se predstavi] Janez Silar Kdor stoji, naj gleda, da ne pade Miha Naglic So ZM res mesto? riiubtlansKa banka Kranj Gore-iska banka Brez Zdravljice in šampanjca Poslanci slovenske skupščine si v sredo niso Pnpeli nageljnov, niso zapeli Zdravljice in niso nazdravili s šampanjcem, kar je bil doslej običaj ob sprejemu pomembnih odločitev v skupščini, čeprav je bil sredin soglasen sprejem resolucije o sporazumni razdružitvi Jugoslavije eno najpomembnejših dejanj pri osamosvajanju Slovenije. Za Zdravljico, šampanjcem in nageljni nam ni treba žalovati, saj bodo, upajmo, še priložnosti za slavje. Priha-J° čas dejanj, tudi tveganih, vendar je bila zgodovina običajno naklonjena razumnim in hrobrim. Slovenci smo lahko med takimi, Mednje smo stopili s plebiscitom, korak dlje ^1° Jf. Pre(Uog za sporazumno in mirno razdružitev. Vseh vzvodov res nimamo samo v s*ojih rokah in glavah, vendar so naši ključni ne prenesejo več izgovorov na Beograd ali Ropsko in svetovno javnost. Kučanu, Bučar-J" in Peterletu smo s podaljšanjem mandata Za pogajanja o razdružitvi izrekli tudi priznanje za doslej opravljeno delo, obenem pa smo Jih zavezali, da mora biti skupščina redno obveščana o vsem, kar se bo dogajalo, vlada pa bo morala odkriti karte, kaj ima in kaj bo imela konkretnega pripravljenega za razdružitev, kaj ima v rezervi za mirno in tudi za še vedno mogočo tršo razdružitev s skrajno, vendar glede na jugoslovanske razmere možno rešitev, da bo Slovenija ostala povsem sama in samostojna, ker večinski del države razdružitve po slovenskem modelu ne bo priznal. Mi želimo, da bi bila razdružitev začetek dialoga z drugimi v Jugoslaviji in ne začetek novih prepirov, kijih predvsem mi ne smemo po neumnem povzročati, čeprav od temeljnih stališč ne moremo več odstopati. Čeprav se proces razdruževanja uradno začenja, je Slovenija že samostojna država in se mora tudi tako obnašati. Mednarodne norme glede tega so znane, vemo pa tudi, kaj mora storiti država, da je samostojna, da ima na svojem območju efektivno oblast. Vse, kar bomo počeli, bo sproti ocenjeval svet, zanj pa vemo, da je bil vsaj doslej načeloma nenaklonjen osamosvajanju Slovenije, ki je sedaj vključeno v predlog za razdružitev. • J.Koš-njek CENT SOCIALNO DELO Kranj, 21. februarja - Takšno obvestilo, ki je namenjeno delavcem Tekstilindusa, visi na vratih Centra za socialno delo v Kranju, ki ima prostore v poslopju kranjske občine. Vse, ki nimajo kaj jesti, obrne že na vratih. Kdove, ali so si obvestilo ogledali delegati kranjske skupščine, ki so minulo sredo "delali" pozno v noč in pozornost namenjali predvsem strankarskim nasprotjem, Ravnikarjeva pobuda o socialnem programu pa je naletela na klavrn sprejem. • M. V. Foto: J. Cigler 3IGLAS skupaj z Radiom Žiri NOVINARSKI VEČER v Žireh sobota, 23. februarja, ob 19. uri dvorana DPD Svoboda Pokrovitelj Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj Teden slovenske drame Nagrade in premiera Kraaj - Na sinoćnji svečani otvoritvi Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču je v priložnostnem nagovoru občinstvo in gledališke ustvarjalce pozdravit Lojze Peterle, predsednik slovenskega izvršnega sveta. Pode/jeni pa sta bili Gromova nagrada in Griin - Filipičevo priznanje. Kot otvoritveno predstavo je Prešernovo gledališče predstavilo Rudija Šeliga dramo Kdor skak. tisti hlap. Za Grumovo nagrado, ki se podeljuje za najboljše slovensko dramsko besedilo v preteklem letu, je žirija izbirala med Dušana Jovanoviča Don Juanom na psu, Iva Svetine Kamnom in zrnom ter Milana Jesiha dramo En sam dotik. Soglasno je sklenila, da se nagrado podeli Milanu .lesih« za En sam dotik. Griin - Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji pa sta prejela: Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane za intelektualno Izostreni dramaturški koncept svojih uprizoritev in Prešernovo gledališke Kranj za posebno skrb In uspehe prt uveljavljanju slovenske dramatike in obujanje starejše oziroma manj znane. Teden slovenske drame se nadaljnje danes zvečer z lutkovno predstavo Lutkovnega gledališča Ljubljana Prizori iz življenja stvari Borisa A. Novaka, do L marca pa se bo zvrstilo še šest izbranih predstav in vrsta spremljevalnih prireditev. • /ar/ Glasova Preja Na temo Priznanje Žirovcem dog0^rfsm^ena želja, če je recimo dolgoletna, je prav gotovo bomo - ga ne Pozammo- Priznanje Gorenjskega glasa, ki ga DPD ?Utri zvecer podelili na Novinarskem večeru v dvorani jali svoboda krajevni skupnosti Žiri, bi lahko nekako primerki So ..' z Uresničeno željo. Vendar s poudarkom, da so si želje, °b raJ'm °^ogatde kraje z različnimi dosežki, uresničili Žirovci Ure^nZUmeVanju širše skupnosti sami. Že zdaj so bogatejši za dv0JCene Pro8rome, za katere so se dogovorili pred leti. Ne zato !m°- da jih bodo, kljub težavam, jutri v celoti uresničili. In b'la iUf!PriznanJe vsem Žirovcem, ki jim je uspelo to, na kar bi ohko ponosna marsikatera občina v Sloveniji, svobod Se Domo torej jutri zvečer najprej v dvorani DPD inJo h Pj.Prireditvi, ki jo pripravljamo skupaj z Radiom Žiri zQna ° todi neposredno prenašal, pa v družbenem domu Parti-sketn ^"reditelj v Partizanu, kjer bodo izžrebanci na Novincr-nr*eCJ!ru (trebali pa bomo tudi tiste med Žirovci, ki se bodo svobod € naročili na Gorenjski glas) dobili nagrade, bo DPD "o-Šnj r tudiceloten izkupiček bo namenjen kulturi. Že v da-stvom mt, ■ewsliem glasu> ki smo ga poslali vsem gospodinjah stf v krajevni skupnosti Žiri, pišemo o Žireh na osmih Odpr-Gorenanf- na četrti strani. Objavljamo pa tudi naročilnico za ma glaS' ki nam J0 lahko (tudi ostali Gorenjci) pošljete do zq n/ca v uredništvo, ko bomo še enkrat izžrebali lepe nagrade pe naročnike. rn0 j rePričani smo, da jutri zvečer v Žireh ne bo dolgčas in želi-' a 01 vam naš obisk ostal v snominu kot praznični dogodek SAMOSTOJNA SLOVENIJA se bosta pogovarjala predsednik slovenske skupščine dr. France BUČAR in voditelj Glasovih prej Viktor ŽAKELJ 'i i vam "as obisk ostal v spominu kot praznični Podbuda hkrati za uresničevanje jutrišnjih želja. • A. Žalar Na avtocesti od Hrušice do Vrbe je tudi viadukt v Mostah. Gradnja avtoceste naj bi se zaradi prezaporeditve cestnega dinarja v republiškem proračunu zaustavila. Jeseniški izvršni svet je ostro protestiral, kajti Jesenice povečanega prometa skozi mesto ne bi vzdržale več kot eno poletje. - Foto: Gorazd Šinik Na poštah spet s čeki Kranj, 21. februarja - Z današnjim dnem, 21. februarjem, je na vseh gorenjskih poštah spet moč dvigati denar s čeki in hranilnimi knjižicami Gorenjske banke. Najvišji znesek dviga z enim čekom je še vedno tisoč dinarjev. • V. S. 16. Pokal Loka Tekmovanje najmlajših smučarjev Škofja Loka, 21. februarja - Ta konec tedna bo v Škofji Loki in na Starem vrhu spet slovesno. V mestu pod Lubnikom pričakujejo okrog 150 mladih smučarjev iz dvanajstih držav sveta na enem najpomembnejših tekmovanj mladih smučarjev, Pokalu Loka. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predsednik škofjeloškega smučarskega kluba Alpetour Matjaž Hafner, so letos s pomočjo Borisa Strela organizirali bogat spremljajoč program. Po petnajstih tekmovanjih ima Pokal Loka novega predsednika organizacijskega odbora Joža Sagadi-na, ki je zamenjal dosedanjega predsednika Janeza Štera. Prireditev pa ima tudi novega pokrovitelja, Color iz Medvod. Več o prireditvi na športni strani. • V. Stanovnik h gorenjskih parlamentov NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOŠNJEK Volitve in ustava Čeprav na prvi pogled ni trdnejše povezave med pripravljanjem in sprejemanjem nove slovenske ustave in prihodnjimi volitvami, ki bodo morale biti, gre v tem primeru za globoko vsebinsko povezavo in za pomembno politično vprašanje. Skupščinska opozicija vedno ostreje postavlja vodstvu skupščine, skupščinski ustavni komisiji in Demosu kot celoti vprašanje, zakaj je ustavni osnutek že nekaj mesecev trdno zaklenjen v predal, čeprav bi moral biti po voznem redu že na mizi delovni osnutek predloga nove ustave. Opozicija je na januarskem zasedanju skupščine celo predlagala, naj se skupščina s posebnim sklepom obveže, da bo ustava sprejeta do poletja, vendar je večina, sicer z minimalno prednostjo, predlog zavrnila. Opozicija skuša sedaj z različnimi sporočili dobiti na svojo stran javnost, da bi s svojim pritiskom pospešila sprejem nove ustave. Za zdaj ji to pretirano ne uspeva, saj ukrepa vsaka stranka po svoje, premalo usklajeno in tudi ne vedno dovolj učinkovito. V bistvu je to voda na mlin Demosovi koaliciji, ki je za zdaj, vsaj kar se glasovanja v skupščini tiče, še vedno trdna in se uspešno brani z izgovorom, da z ustavo sedaj nima smisla hiteti, saj smo sprejeli razne deklaracije in proces osamosvajanja lahko uspešno peljemo s krpanjem sedanje ustave, kije sedaj že zajeten dokument z 99 dopolnili. Ustava bo zaostrila in razgrela politična nasprotja, ne samo zato, kdaj bo ustava sprejeta, ampak zaradi kopice nerazrešenih političnih vprašanj glede vloge NOB. soupravljanja, socialnih pravic, preambule s sintagmo o svetosti življenja, pa še kaj bi našli. Nastajanje nove ustave je osiromašeno tudi zato, ker je posebna strokovna komisija, sestavljena predvsem iz sodnikov ustavnega sodišča in priznanih strokovnjakov, nehala obstajati, čeprav so prav ti ljudje sestavili izhodišča za novo ustavo. Jabolko spora glede ustave pa niso le nerazrešena politična vprašanja, ampak tiči zajec v grmu, ki se imenuje - prihodnje volitve. Le ugibamo lahko, kdaj bodo. Letos jeseni verjetno ne, več možnosti pa je prihodnja pomlad, dve leti po zadnjih volitvah. Vse je odvisno od sprejema nove ustave, od tega, ali bo način volitev opredeljen v ustavi, ali pa bo sistem volitev določal poseben zakon o volitvah, ali bomo imeli en parlamentarni zbor ali mogoče dva. Odvisno pa bo predvsem od tega, kako kdo ocenjuje najprimernejši trenutek za volitve. Opozicija želi čim prejšnje volitve, saj se zaveda, da je med ljudmi precej nejevolje zaradi vedno hujšega socialnega in gospodarskega položaja, zaradi neuresničenih obljub, ki jih je dajal Demos pred volitvami. Marsikdo bi se zato pri glasovanju premislil in dal glas opoziciji. Pozicija oziroma Demos pa želi z volitvami odlašati, vsaj toliko časa, da bodo znani vsaj nekateri pozitivni rezultati njenega vladanja. Gre torej za razhajanja glede izbire pravega trenutka, le-ta pa je za ene tak, za druge pa drugačen. Za to in za nič drugega ne gre pri tem, zato je povezava med sprejemanjem nove ustave in volitvami tako neposredna in bistvena. Gre za politično taktiziranje, v katerem ima vsak svoje adute, ki pa jih bo treba kmalu vreči na mizo. Tako novi ustavi kot volitvam ne bo mogoče uteči. Končno nas k sprejemu nove ustave zavezuje Zakon o plebiscitu, pa Deklaracija o suverenosti. Tudi vse dejavnosti strank imajo vedno izrazitejši predvolilni naboj. Opozicija starta na kočljive teme in probleme, predvsem socialne, nekatere Demosove stranke so se začele posebej opredeljevati do področij, kjer utegnejo vleči glasove, skratka, gre za proces ostrejše profilacije strank. Nekatere, predvsem Zelene, socialdemokrate in Slovensko demokratično zvezo, očitno Demosov plašč utesnjuje, čeprav obenem trdijo, da bo Demos še obstajal in da je več povezovalnih kot razdruževal-nih točk. Čas bo pokazal svoje, predvsem pa predvolilno obdobje, ko se bodo stranke zanesljivo drugače razporedile na slovenskem političnem spektru, kije za zdaj še drugačen, kot je običajno v evropskih parlamentarnih demokracijah. Slovenska demokratična zveza bo hotela povečati svoj vpliv in slediti vzoru Hrvaške demokratične skupnosti, realna je še trdnejša povezava med Krščanskimi demokrati in Slovensko kmečko zvezo - Ljudsko stranko, nove povezave bodo iskali Zeleni, nedvomno pa se bo utrdilo sodelovanje socialistov, prenoviteljev in socialdemokratov ter nove socialdemokratske unije, vsaj glede socialno pravičnejše gospodarske ureditve. Liberalci bodo verjetno ostali pri svojih neodvisnih načelih, prav tako liberalni demokrati. Vsak od strank se zaveda, da nas je Slovencev dva milijona in da bo boj za glasove trd. Tudi pogosta medstrankarska srečanja so predvsem v funkciji medsebojnega spoznavanja. Priprave na volitve so se začele, čeprav še ne vemo, kdaj bomo volili. klub46l>fcuXs MSKF«S2IGLAS Ob 35-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS, Kranj, p. o., M ose Pijadeja I Tisk. DELOTCR-Tisk časopisov in revij Ljubljana, p. o. Predsednik časopisnega svela Ivan Bizjak Časopis izhaja dvakral ledensko ob torkih in petkih. Cena izvoda je 12.00 din, naročnina za I. kvartal I99I znaša 300.00 din. Individualnim naročnikom priznavamo 20 odstotkov popusta (naročnina 240.00 din). Gorenjski glas urejamo in pišemo: Marko Valjavec (direktor in glavni urednik). