ■o \ ;tli] N H ^ S b Ali S: ft i k J< K h i t JI, r AMERIŠKA DOMOVINA", JUNE 7, 1945 BNA Imerik 139 V jNEM, ke Pi'e: anu do ^ llj Bo $100 rton, 0. s OW°' \ ohf-oh'0, O. »1: ffoimes \ve., imaw> Ave.I „4 Ohla nd m* ašlse Zv >nske a j ** ga 16 zase, ampak tudi za !a vse. Ne trpi le zase, Vse. Namesto da pljuvaj bi se mu rajši do onili . . . , Bukovci niso bili sla-e' le preveč so se vda-Ptlim občutkom. Vikar Pomolil zrcalo pred ob-| so se zdrznili in se '•sami pred seboj. Te-nič na svetu ne'ubo-0reda. Ne le zaradi' i" besed. Kakšno srce "neti, da bi ga zgra-Je pomagal prinesti '.^ašperja in je storil Ruskega usmiljenja? 11,1 biričem bi ga iztr-1 ne pustili odgnati. Se je bil ustavil in se 1°rno, s posmehom je erniča; rad bi mu po-Se ga ne boji. Hkrati tako njegova drznost ^Udovanje. To ga je • je pobesnel. "e slišite?" je zakričal ost i2] člana. ni tedf; amPaK. rfOl'^J M? (liajva!" je zavpil. "Le , pipcem! A glej, j.^e zabijem v hrbet." 1 se zasmejali. Z2 lp >dno a V*" rtioi' iei»u skl^ no dfte ki naš" vaH10 \ pev. : OP* jdi ajti on P I čuda ilne m juti- so n»v A Sk * $ :o P0,, d" < ffl [03el ' A* j hO " •v« i \ H< & " U9- 1 ^ance Bevk Pravica do življenja prebičali so ga, mu o in kočo in ga iz- Kai J je storil? Ni se po- meč. "Zgrabite ga, 2lJjem! V glavarjevem Sicer se boste kesa- Je zagorel od jeze, Motu in potegnil kol' Je bil presenečen. S lik: te, rati obupnim pogle-» °Zl'l po ljudeh. Bil je • Niti hlapca ni bilo, Pomagal. Če odneha, omadeževana nje-k - čast. se je in naperil meč; bilo, da bo v nasled-. "utku naskočil in na-vrneJa. Ta je čakal z ^ kolom. Tedaj se ^ tiho od zadaj pri-%t "Gašperja je pomagal prinesti," je povedal Blaž. "Umrl je." Medtem so bili skoraj pozabili na mrliča. Le nekaj žensk je stalo okoli njega. Vikar je pristopil in se zagledal v mrtvega Gašperja; bil je zagrnjen do laktov, v sklenjenih rokah pa je tiščal lesen križec. Storilo se mu je milo in utekel je revež, postal večen ubežnik, nihče več ga ne bo mogel preganjati. Odkril se je in se pokrižal. "Za Gašperja Razpeta, da bi našel tisti mir, ki ga je na tem svetu zaman iskal, Oče naš, kateri si v nebesih . . ." Ljudje so mu odgovarjali glasno, ganjeni do dna duše, ženske so si brisale solze I . . Jernej je bil obsedel na zidu, pod katerim se je raztezala z gozdom porasla gmajna. Gledal je navzgor in poslušal. Kaj se godi? Nekaj časa je bilo še slišati krik, nato je vse utihnilo. Po njegovi sledi je pritekel Kljukec, veselo zacvilil in se mu zvil v naročje. "Ali bi rad šel z menoj ?" mu je govoril Jernej in ga božal. "Ne moreš, ne smeš! Dvema se bodo težje odpirala vrata. Z Beto pojdeš, na Knežo, tam bo bolje zate. Kljukec, marš!" Pes je bil začuden, tekel je v breg, a se je zopet ustavil. Ko se je Jernej dvignil, da bi odšel, je bil že zopet pri njem. "Marš! Ali ne-razumeš? Po-beri se!" Jernej je pobiral kamenje. Pes je znova stekel v breg in se ni več vrnil. Izgnanec pa je odšel vprek pobočja . . . "Kaj pa zdaj?" je vprašal vikar, ko se je pokrižal in se ozrl po možeh; "Vem, da se ga bojite vzeti pod streho, četudi je mrlič; saj razumem. Pa ga prenesite k meni, da ga položimo na mrtvaški oder." Pristopila sta dva krepka fanta in dvignila