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (ta dom in družino, zanimivosti. Tržič), Danica /.avrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura. Snovanja), Helena Jelovina (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Skofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija). Jože Kosnjek (notranja politika, šport). Štefan Zargi (notranja politika). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Gorazd Sini k (fotografija). Igor Pokora (oblikovanje). Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj. Moše Pijadeja I Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. uredništvo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda, računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi 27-960. sprejem neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, delovni čas od 7. do 13. ure. ob sredah do 16.30. telefax: 25-366 (direktor, komerciala), 23-163 (uredništvo) Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo. Kopica poobud na seji DPZ kranjske skupščine Sporno obnašanje Grosa in Grimsa Kranj, 20. februarja - Na ločenih sejah sta se sestala zbor združenega dela in družbenopolitični zbor kranjske skupščine, prva seja je potekala mirno, omeniti je treba, da je "padel" zdravstveni prispevek, zelo živahna in na trenutke zaradi govorniških (ne)spretnosti tudi zabavna pa je bila seja družbenopolitičnega zbora, ki se je zavlekla tja do srede noči, osrednja pozornost pa je bila namenjena delegatskim pobudam. Na seji družbenopolitičnega zbora so se dolgo zadržali že pri sprejemanju zapisnikov, sporne so bile zlasti formulacije, kako se je pozno ponoči končala prekinjena decembrska seja, še bolj vroča, za funkcionarje skupščine pa seveda neprijetna pa so bila vprašanja, zakaj ni odziva na delegatske pobude. Dokaj dolgo so se ustavili tudi ob vprašanju, naj slovenski skupščini dajo pobudo glede sprejemanja slovenske ustave ali ne, razprava je bila seveda izrazito strankarsko obarvana in slutimo lahko, da se predvolilni boj počasi že začenja. V Kranju toliko bolj, saj so strankarska nasprotja zelo izrazita. Zajeten šop delegatskih vprašanj in odgovorov, ki so jih z zadnje točke dnevnega reda na seji uvrstili takoj za sprejem zapisnikov, je na strankarska nasprotja pokazal še bolj izrazito. Poslanski klub liberal-no-demokratske stranke je dal kar osem pisnih pobud (ki so javno promocijo že doživele), nekaj so jih po vroči razpravi umaknili. Najprej so se dogovorili, da bo gospod Gros na prihodnji seji odgovoril, če je dal pobudo za povezovanje slovenskih občin, kar ga zavezuje sklep skupščine. Na seji ga namreč ni bilo, ker je hkrati zasedala slovenska skupščina. Žolčne razprave je vzbudila druga pobuda, naj se gospod Gros v republiški skupščini opraviči za izpade in napade na predsednika Kučana ob njegovem poplebiscitnem nastopu in naj se v skupščini ne vede kot poslanec liberalne stranke, temveč kot predstavnik kranjske občine. Drug drugemu so dokazovali, zakaj je do neljubih dogodkov prišlo ob Kučanovem obisku v Kranju, ko je liberalna stranka gostila ameriškega profesorja Motzkina, in se spraševali, komu poslanec Gros odgovarja, čeprav bi nedvomno morali vedeti, da svoji volilni bazi. Po dolgem prerekanju in posredovanju Vladi-mirja Mohoriča, naj župana Grosa obtožujejo takrat, ko bo navzoč, saj gre vendar za vprašanja ugleda in časti, so liberalci pobudo umaknili. Vendar se je na gospoda Grosa nanašala tudi tretja pobuda, liberalni demokrati so zatrdili, da je resna in da se ni potrebno prav nič norčevati. LDS Kranj namreč pripravlja vzgojno metodološko knjigo, v kateri bodo predstavili gospoda Grosa kot večplastnega delegata in analizo njegovih nastopov v republiški in občinski skupščini, vse dobiček od prodaje knjige pa nakazali Vzgojnemu zavodu Preddvor, občinsko skupščino pa so prosili za 20 tisoč dinarjev denarne podpore. Rastko Tepina (LSD) je ob tem dejal, da se takšna osebnost rodi na dvesto let in da bo bralce nedvomno zanimalo, kako je moč opravljati devet pomembnih funkcij hkrati ter da bo recenzent knjige dr. Capuder. O finančni podpori so glasovali, vendar ni bila sprejeta. Na pobudo o ureditvi občinske blagajne za plačilo raznih davščin bodo odgovor dobili na prihodnje seji, umaknili so pobudo, naj gospod Gros in gospod Bizjak v slovenski skupščini postavita vprašanje zaupnice gospodu Capudru, slovenskemu ministru za kulturo. Soglasno pa so sprejeli pobudo, naj se pripravi uradni sprejem tudi za svetovnega prvaka v padalstvu Branka Mirta in da naj komisija za volitve in imenovanja določi, v katerih časopisih bodo objavljali razpise, saj liberalne demokrate moti, da je bil eden od razpisov objavljen v zdaj že pokojni Demokraciji. Sprejeta je bila pobuda o ponovnem delovanju občinskega Indok centra, Aleksander Ravnikar (SDP) je dal pobudo, naj se pripravi občinski odlok o komunalnih taksah, zbran denar pa nameni za socialne potrebe ter pripravi socialni program. Po soglasju, da je bil Kranj po zadnjem sneženju slabo očiščen, so sklenili, da poročilo o tem poda izvršni svet. Med pisnimi odgovori na delegatska vprašanja niso bili zadovoljni z odgovorom Zavoda za šolstvo glede učitelja Slo-bodana Stojanoviča na tekstilni šoli v Kranju, ki pri pouku menda ne govori slovensko. Jože Kristan (SDP) je opozoril neprimerno obnašanje Branka Grimsa, delegata v DPZ in tajnika občinske skupščine, ki dvojno vlogo slabo obvlada. Grims je pot iz te zadrege videl v pripravljanju pisnih odgovorov na vprašanja, ki mu jih bodo delegati zastavili kot tajniku, Miran Tivadar (LDS) je dejal, naj mu v tem primeru od plače odtegnejo 2 tisoč dinarjev, po razpravi (in odmoru) je bila sprejeta pobuda občinski skupščini, naj ugotovi odgovornost Branka Grimsa za njegovo delo. Seja družbenopolitičnega zbora se je zavlekla tja do polnoči, predlagani odloki in pro; grami so bili sprejeti, "padel' je le 0,49- odstotni zdravstveni prispevek (predlagatelj ga je umaknil), ki je bil brez sklepa občinske skupščine letos že uveden in odlok objavljen v Uradnem listu, zato so delegati očitali kršenje zakonitosti. Zdravstveni prispevek tudi na zboru združenega dela ni bil sprejet, med kadrovskimi