nosila. Beta nizdol, v Poljansko dolino. Hodil je počasi, tedaj se mu res J nikamor več ni mudilo. Z vsakim korakom mu je bilo, kakor da se trga od srca. Iz oblakov je drobno rosilo. (KONEC.) -o- Domača fronta fant, ga sunil s je vzela svetilko —* ni je hotela Hrbet, 4' ft*'bet, a s pestjo ga H desnici, da mu je 1 iz rok. >1 sf « % p1 h strašen vik in krik. vreščale, možje so i 8e je srdito zaganjal l lajal. Jerneju je „.ečenja zletel kolec iz je povzročil? Tega pričakoval. Kaj se . Najbolje, da po->, er)i se bodo osvestili, i 11 je plot in se spji-mehka zemlja se lrala pod nogami. , ' Je bil po maši po-,z^kristijo in molil, je j^'k. Kmetje se ple-upali dejansko 1 otipali so ga, da bi ne Ca> po katerem so ga-^yanimi čevlji. Bali so jj bi v svoji jezi koga ^il. Colloredo pa je °val in suval s pest- j ^ godi?" je vzkliknil Je Pritekel v eni sapi. Ponoreli?" Ht'® so se na vikarjev fin' se umaknili, je bil ves upehan in '.^z, pobral je meč in v nožnico. Sovraž-edal ljudi, krvavo za it) i»J(i°dšel PO klancu, to ^alant je šele zadnji H0 al plemiča, zastrmel L ;' razumeti. vnl in i" je sklenil Al: voljo kličete biriče v vas? S ij. ?Hšlo do tega? Je hotel zgrabiti," Brelih. bil še bolj začuden. Kje pa je Jernej Pet zahtev Strica Sama Washington. — Vlada mora prositi svoje državljane ta teden naslednje: Prijavite svojega psa za službo s četami na Tihem oceanu. Armada potrebuje takoj 500 velikih psov in na-daljnih 1,600 do avgusta. Obr-ernite se na naslov: Quartermaster General, Washington, D. C. Napravite si načrt za vkuha-vanje zgodnje zelenjave in sa-j hranjen tekom treh mesecev ra> di prepovedi konvencij. V fe> bruarju, marcu in aprilu je pre. jel komite 1,088 prošenj za konvencije in shode. Od tega števi la jih je bilo odobrenih 69, pre-povedanih 684, a 335 slučajev je bilo, ki so bili izven delokroga tega komiteja. OWI). Ponarejeni odmerki niso mogli na trg Washington. — Ogromne količine ponarejenih in ukradenih odmerkov — tako veliko število, da bi bili utegnili pohabiti, ako ne onemogočiti racioniranje bencina, sladkorja in mesa — niso mogli na trg, ker je to preprečila Currency Protection Branch urada OPA. šest tiska-ren je bilo zaplenjenih tekom preiskav, v dveh slučajih so bile v trenutku aretacije zaplenjene tudi plošče za tiskanje ponareje-Te zaplembe tiska- dja. Visoko število modrih od-jnih znamk merkov vam pove, kako velike j ren, plošč in posebnega papirja, važnosti bo vkuhano sadje.in ze-' skupaj z aretacijo ponarejeval-lenjava prihodnjo zimo. j Cev so v veliki meri zmanjšale Ako si niste na jasnem glede | obtok ponarejenih odmerkov posvojiti pravic in dolžnosti kot sebno za bencin — dejstvo, ki hišni gospodar ali najemnik, j se je izkazalo v verifikacijskih povprašajte v svojem domačem; uradih OPA. (OWI). OPA uradu. V okrajih, v kate-! Stimson poživlja vojake, naj rih so najemnine nadzorovane, i kupujejo bonde morajo biti vse najemnine jav- Washington. — Vojni mini-ljene. Izgoni pa so zakonsko ster Henry L. Stimson je pozval omejeni. Ostanite na delu, ki je važno za vojni napor, ha primer v svinčenih rudnikih, ako ste odpuščeni iz drugega za vojno važnega dela. Pomanjkanje svinca utegne preprečiti izdelovanje