zadevami pa prav tako na obeh zborih za družbenega pravobranilca samoupravljanja ni bil izvoljen Janez Potočnik, na DPf pa dodatno Mihael Tolar ni bil imenovan za načelnika inšpekcijskih služb Gorenjske. Na prihodnjo sejo pa so preložili izvolitev komisije za medobčinsko in mednarodno sodelovanju, ki tudi na zboru združenega dela ni bila v celoti izvoljena. Ker so tokrat vsi trije zbori kranjske skupščine zasedali ločeno (zbor krajevnih skupnost' pred tednom dni), bo potrebno še medzborovsko usklajevanje-• M. Volčjak Izredna seja jeseniškega izvršnega sveta Jeseničani zahtevajo denar za gradnjo avtoceste Jesenice, 21. februarja - Na izredni seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice so člani poudarili, da mora republiški izvršni svet spoštovati zakone. Kam so prerazdelili namenski denar za gradnjo cest? Jesenice dalj časa ne bodo vzdržale povečanega prometa iz predora skozi mesto. Minuli torek je bila na Jesenicah izredna seja jeseniškega izvršnega sveta, na kateri so razpravljali o informaciji o učinkih predloga republiškega proračuna za letos na sektorju cestnega gospodarstva, ki ga je pripravila republiška uprava za ceste iz Ljubljane. V vseh ocenah in analizah doslej je bilo predpostavljeno, da bodo izvirni viri za ceste tako bencinski dinar, takse pri registraciji motornih vozil, cestnina in ostali viri za ceste v okviru republiškega proračuna še naprej namenski za ceste. Lani je republiški sekretariat za promet in zveze prvič dosegel, da se je delež bencinskega dinarja za ceste v ceni naftnih derivatov približal ravni, ki je približno taka kot v razvitih državah. Na osnovi teh analiz in ocen so izdelali program obsega del v vrednosti 6,7 milijona dinarjev. Vendar je v republiškem proračunu namenjenih za ceste le 4,5 milijona dinarjev, kar pomeni, da se je 2,3 milijona dinarjev izvirnih virov za ceste preusmerilo drugim porabnikom republiškega proračuna. To med drugim pomeni tudi to, da bo možno letos dokončati le mejna prehoda predor Karavanke in mejni prehod Šentilj, medtem ko bo treba ustaviti gradnjo avtoceste Hrušica - Vrba. Člani jeseniškega izvršnega sveta so med drugim poudarili, da bi republika Slovenija morala spoštovati zakonodajo in upoštevati, da so sredstva strogo namenska. Ne strinjajo se s prerazdelitvijo sredstev, saj je lahko s tem dana tudi bianco menica republiškemu izvršnemu svetu za razpolaganje s proračunom, kakor se komu pač zdi... Ob tako drastičnem zmanjševanju sredstev za ceste bi povzročili ogromno dolgoročno škodo, ki bi bila dolgoročno mnogo večja, kot se danes zdi. Ne nazadnje so se spraševali, kaj bo s sklenjenimi pogodbami in kaj z delavci, saj bo očitno prihajalo do večje brezposelnosti delavcev, ki delajo v gradbeništvu. Vsi člani izvršnega sveta Jesenice so poudarili, da gre pri izgradnji avtoceste Hrušica -Vrba že tako ali tako za polletni zamik, kar pomeni, da sočasno s predorom in platojem ne bo zgrajena tudi avtocesta. Jeseničani bi vsaj eno poletno sezono morali trpeti promet skozi Jesenice, ne pristajajo pa na to, da bi se gradnja avtoceste zavlekla še za dalj časa. Nekateri člani izvršnega sveta so se spraševali, kam so namenili »cestni dinar«? Očitno je tudi to, da gre obenem, ko ni denarja za ceste, tudi za precej manjšo možnost, da bi dobili tuje kredite. Jesenice povečanega prometa iz predora ne morejo sprejeti za dalj časa, saj ima tako huda cestna obremenitev raznorazne posledice, tudi ekološke. Medtem ko so nekateri v republiki ostro protestirali zaradi ekološkega onesnaževanja v Kranjski Gori, ko naj bi postavili več snežnih topov, so ob primeru, ko sledi veliko hujše onesnaževanje na samih Jesenicah, tiho. Jeseničani si niso sami želeli cestnega predora skozi Karavanke, ampak je predor nujnost, zato so nekako tudi njegova »žrtev«. Ti problemi, ki zdaj nastajajo, pa naj se razre- šujejo v vsesplošno dobro i11 korist. Zato jeseniški izvršni svet med drugim vztraja na tem, da se spoštujejo pogodbe in zakoni in je ostro proti takemu pre-razdeljevanju republiškega proračuna, saj prinaša dolgoročne nezaželene posledice '° morda tudi nezaželene polit*" čne pritiske izven institucij sistema. Seje sta se udeležila tudi oba jeseniška poslanca v zborih republiške skupščine, ki bosta obvestila zbore o jeseniških prostestih. O tem pa naj bi razpravljali tudi zbori skupščine občine Jesenice. • D. Sedej Kakšen bo občinski proračun Prednost ohranjanju in odpiranju delovnih mest Škofja Loka, 20. februarja - Občinski izvršni svet je po večur-nih mukah sprejel predlog odloka o proračunu škofjeloške občine za letos ter ga ponudil parlamentu, ki bo zasedal v začetku marca. Mukah pač zato, ker bo denarja manj, kot bi ga rad>< skupaj predvidoma 391,3 milijarde dinarjev. V letošnjem občinskem proračunu naj bi po predlogu izvršnega sveta imelo prednost - poleg financiranja ustaljenih dejavnosti - injekciranje v ohranitev oziroma odpiranje novi}1 delovnih mest, za kar je izvršni svet namenil približno pet milijonov dinarjev. Za dejavnosti, ki jih ljudje že zdaj delno p'3' čujejo tudi neposredno iz svojih žepov, denimo, plavalni bazen, žičnice, delavska univerza, glasbena šola, bo po predlog^ izvršnega sveta ta prispevek potrebno še nekoliko povečati-Povsem odprto pa ostaja vprašanje plinifikacije mesta 'n gradnje škofjeloške obvoznice. Izvršni svet razmišlja, da bi za zahtevne dolgoročne naložbe v skrajnem primeru razpisa" občinsko posojilo ali obveznice. • H. J. Petek, 22. februarja 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN '^i,a' 'e*,ruarJa ■ Predstavniški svet Socialdemokratske gosiav* • *oven»je je glede aktualnega položaja v Sloveniji in Ju-jug0s]1J1 sPreJel naslednja stališča: ker so pogovori o ohranitvi Jug0si0va.ns^e skupnosti propadli, prihaja v poštev le razdružitev rePubr|VlJe'- zato naj skupščina potrdi delegacijo za pogajanja z tičen ra ine pa s federacijo; stranka je za miren in demokra-razurnn Ct' ven(*ar nam nekateri tudi grozijo, zato je sedaj ne-možnost razprava ° demilitarizaciji Slovenije; vlada naj prouči meni za ZrnanJSanja vseh carin; v proračunu naj se ves denar naje treba prvotno. določene namene; zaradi povezovanja z Evropo metneea Zg^'t' načrtovano infrastrukturo, zato podpirajo protez zve 'Jlln'stra Kranjca; slovenska zastava naj bo trobojnica Slovenji