vojnega materiala, ki. je važen za vojno proti Japoncem. Zamašite dobro vse luknje v svojem stanovanju, da bo hladno poleti, a pozimi pa vas bo manj tlačil mraz. Goriva bo primanjkovalo tudi prihodnjo zimo. (OWI). Prepoved konvencij je prihranila 52,000,000 milj potovanj Washington. — War Committee on Conventions je naznanil, da se ceni na najmanj 52,000,-000 milj prevoza, ki je bil pri- vse osobje vojske, da doseže ali pa celo preseže civilne kvote v svojih nakupih vojnih bondov tekom 7. vojnega posojila. "Sistematično hraniti" priporoča vojni minister, "kajti tako b0 armada postala vzgled vsem javnim uradom in zasebnim organizacijam." Stimson je pozval tudi civilne nastavljence vojnega ministerstva, naj sami osebno sprejrflejo odgovornost, da bodo dvignili svojo kvoto tekom 7. vojnega posojila najmanj 90%. (OWI). Ranjeni vojaki kupujejo bonde Washington. — V zračni bazi New Castle blizu Wilming-tona, Delaware, kamor so bili transportirani ranjeni vojaki po zraku, je kupil vsak posa- AOT BONDS TODAY? By Fibfaev McGee and Molly Illustrated by Jeff Keate mezni vojak vojne bonde, bodisi da jih je kupil v gotovini, bodisi po načrtu armade potom odtegljajev od plače. To poroča War Finance Division pri za-kladnišken| oddelku. (OWI). -o- Posebnost vatikanskih znamk Poleg zelo obširnih poročil o življenju in smrti pokojnega papeža Pija XI. so objavili tudi nešteto zanimivih stvari iz življenja velikega poglavarja rim-sko-katoliške Cerkve. Poleg drugih posebnosti, ki so v zvezi z umrlim papežem Pijem XI. je zanimivo gotovo tudi to, da je bil Pij XI. tisti papež, katerega lik je upodobljen tudi na posebnih vatikanskih poštnih znamkah. Dozdaj so bile v Vatikanu v veljavi le znamke, ki so predstavljale zemljevid vatikanske države. Pij XI. pa je prvi rimski papež, katerega slika je tudi na vatikanskih znamkah. -o- DELO DOBIJO DELO DOBIJO MALI OGLASI Soba v najem V najem se odda opremljena soba blizu 185. ceste, snažnemu moškemu ali zaposleni ženski, s hrano ali brez. Dobi se tudi garaža. Naslov izveste v uradu tega lista. (132) Bicikelj naprodaj Proda se bicikelj za dekleta, 28 palcev, v dobrem stanju, cena" $15. Vprašajte na 7305 Myron Ave. (133) Dobra prilika Ako želite imeti svoj denar investiran po 10%, potem kupite posestvo, ki se nahaja na 63. cesti blizu Glass Ave. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri J. Sterle 6713 Edna Ave. EN 0147 Kličite po 6 uri zvečer. (Tues. & Thur. June 21) eJa? je," je rekla Beta. Je iskal tu?" prepustiti kaki drugi ženski— in odšla naprej. Za Gašperjem je stopala cela procesija ljudi. Zadnji se je pridružil pes . . . Popoldne, ko je nebo še bolj posivelo in so oblaki pritiskali na vrhove, so ljudje zagledali plemiča Colloreda, ki je odhajal skozi vas. Mrko je strmel predse in ni pogledal ne na desno ne na levo. Njegov hlapec, ki je nosil za njim mušketo, pa je izzivalno blisRal z očmi. Plemič Colloredo se je bil namenil v Tolmin. Poslej ga ni bilo več na Bukovo. Svojo posest je prodal tolminskemu gro fu. Bilo je še dolgo} do večera, ko je Jernej zopet stal pod ko šatim hrastom na meji. Zdaj ni bilo nikogar, ki bi ga bil s krohotom brcnil v drugo deželo. Bil je sam v golem gozdu, sam pod sivim, oblačnim nebom. Sedel je na krivenčasti korenini, ki se je bočila iz tal, in se skozi mrežo debel in veja še enkrat zagledal v pobočja in vrhove, ki so se v gosti verigi vlekli proti jugu. Tolminska! Uboga, a lepa dežela s svojimi grapami in strminami, bornimi polji in temnimi gozdovi, v svojo bridkostjo in sntehom. Ali jo bo še kdaj videl? Bog ve! A topla misel mu bo umrla šele z zadnjim dihom, preden ga kdo ve kje zasujejo v grob. Obhajale so ga žalostne misli in te niso dobra popotnica na večnem romanju, v kakršno je bil obsojen. Bridko se je nasmehnil. "Pojdimo!" Obrnil je hrbet domovini in stopil na stezo, ki je vodila East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV ALI HOČETE DOBRO DELO DOBRO PLAČO STALNA ZAPOSLITEV Mi imamo odprto za MOŠKE in ŽENSKE Za dnevni ali nočni šiht VAŽNO VOJNO DELO Reliance Electric 4 Engineering Co. IVANHOE DIVISION 1091 Ivanhoe Road MARINE DIVISION 1190 E. 152nd Street THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsjk dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000. (x) ženske za čiščenje Dnevno delo Poln čas Plača Zglasite se v Employment uradu 5 .nads. Wm. Taylor Son & Co. _(133) MALI OGLASI "Promise tO buy more War Bonds, Apgar, you." nttd I'll o a loli RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaS avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. Vas muči revmatizem? Parma naprodaj Obsega 30 akrov; poslopja so vsa v dobrem stanju. Za pojasnila se obrnite na Joe Tiso-vec, 17817 Delavan Rd., ali pokličite KE 5711. (134) -----j Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje, J 3 sobe zgorej, pripravno za np-j voporocence, ali starejši- za-; konski par. Zglasite se na 1133; Norwood Rd., spodaj. (132- Mi proti nas. imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Blizu Gordon parka Na E. 91. St. se proda moderna hiša 12 sob, za 2 družini, ves hrastov les, 2 garaži, lot 50x110. rent $90 na mesec. Ta hiša se proda pod ceno zara-' di odhoda iz mesta. Cena je samo $9,-000. Fokličite HE 6054 po 6 uri zve- t čer. J. Lusin. (132) Soba se odda Odda se opremljena soba, poseben vhod, moškemu ali ženski. Vprašajte na 1083 E. 67. St. spodaj. (131) Za 2 družini Proda se zidana hiša za 2 družini, 5 in 5 sob ter 2 izgo-tovljeni v 3. nadstropju, dvojna zidauia garaža, vse v prvovrstnem stanju. Porodaja jo lastnik sam. Nahaja se na 95. cesti blizu St. Clair Ave. Za podrobnosti pokličite PO 5064. (132) Ko je general de Gaulle uradno naznanil francoskemu narodu, da se je Nemčija podala, so se v Parizu zbrale silne množice ljudstva, ki je navdušeno pozdravljalo konec vojne. Na sliki vidimo množico, ki se je zbrala pred ameriškim poslaništvom v Parizu. Naprodaj Na 1126 E. 72. St. moderna hiša za 2 družini, 5 in 7 sob, moderna kuhinja in verande; dohodki $960. Hitremu kupcu za $7,500. Odprta v nedeljo popoldne od 1 do 6. Na 663 E. 160. St. blizu Holmes Ave. hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, moderna iz opeke zidana z dvojno garažo, velik lot; cena $9,500. Na 928 Whelloek Rd. napro-sti Gordon parka, moderna hiša za 2 družini, 6 in 6 sob,'3 garaže; cena $9,500. (Jun. 7, 9, 14) Moške se sprejme za Shipping in Packing