te'v.en.dar obrnjena za 90 stopinj, saj bi z novo zastavo veleea iT simbolno pokazala slovo od Jugoslavije in preži-8 k°munizma. • Zbral J. Košnjek Nova krajevna odbora SKD v jeseniški občini uanes Usta novVeČeK (pCtek' 21- 2) ob ,9> uri 00 v dvorani na Breznici °oto j\\ or ^D za področje od Žirovnice navzdol, v so-krajevn T pa v av,i notela Turist na Javorniku ob 16. uri za ne skuPnosti Koroška Bela, Javornik, Rovte in Potoki. J. P. za izglasovan poseben sklep, da bodo slovensko delegacijo na prihodnjih pogajanjih sestavljali predsednik predsedstva Milan Kučan, predsednik skupščine France Bučar in predsednik izvršnega sveta Lojze Peterle. Liberalni demokrat Jožef Školč je predlagal v delegacijo tudi dr. Janeza Drnovška, vendar je ta sodelovanje odklonil z utemeljitvijo, da lahko že na račun funkcije, ki jo opravlja, sodeluje pri pogajanjih. Resoluciji, sicer sprejeti, je predvsem opozicija očitala, da je premalo konkretna, od vlade pa terjala program osamosvajanja, tako kot veleva zakon o plebiscitu. Izrečene so bile tudi zamere, da v pogajalske ekipe niso bili vključeni tudi poslanci. Edino delegat oboroženih sil Milan Aksentije-vič je oporekal resoluciji in ponovil teorijo o dobrem ljudstvu in slabem vodstvu, vendar na njegovo razpravo ni bilo odziva. Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in član predsedstva Jugoslavije iz Slovenije dr. Janez Drnovšek sta poslancem predstavila svoje poglede oziroma poglede predsedstev na razplet jugoslovanske krize, s tem, da je bil Kučan ostrejši in je predlagal kot sogovornike samo republike, če pa sporazumna razdružitev ne bo mogoča, bo Slovenija izstopila sama, vendar se bo štela za naslednico sedanje Jugoslavije, le-ta pa bo kljub temu prenehala obstajati. Dr. Janez Dr- novšek pa je menil, da mora biti partner v pogovorih o razdružitvi tudi zvezna skupščina, da mora biti prehodno obdobje urejeno s posebnim dokumentom, v tem obdobju pa naj bi uredili medsebojne odnose in poravnali račune. Še posebej je poudaril, da bi sporazumna razdružitev utrdila položaj Slovenije pri mednarodnem priznanju. Ustavno dopolnilo 99. je bilo sprejeto. Slovenija bo prevzela vse funkcije, ki jih je doslej v njenem imenu opravljala federacija. Slovenska vlada, ustavna komisija in skupščina bodo sprotno odločali, katere pristojnosti bomo postopoma ukinjali. Več razprave je bilo o predlaganem dopolnilu 100, ki bri še iz slovenske zastave zvezdo. To dopolnilo je bilo po čustveni in na trenutke ne preveč trezni in razumni razpravi sprejeto le v zboru občin, na drugih dveh zborih pa ne. Zastava torej ostaja, spremenili pa jo bomo, ko bomo sprejemali novo ustavo. Ocenjujemo, da je prevladalo spoznanje, da bi tako dopolnilo v odločilnem le preveč razdvojilo slovensko politiko in parlament, ko je začela živeti medstrankarska koordinacija. Za tokratno sejo, končano v enem dnevu, so bila značilna tudi številna poslanska vprašanja, zbori pa so tudi menili, da je treba prometni davek za tisk in publikacije ukiniti, kar se utegne zgoditi še za nekatere druge izdelke. Predlogov je več, čeprav vlada zanje ni navdušena. • J. Košnjek Lastna vojska ni militarizacija Ljubljana, 20. februarja - V Ljubljani sta se sestali vodstvi Slovenske demokratične zveze s predsednikom dr. Dimitrijem Ruplom na čelu in Zveze združenj borcev, ki jo je vodil Ivan Dolničar. Srečanje je bilo zanimivo, vznemirljivo in koristno, načeta pa so bila mnoga odprta vprašanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, sta povedala Rupel in Dolničar. Dr. Rupel je dejal, da lastne vojske ne gre enačiti z militarizacijo, kar velja tudi za odnos med miroljub-jem in demilitarizacijo. Slabo bi bilo, če bi slovenska oblast ponovila napako iz preteklosti, ko je spustila iz rok nacionalno varnost in obrambo. Obravnavali so tudi praznovanje 50. obletnice organiziranega odpora v Sloveniji. Sivi panterji ne bodo popustili Ljubljana, 22. februarja - Sivi panterji, stranka upokojencev Slovenije, ki ima na Gorenjskem okrog 120 članov, akcijo včlanje-vanja pa bodo pospešili in ostali edina politična stranka, ki se bo zavzemala za pravice upokojencev, je že pred časom poslala Sonji Lokar, predsednici skupščinskega odbora za delo, zaposlovanje in socialno politiko, svoja stališča do delovnega osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V stališčih, sprejetih na zboru 13. decembra lani v Cankarjevem domu, so med drugim zapisali, da se morajo pokojnine obvezno usklajevati vsak mesec skladno z rastjo osebnih dohodkov zaposlenih. Ker vlada ni reagirala in sploh ničesar ni ukrenila, je stranka sama pripravila delovni osnutek sprememb tega zakona. Skupščinski odbor prosijo, da ga obravnava enakovredno kot vse druge predloge skupščini. Upokojenci Selške in Poljanske doline in še iz nekaterih drugih krajev na Gorenjskem pa so naslovili oster protest izvršnemu svetu Slovenije: podpredsedniku dr. Jožetu Mencingerju in finančnemu ministru dr. Marku Kranjcu. V protestu pravijo, da ne bodo pristali na nobene kompromise in da zahtevajo redno in točno izplačevanje pokojnin vključno s 14- odstotnim poračunom. Nič jih ne zanima, s kolikšnim zamikom izplačujejo pokojnine v drugih republikah. Poračun nam po zakonu pripada, pravijo, čeprav gre na rovaš kupnine za plebiscit. Pri obdavčevanju pa ne priznavate zamika. Ob volitvah sle nam obljubili vse mogoče, sedaj, ko pa sedite v foteljih, ste na obljube pozabili. Zato ne gremo na nobene volitve, na no- ben plebiscit. Ne pozabite, da nas je okrog 400.000. Podpisniki pisma sprašujejo, kam gre denar, ki se zbira v republiki. Naša republika je draga, sebi dajete dobre plače, poslancem za nesklepčnost visoke sejnine, občinske uprave vam drsijo iz rok in si z vami vred izplačujejo visoke plače. Po tej poti bomo prišli v revščino, opozarja pismo in dodaja, kje je še humanost. Če vlada ni sposobna držati vajeti v rokah, naj odstopih Pred skupščino bomo prišli vsi upokojenci, nezaposleni, tehnološki presežki, zahtevali bomo nove volitve in odstop vlade. Pričakujte nas v začetku marca pred skupščino in ne bomo popustili. Zahtevamo tisto, kar smo zaslužili. Dolžnost vlade je, da nam to zagotovi. Saj se celo govori, da ste celo orožje kupovali z našim denarjem. Ne sprenevedajte se. Mi se organiziramo in Sivi panterji so na delu, piše na koncu pisma. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Pogajanja za preživetje Jugoslavije Kakšne karte je imel v rokavih zvezni premier Ante Marko-vič, ko je na začetku tega tedna prišel v Ljubljano, da bi se s predstavniki tukajšnje vlade dogovoril o tem, koliko sploh še mislijo financirati Jugoslavijo? Markovič namreč velja za politika, ki mu nikoli ne zmanjka optimizma, saj se obnaša tako, kot da bo Jugoslavija obstajala še dolgo časa. Zato tudi ustanavlja lastno stranko, pa jugoslovansko televizijo Yutel ipd. Pri tem ima še največ podpore v Bosni in Hercegovini, kjer kljub nacionalni mešanosti še ni prišlo do večjih etničnih nemirov (upajmo, da se to sploh ne bo zgodilo), čeprav je ravno ta republika vedno veljala za najbolj eksplozivno področje. Ante Markovič nas danes prej spominja na berača, kot na suverenega premierja. V pogajanjih pa predvsem straši z vsesplošnim kaosom (v katerem tako ali tako že smo), saj vsi dobro vedo, da je kaos najugodnejše stanje za vojaške posege. Do vojaških udarov v svetu je prihajalo ravno v gospodarsko nestabilnih državah, kot je bil na primer Čile v času Allendejeve vladavine, ali pa ob političnih krizah, kakršno je doživljala Poljska. Jugoslavija ima tako zanj vse teoretične možnosti, saj jo poleg gospodarske in politične premetava še nacionalna kriza. Ob vsem tem so se do skrajnosti izostrile še separatistične težnje, ki niso več samo grožnja, temveč čista realnost, saj se mnoge republike že pripravljajo na samostojno življenje in bi rade le še čimveč iztržile iz sedanje Jugoslavije. Ta pa je še vedno pod Markovičevo komando. Pogajanja med Slovenijo in Markovičem zato lahko potekajo predvsem v smislu dogovora o tem, kako na čim manj travmatičen način pokopati Jugoslavijo. Pri tem ni nepomembno to, da je Markovič hrvaški kader, ki sicer zaradi svoje trenutne vloge prihodnost res še vedno vidi v Jugoslaviji, vendar mu je jasno, da mora trgovati tudi z njegovo sedanjo republiško politično oblastjo. Jugoslovanskemu premierju je glavno vprašanje, kako zdržati do konca mandata, ali obratno: kako življenje Jugoslaviji podaljšati za toliko časa, da se njemu mandat normalno izteče. Pri tem ima za seboj dva močna »argumenta«. Najprej zahodni svet, ki je očitno podprl njegove reforme, potem pa je tu še vojska, kije ena največjih postavk v zveznem proračunu. Njena prihodnost pa je povsem negotova, saj je očitno, da si republike izgrajujejo svoj obrambni sistem. Oficirjem grozi celo, da bodo ostali brez denarja, saj je na primer Slovenija že sklenila, da bo v zvezno blagajno prispevala le minimalno kotizacijo. Jugoslovanska država bo odmrla tako kot pacient, ki mu prerežejo dotok krvi. Možnost vojaškega udara v Jugoslaviji pa je odvisna ravno od višine sredstev, ki jih bo dobila vojska za »čuvanje bratstva in enotnosti«. Tako je namreč njeno poslanstvo opredeljeno v ustavi in tako njeni predstavniki tudi razmišljajo. Republike, ki bi v zvezni proračun vplačale torej večjo kvoto denarja, si s tem niti slučajno ne bi kupile svoje suverenosti, pač pa bi ravno povečale možnosti, da jim pot v suverenost nasilno prekinejo. Vojaške tanke je mogoče na distanci zadrževati samo s tem, da jim pripreš (če ne že v popolnosti zapreš) finančno pipo, s pomočjo katere uresničujejo svojo vizijo urejanja razmer v Jugoslaviji. To pomeni, da ima Markovič tudi pri grožnjah z vojsko v rokah slabe karte, se pravi, da večino igre blefira. Samo od tega, koliko v republikah vojaške grožnje sploh jemljejo resno, je odvisen uspeh premierjeve misije, to pa pomeni, da je iniciativa v republiških, ne pa v zveznih rokah. Igro vodijo republike, zvezna vlada pa tega noče in tudi ne sme priznati. Morda ima s svojo taktiko kaj uspeha v resničnih kriznih žariščih Jugoslavije, kot sta na primer Kosovo in Knin, na vsak način pa ne v Sloveniji, kjer je navsezadnje tudi prišlo do najbolj mirnega prehoda iz enostrankarskega v večstrankarski sistem in kjer je že zdaj ustvarjen dokaj ploden politični sistem, saj je ob vladi mogoče čutiti tudi glas opozicije. Čeprav se nekaterim zdi. da zaradi tega ni mogoče narediti nekaterih radikalnih korakov, pa je dejstvo, da so bili najbolj trdni politični sistemi ravno tisti, ki so dopustili možnost kritike. OBČINA KRANJ Sekretariat za občo upravo Trg revolucije 1 64000 Kranj Sekretariat za občo upravo Občine kranj razpisuje JAVNI NATEČAJ za vzdrževalna dela PTT naprav v upravni zgradbi Skupščine občine Kranj. V natečaju lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo z dejavnostjo PTT mehanika in telekomunikacijskih sistemov. Drugi pogoji so še ustrezna strokovna usposobljenost in ažurnost vzdrževalnih ter servisnih storitev. Zainteresirani naj svoje pisne prijave s kratko obrazložitvijo dejavnosti ter referencami in pogoji za sodelovanje posredujejo do 28. februarja 1991 na naslov: Občina Kranj - Sekretariat za občo upravo, Trg revolucije 1, 64000 Kranj, s pripisom Javni natečaj - PTT. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 25-661 int. 473 brother STREICHER t -it - ^ —■> HOBBY LOCK 783 neto ATS 5.990 NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN 0VVERL0CK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY L0CK.JUKI, ELNA, BERNINA, HUSO.VARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.:9943-463-5136 8 GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 22. februarja KRATKE GORENJSKE Obnova Groharjeve rojstne hiše - Gradbeni odbor za obnovo Groharjeve rojstne hiše, ki ga v krajevni skupnosti Sorica v škofjeloški občini vodi Jože Albreht, je minuli teden v četrtek v razširjeni sestavi - sestanka so se udeležili tudi predsednik občinske skupščine Skofja Loka Peter Havviina, predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar, direktor Tehnika Skofja Loka Ivan Torkar in direktor muzeja Andrej Pavlovec - ugotovil, da je za obnovo potrebnih še skoraj milijon dinarjev. Za sedanja dela v prvi fazi je treba zbrati še 112 tisoč dinarjev, za drugo, v kateri so glavna notranja dela, 487 tisoč dinarjev, in za tretjo (ureditev okolice, fasadni omet in s fasado povezana zidarska dela) 340 tisoč dinarjev. Odbor je ocenil, da bi se našteta dela zavlekla v nekaj naslednjih let, če letos ne bodo mogli zbrati potrebnega denarja. Želja vseh pa je, da bi dela do vključno tretje