v Axle in Gear oddelkih Dobra začetna plača in bonus Predznanje ni potrebno Zglasite se Lempco Products, Inc. Warehouse 10205 Harvard Ave. (132) Moški in ženske ZA TOVARNIŠKO DELO ŽENSKE ASSEMBLERS— INŠPEKTORICE SOLDERERS— PUNCH PRESS OPERATORICE MOŠKI SET-UP (AUTOMATIC) STOCK ROOM POMOČNIKI INŠPEKTORJI TOOL MAKERS TOOL CRIB ATTENDANTS LATHE DELAVCI BRAZERS SHIPPERS POMIVAČI OKEN Dobra plača od ure — 10 ur na dan Definitivna povojna bodočnost The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 East 49th St. _____(181) Za pomoč v kafeteriji Kuharica, ki bi pomagala pripravljati jedila itd. Eno counter dekle, ki bi pomagala v kuhinji, servirati itd. Za 2. šiht, vse urejeno za transportacijo. Dobra tedenska plača in overtime. Mala tovarna, udobni delovni pogoji. Eaton Mfg. Co. E. 65. St. & Central Vzemite Central Ave. bus ali Scovill ulično. (135) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. lo Geoffreyu po glavi. Prema je zavpil: "Pomoč je tu! Ne najte se, fantje! Ne pozabite, kaj nas čaka, če nas ujamejo žive!" Vojaki, ki so že omahovali, so se zdaj še z večjo hrabrostjo vrgli v boj. Niso se nič več skrivali, sklanjali so se nad zaklone, da bi mogli bolje meriti. Vickers je hotel vojakom zavpiti, naj se bolj varujejo toda streljanje je bilo tako sil. no, da ni slišal sam svoje besede. Vojaki iz onega oddelka, ki jim je pridrvel na pomoč, so se vzpenjali na stolp in na zidov-je. Žrtve so se kupoma množile. Vsak trenutek j^ kateri vojak strmoglavil z obzidja. Vickers je zavpil Campbel-lu, ki je stal poleg njega, na uho: "Kako dolgo?" "Ne moremo se držati ... V barake!" Vickers je zamahnil trobentaču v znamenje, naj zatrobi. Vojak je komaj čakal na to. Glas trobente! Tudi na drugih delih zidovja so trobentači dobili znamenje, naj pokličejo vojake k umiku. Geoffrey je pogledal na stolp, kjer je stal top: vojaki so izpolnili njegovo povelje, top je bil uničen. Iz srede dima se je nad sovražnikovimi vrstami začelo dvigati nekaj čudnega, nekaj, kar je bilo podobno pošastnim črnim krakom. Geoffrey je zavpil: "Že pripravljajo lestve!" Polkovnik Campbell je bliskovito pregledal položaj. Planil je pokoncu in zavpil obotavljaj očim se vojakom: "Nazaj!" Sam je pograbil puško, ki je padla iz rok zadetemu vojaku in začel divje streljati, kakor da hoče varovati vojake, ki so se umikali na varnejše mesto. Vojaki so bežali po stopnicah navzdol in čez dvorišče v stavbe na sredi trdnjave. Med tekom so nabijali puške in se ozirali, kdaj se bo pokazala katera sovražnikova glava na obzidju. Indijci so že po lestvah lezli na zid. Kakor hitro je bil kateri od njih na vrhu, je obstal in začel streljati na umikajoče sfe Angleže, ki so tekli čez veliko trd-njavsko dvorišče. Tudi Angleži so na begu obstajali, se naglo obračali, merili in prožili v sovražnike. Veliko angleških vojakov je obležalo na dvorišču . . . Cez mrtva telesa tovarišev so se drugi umikali v barake. • Vickers in Campbell sta bežala zadnja. Tudi ona dva sta se ustavljala in streljala nazaj. Vedno več Indijcev je vrelo na zidovja in na dvorišče. Ob zidja so bila že vsa nabodena s sovaržnimi vojaki, toda še vedno so po lestvah lezli novi. . . . vedno več in več . . . Samo