faze končali še letos. S tem v zvezi so se tudi odločili, da bodo nalepke, ki jih je 10.000 brezplačno natisnila in podarila Etiketa Žiri, prodajali po 30 dinarjev. Zelo dobrodošla pa bo seveda tudi podpora, ki jo bodo zbirali preko žiro računa 51510-678-83193 (za Groharjevo hišo). Na sliki: na Groharjevi hiši so trenutno v dokončanju vsa potrebna dela za sanacijo objekta (statika, vezi, plošče...), ki bodo potem omogočala nadaljevanje notranjih del. - A. 2. Zanimiva in obiskana razstava Kranj - Od 3. decembra lani do 11. februarja letos je bila v prostorih gimnazijske knjižnice v Kranju razstava 180 let Gimnazije v Kranju, ki so jo pripravili prof. Marjan Šiling, prof. Miha Mohor in dijakinja Janja Bermard ob sodelovanju Arhiva za Gorenjsko (enota Kranj), Gorenjskega muzeja in številnih bivših in sedanjih gimnazijcev. Razstava je imela zgodovinski in literarni del. V prvem je bila prikazana zgodovina šole od leta 1810 (francoski licej v času Ilirskih provinc) do lani, ko je Kranj po ukinitvi usmerjenega izobraževanja ponovno dobil gimnazijo. V literarnem delu razstave pa je bila podana ustvarjalnost pesnikov, pisateljev, dramatikov in literarnih zgodovinarjev, ki so na gimnaziji učili ali bili dijaki. Razstavo si je ogledalo 791 dijakov in profesorjev šole in 551 zunanjih obiskovalcev. Spet je čas za Čajanko Kokrica pri Kranju - Jutri (23. februarja) ob 17. uri bo Turistično društvo na Kokrici pri Kranju spet pripravilo Čajanko. Tudi tokrat bo tema s področja mejnih znanosti. Povabili so strokovnjaka za radioniko Jožka Mavrica iz Nove Gorice, ki bo govoril o pozabljenih znanjih in sicer o astronomiji, piramidah in najdiščih starih kultur ter še o marsičem drugem, kar ni znano. Če vas zanima, ste vabljeni v kulturni dom, kjer vas bodo postregli s čajem in domačim pecivom. • (až) Občni zbor lovcev - kinologov Kranj - Lovsko kinološko društvo Gorenjske, ki ima v gorenjskih lovskih družinah več kot 600 članov, bo imelo jutri (v soboto) ob 9. uri v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju 12. redni letni občni zbor. Med 1.700 lovci na Gorenjskem jih je kar 38 odstotkov včlanjenih v lovsko kinološko društvo. Sicer pa imajo člani društva kar 28 psarn lovskih psov, na leto pa je v njih okrog 35 legel z okrog 225 mladiči lovskih psov vseh pasem. Imajo pa gorenjski lovci - kinologi več kot 500 čistopa-semskih lovskih psov, skoraj polovica med njimi je goničev in brak jazbečarjev, ostali pa so lovski psi krvosledi, jamarji in drugi. Na jutrišnjem občnem zboru bodo pregledali lansko delo, se dogovorili o programu za letos in volili nove organe Lovskega kinološkega društva Gorenjske. • (až) Srečanje članov AMD Cerklje Cerklje - Redni letni občni zbor pa bodo imeli jutri (v soboto) ob 19. uri tudi člani Avto moto društva Cerklje, ki sodi med najbolj delovna avto-moto društva na Gorenjskem. Ko je bilo društvo ustanovljeno 1953. leta, je imelo 49 članov, zdaj pa jih ima v osmih krajevnih skupnostih pod Krvavcem 550. Poleg tečajev organizira društvo tudi razna strokovna predavanja, tradicionalno prvomajsko paradno vožnjo, tekmovanje traktoristov in spretnostno vožnjo mopedistov. Na zboru bodo sprejeli program dela za letos, nato pa bo za ples in razvedrilo igral ansambel Katarina iz Medvod. • (J. Kuhar) 80-letnica Jezersko - Člani gasilskega društva Jezersko v kranjski občini bodo imeli jutri (sobota) ob 17. uri v dvorani Korotana na Jezerskem letno programsko konferenco. Pogovorili se bodo o 80-letnici delovanja društva ter sestavili program sodelovanja z avstrijskimi gasilci in s pobratenim društvom iz Črne na Koroškem. • (až) 22.500 delovnih ur Kranj - Ko smo v zadnji številki pisali o pomoči in reševanju gasilcev pri poplavah, nam jo je zagodel "škrat" in pomešal gasilce z društvi. Pri reševanju v poplavah, predvsem v škofjeloški in kranjski občini, je iz 97 gorenjskih gasilskih društev sodelovalo 1.646 gasilcev, ki so opravili najmanj 22.491 delovnih ur samo na Gorenjskem. Sicer pa je pri pomoči in reševanju v poplavah po Sloveniji sodelovalo 9.669 članov iz 489 gasilskih društev, ki so opravili po podatkih (najbrž pa prav vsaka ura sploh ni bila zabeležena) najmanj 174.517 prostovlj-nih oziroma delovnih ur. • (až) Priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Žiri Dosežki, ki bi jih bila vesela marsikatera občina Jutri zvečer bomo v dvorani DPD Svoboda v Žireh na Novinarskem večeru Gorenjskega glasa pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d. d. Ljubljana - Območna enota Kranj, in tokrat v sodelovanju z Radiom Žiri, ki bo prireditev neposredno prenašal, že desetič podelili naše priznanje. Žiri, 22. februarja - Za jutrišnjo prireditev je tako rekoč že vse na-red. Povabljeni ste domačini, povabljeni so gostje. Pripravljen je program, prišli bomo novinarji in se v dvorani za obiskovalce in poslušalce Radia Žiri "v živo" pogovarjali o dogajanju v krajevni skupnosti in tudi izven nje. Kot nagrada za dosežene uspehe, ki ste jih v krajevni skupnosti dosegli v minulem obdobju, vam bomo predstavili, kako pravzaprav nastaja časopis. In ker je Gorenjski glas že nekaj časa več kot časopis, bomo tokrat žrebali tudi nagrade za obiskovalce v dvorani in za vse, ki se boste do prireditve odločili, da postanete redni naročnik našega časopisa. V programu in drugače se bodo predstavili in poskrbeli da bo prijetno, vaši godbeniki, pevci,... Vsega vam seveda ne mislimo izdati. Morda le še to, da bo za veselo in poskočno razpoloženje skrbel tudi ansambel Lipa, ki bo imel s seboj tudi kasete (lahko jih boste kupili) s svojimi vižami. Jože Klemenčič Zaradi neposrednega radijskega prenosa bomo zaceli točno ob 19. uri. Dve debeli uri bomo potem skupaj v dvorani DPD Svoboda, kjer bomo podelili tudi naše priznanje za dosežene uspehe v zadnjem obdobju. Po končanem Novinarskem večeru pa bo, kot smo že napovedali, v družbenem domu Partizana veselo srečanje. Tam bomo razdelili potem tudi nagrade, ki jih bomo izžrebali na Novinarskem večeru. Vstopnice, ki so v predprodaji v časopisnem oddelku Blagovnice, bodo veljale tudi za vstop v Partizan. Menda se Žirovci šele zadnji trenutek odločate za obisk te ali one prireditve, ki jih pri vas ne manjka. Tokrat vam svetujemo, da se pravočasno odločite za obisk in srečanje, da ne bo zadnji hip pred začetkom