še petdeset metrov do barak . . . Poten( bodo varni vsaj za nekaj časa. Angleži zdaj niso nič več streljali, marveč so na vso moč drveli proti barakam. Okopi iz trupel. Indijci so mogli le počasi prodirati na trdnjavsko dvorišče, ker so Angleži zdaj iz varnega zavetja lahko streljali nanje kakor na tarče. Kakor hitro so trije Indijci pokazali glave na obzidju, sta se dva izmed njih takoj prevrnila in strmoglavila nazaj na tiste, ki so se po lestvah vzpenjali navzgor, ali pa na dvorišče. Angleške krogle so dobro izvrševale svoje morilno delo. Na dvorišču in okoli obzidja so rasli kupi indijskih trupel. V barakah je bilo nakopičenega dovolj streliva . . . Suristanci so skušali od znotraj odpreti velika vrata, da bi tako odprli pot, po kateri bi njihova vojska lahko v množicah vdrla v trdnjavo. Toda vsako pot, kadar so se približali težkim, z železom okovanim krilom, se je nanje vsul ogenj iz stoterih pušk. An. gleži so se dobro zavedali, da sovražnik ne sme udreti' vrat, zakaj potem bi bila usoda trd- njave zapečatena. Indijci, ki so ležali na dvorišču in se skrivali za trupla padlih vojakov, so streljali naprej, toda čez obzidje niso prihajali več novi vojaki. (Dalje prihodnjič.) £IIUIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!g Jos, Zel© in Sinovi 5 POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. = Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo = 6503 ST. CLAIR T VENUE Tel.: ENdicott 0583 = COLINWOODSKI DEAD: = 452 E. 152nd STREET. Tel.: KEnmore 3118 5 r'IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllilllllllllllllllllliilllllllllllllllllllllllli? NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta JOSEPH ARKO ki ga je po kratki bolezni že Bog poklical k sebi m je spreviden s svetimi zakramenti mirno za vedno zaspal dne 27. aprila 1945 v starosti 61 let. Doma je bil iz vasi Žigmarice pri Sodražici. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga spremili na Calvary pokopališče dne 1. maja 1945, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje. t Prisrčno se želimo tem potom najprvo zahvaliti Rt: Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju in Rev. Francis Baragi za tolažbo in podeljene svete zakramente v bolezni. Obenem tudi pi-isrčna hvala Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Fr. Zakrajsek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede ter za tako ganljiv to-lažilni govor v cerkvi. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so ga .obiskovali v bolezni ter vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako tudi prisrčna hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so z nami culi in molili ter se udeležili svete maše in pogreba. Posebno se pa prav lepo zahvaljujemo bratu pokojnega in soprogi Mr. in Mrs. Ludwig Arko, ki sta prišla sem iz Elk'hart, Indiana, ter se poslovila od njega ob krsti in ga z nami spremila na pokopališče. Globoko hvaležni izrekamo našo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci cvetja. Enako se globoko hvaležni zahvaljujemo tudi vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše. Iskrena zahvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Naša prisrčna zahvala naj bo izrečena članom društva Glas clevelandskih delavcev št. 9 SDZ za udeležbo pri sveti maši in zadnjemu sprevodu, posebno pa spremljevalcem, ki so nosili krsto in ga položili k večnemu počitku. Iskreno zahvalo naj sprejme tudi pogrebni zavod Zakrajsek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in dragi oče, žalostna so naša srca, ker Tebe ni več med nami, ker božja volja je bila, da si nas moral že zapustiti in ostali so nam samo Tvoji dragi spomini. Globoko potrti od prevelike žalosti pošiljamo prošnje k ljubemu Bogu, da naj Ti podeli večno srečo v večnosti in miren zaslužen počitek v ameriški zemlji. Žalujoči ostali: EMILY ARKO, soproga JOSEPH, sin EMILY in MARY, hčeri Zapušča tudi žalujočega brata Ludwig Arko 1 v Elkhart, Indiana Cleveland, Ohio, 7. junija 1945. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 7, 1945 *-> M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN NAZNANILO IN ZAHVALA . ygen1 S tužnim srcem naznanjamo žalostno vest sorodnikom, prijateljem in znancem, da J® smrt posegla v našo sredo in nam odvzela na®° vse ljubljeno in skrbno mater Katina Hrovat ROJENA SEVER ki so sprevideni s sv. zakramenti za tisnili svoje blage oči dne 4. maja 1945 v let. ' Doma so bili iz vasi Kiten vrh, fara pri Fužinah. Po opravljenih cerkvenih cerkvi sv. Vida smo jih dne 8. maja 1945 materi zemlji v večni počitek na Calvary šče. Našo iskreno zahvalo izrekamo Rt. B. J. Ponikvarju za opravljene molitve ob krS pogrebom, za spremstvo iz Fr. Zakrajsek kapele 'v cerkev in na pokopališče, za sv. mašo in cerkvene obrede. Ravno tako la Rev. Francis Baragi in Rev. Andrew y asistenco pri sv. maši. Ui aci erii »So «av No as \ V dolžnost si štejemo, da se iskreno vsem onim, ki so položili tako krasne venC^,„ drage mame ter ji okrasili mrtvaški oder. vašega spoštovanja napram blagi pokojni^ Je bil v veliko uteho v času bridkosti. Ta 1 Lepa hvala tudi številnim darovalcem maše, ki se bodo brale za mir in pokoj bla£e kot tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile no na razpolago pri pogrebu. • ki s° Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ^K prišli poslovit od pokojne, ko je ležala na §e in škem odru, ter vsi, ki ste se udeležili sv. jih spremili k večnemu počitku. Prav prisrčno se želimo zahvaliti vse*11' ki en so na e i nam bili v prvo pomoč in tolažbo in nam » . čin ali drugi kaj dobrega storili v teh haj" kih in žalostnih dnevih. Nadalje naj sprejmejo lepo hvalo čla"1 5 g. sv. Vida št. 25 KSKJ, članice podružnice št. Z. in članice St. Clair Grove št. 98 WOW ^ no molitev, za udeležitev pri sv. maši in . .. frV*. I Iskrena zahvala pogrebnemu zavoau j. , >n vs° v sek Funeral Home za lepo urejen pogreD i» ^ jazno postrežbo y času največje žalosti v Vašega milega obraza in sladkega sfl1® ^ se neprestano spominjamo. Vedno ste ime 1. jjub' no besedo za vsakega. Umrli ste, ljuba ntf™ ^e ljena od vseh. Vaš glas je za vedno utihnu i ^ dobro srce ne bije več, ki nas je tako ljubil0^ j0, kako bridka je ta preiskušnja, ko smo se čiti od tako dragega nam bitja. Toda P° j niste in ne boste. Spomin na Vas bo ostal mi do zadnjega diha na zemlji. Mi Vas po- naša. srca so žalostna. Nihče nam ne m°re mestiti Vašega sladkega smehljaja in ga obličja. Izpraznjeno mesto ne more ninc mestiti, saj mati je le ena. Žalujoči ostali: JOSEPH HROVAT, sin MARY por. POWELL, FRANCES por. sTK* Af, ANGELA por. PETROVCIC, VERA por. PlR JANE por. CORSARO, hčere JENNIE, sinaha JOSEPH, ROY, MATTHEW, JOE, DON, Vnuki in vnukinje Rose Globokar, gestrična Joseph Strohen, bratranee Cleveland, Ohio, 7. junija 1945. mmn mm GRELNA POSTREŽBA Nov lokal 550 E. 200. St. vogal Monterey Odprto dnevno 8 zj. do 6 zveč. Sredo do 1 pop., soboto do 8 zveč. Kompletna zaloga plumberskih in gerlnih potrebščin in opreme Mi imamo v zalogi. . . »FURNEZE NA PREMOG, jeklo in lito železo »FURNEZE NA PLIN. Gravity In Airconditioning units CONVERSION PLINSKE GRELCE "BLOWER UNITS '"TERMOSTATE za furneze na premog in plin. *ROILERJE, para in vroča voda "STOKERJE na premog. _/ V Sedaj je čas, dft daste pregledati furnez brez vsakih stroškov Naj vam naš licenziran vdevalec pomaga premagati vsake težkoče, ki jih inorda imate. FURNEZI RE-CEMENTIRANI..................................$15.00 IN VEČ Naša kompletna zaloga plumberskih potrebščin vključje: 20 In 30 gal. avtomatične grelce za vodo — toilete — umivalnike — Tank Jackets — termostate — bakrene grelce — Stone lined grelce za vročo vodo (imajo 20 let garancijo; mere 24 in 33 gaL) — De Luxe Laundry Trays — pipe iz medi — baterije za žepne svetilke — žarnice. Pokličite KEnmore 5200 ljali ... In merili so dobro . . . Tudi Angleži so dobro streljali, toda sovražnik je bil premočan. Indijcev je bilo vedno več, kakor da vznikajo iz zemlje, vedno novi, vedno več . . . Vrsta vojakov na severnem zidu se je že nevarno zredčila. Vsak trenutek je Vickers zaslišal kratek vzklik: eden manj _t To pot so bili Indijci vztrajni. Niso se umaknili. Beli de-seterni obroč človeških teles ni popustil in se je vse nevarneje krčil okoli trdnjave ... Nazadnje, v poslednjem tre-nutnu je prišlo ojačenje. Polkovnik Campbell je sam vodil oddelek, ki je drvel na pomoč Vickersu. "Skrajni čas je že!" je šini- NAJVEČJE NAJNUJNEJŠE VOJNO POSOJILO OD VSEH! THE CUYAHOGA COUNTY WAR FINANCE COMMITTEE Union Commerce Building — Cleveland, Ohio Tudi ohi so bili dobri strelci: vse več Vickersovih vojakov je padalo z desk ob zidov-ju. Geoffrey je v skrbeh gledal svoj oddelek, ki se je vse bolj krčil. V vrsti na obzidju je bilo vedno več presledkov. Čim bolj so se sovražniki bližali, tem bolje in natančneje so merili. Vickersu so začele po glavi bežati zaskrbljene misli: "Ali mi bo'Campbell poslal ojačenje? Ali pa je morda tudi sam v prav tako hudi zagati, kakor sem jaz? . . . Več kakor četrt ure se ne bom mogel braniti . . . Kaj pa potem? ..." Zdaj so bili .Indijci samo še kakih sto metrov od obzidja. Ležal i, so v pesku in besno stre- zakaj VI morate VEČJE BONDE SEDAJ gotovo ni čas odnehati. Pač pa je zdaj čas za vsakega izmed nas. da se še boli potrudi ... da pomaga našim 130,000 borcem, moškim in ženskam, iz okraja Cuyahoga kot nikdar poprej ... da jim pomagamo izgotoviti delo z Japonci ... in da pridejo domov—kmalu. To je splošen klic za končno zmago. Greater Clevelandčani se morejo in morajo odzvati temu klicu ... z največjimi nakupi vojnih bondov kot Se kdaj!