prevelika gneča. Priznanje v prave roke Sicer pa odlika Žirovcev ni le, da radi pridejo na različne prireditve (in tudi na ta način "podprejo" prireditelja, ki bo tokrat v družbenem domu Partizan na veselem srečanju, kjer bo tudi igral ansambel Lipa, domača DPD Svoboda). Pripravljenost, volja, enotnost, da dosežejo skupni cilj. rešijo problem je že dolgo vrlina Žirovcev. Zato tudi odločitev v uredništvu, katera krajevna skupnost bo dobitnik našega priznanja na desetem Novinarskem večeru za dosežene uspehe, ni bila težka. In prepričani smo, da gre tudi tokrat naše priznanje v prave roke. Ko smo pregledovali letne programe krajevne skupnosti v zadnjem obdobju, smo ugotovili, da bi jih lahko primerjali kar s programom prenekatere občine pri nas. Sicer pa sta že nekaj časa v krajevni skupnosti v ospredju dve akciji in sicer referendumski program za izgradnjo pločnikov in rekonstrukcijo regionalne ceste skozi Žiri ter telefonija. Zvedeli smo, da sta pri referendumskem programu, ki se je začel z izglasovanim samoprispevkom 1986. leta, "motorja" celotne akcije Slavko Mohorič, predsednik gradbenega odbora in Vinko Kopač, tajnik krajevne skupnosti. "Referendumski program za izgradnjo pločnikov in rekonstruk- cijo ceste je bil že na začetku razdeljen na tri faze," sta nam povedala Slavko Mohorič in Vinko Kopač. "Najprej je bil na vrsti jeseni 1987 do spomladi 1988 odsek od mostu Sora do mostu (vključno z razširitvijo mostu) Račeva. Še isto leto smo končali tudi drugo fazo od Račeve do Mrovca, kjer sta bila največja problema Jezer-nica in križišče pri Mrovcu. Predlanskim pa smo potem delali na odseku od Mrovca do potoka Ra-kulk, kjer je bilo med drugim treba obnoviti tudi vodovod in kanalizacijo. Ker nam je pri zbiranju denarja na podlagi samoprispevka pomagala tudi občinska skupnost, nam je potem nekaj denarja ostalo in smo se na ta način lotili tudi odseka od Rakulka do gasilskega doma na Dobračevi. Zdaj pa bi radi z deli nadaljevali in uredili pločnike in kanalizacijo še v starih Žireh. Projekt je že v izdelavi, kar pa zadeva sredstva, bomo še razmislili. Ena od variant je namreč tudi, da bi morda sedanji samoprispevek, ki se "izteče" junija, še malo podaljšali..." Letos telefoni Druga velika akcija, ki se je začela na območju krajevne skupnosti 1989. leta, je telefonija. Predsednik gradbenega odbora Jože Klemenčič nam je povedal, da jih pogodba, sklenjena z okrog 400 naročniki, zavezuje, da morajo telefoni zazvoniti do konca tega leta. "Kar zadeva pripravo, material in dosedanji potek akcije, nas uresničitev programa ne skrbi. Letos, takoj spomladi se bomo lotili gradnje razvodnega omrežja, ker upamo, da pri potrebnih soglasjih ne bo prevelikih težav. Računamo tudi na strokovno pomoč PTT podjetja. Skrbi pa nas denar. Upamo, da nam bo pomagala tudi širša skupnost. Naročniki so prispevali skoraj 2000 DEM in se zadolžili, da bodo naredili po 50 delovnih ur. Vendar ta njihov prispevek ne bo dovolj, da bo akcija konča- Aktiv kmečkih žena Breznica Pripravljenost, zavzetost, volja za razvoj in napredek pa se ne kaže le v Žireh. Nič drugače ni tudi v okoliških vaseh v krajevni PEKS SKOFJA LOKA, p. o. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Kidričeva 53 Skofja Loka tel.: 064/632-541 Če ste izučen SLAŠČIČAR ali VKV SLAŠČIČAR in imate željo se izpopolnjevati in se uveljaviti v svojem poklicu, ter če vas zanima dober zaslužek, se oglasite v PEKS-u, pekarni in slaščičarni, Skofja Loka, Kidričeva c. 53. Objavljamo tudi prosta dela in naloge za nedoločen čas ČIŠČENJE PROSTOROV V PEKS Pogoji: dokončana ali nedokončana osnovna šola Vinko Kopač skupnosti Žiri. Tako je na primer že več kot desetletje zelo delaven aktiv kmečkih žena v Breznici, kjer je predsednica aktiva Marta Kavčič. "Okrog 100 do 120 žena nas je v aktivu. Naš program je sestavljen predvsem iz izobraževanja, rednih srečanj, vsako leto pa imamo tudi izlet. Doslej smo v zimskih mesecih že imeli kuharske in šiviljske tečaje, učile smo se vozla-nja, pletenja, kvačkanja. Dvakrat smo izdale tudi svoj časopis. Vsako leto pa imamo tudi različna zdravstvena in strokovna predavanja o kmetijstvu. Trenutno poteka kuharski tečaj za mlade gospodinje, načrtujemo pa prihodnji mesec tudi srečanje žena. In če bo le denar, bomo tudi letos pripravile ekskurzijo..." Vodovod in cesta Med zelo delavnimi v krajevni skupnosti pa je tudi vaški odbor Goropeke - Opale, kjer je predsednik odbora Rudolf Poljanšek. "Ko sem pred osmimi leti začel delati v vaškem odboru, zdaj pa sem tudi član sveta krajevne skupnosti, smo najprej naredili vodovod. Potem pa smo se lotili priprav in asfaltiranja ceste. Lani smo 2.200 metrov dolgo cesto potem tudi asfaltirali. Zgradili smo jo pravzaprav s prostovljnim delom in prispevki, pomagali pa so nam tudi žirovski kolektivi. Za okrog precej velik zalogaj, saj smo1 dili skoraj 2.700 ur. Lani k junija, ko smo cesto svečan« * j * li, je bila celotna inves''cJJ $ milijona dinarjev, pri tem P |j nam žirovski kolektivi pr,sPj. tp-214.000 dinarjev. Letos pa i"**/ jemo, da bi končali tudi v0(l za Opale..." Tale bežen utrinek i/ dosedanj^, in današnjega življenja ter <• ,, janj v krajevni skupnosti j« P jf zaprav le zelo skromen ■zse!'tV(i Gorenjskem glasu, ki bo >** štirih straneh. • A. Žalar Izžbrebali bomo nagrade, ki so jih že prispevali: ^'°renJ0i* glas, Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana - Območna e $ Kranj, Ljubljanska banka - Gorenjska banka, Gorenjski , Kranj, Radio Žiri, Milan Frelih - avtomehanik, Bojan /d* p< avtomehanik, Jože Oblak - Pekarija Žiri, Milan Oblak - * ^ rija Lesce, Josip Padovac - Dimnikarstvo, Helena Bogataj ' ^ njena galanterija, Ivan Jereb - Žaga Žirovnica, M - GKZ ' tg, Ziri, Alpina, Poliks, Polix, Etiketa, Vinko Podobnik - „ji Petrol Kranj - Poslovalnica Žiri, Jaka Kavčič - Gojz«'& $> obutev, Janez Oblak - Mesarija, Bojan Šinkovec - Kemjčfl ^ stilnica, Bojan Šinkovec • Papirnica, Gostišče Katernik. f, smač Štefan-Danica - Plastika, Frizerski salon Joži, Cve» na Marinka Čuk, Slovin Ljubljana - Prodajalna Žiri, ''I* j^' salon Marija, Gostilna Sora - Ivo Trček, Jože Trček - JTj/r stvo, Esad Bilijali - Slaščičarna, Vibro Žiri, Gradiš Šk°fL ka, Trgovina Maruša, Boutique Sandra, Kekec - Pr0,^ifHJe otroške obutve in konfekcije, Sitotisk Andrej Košir - žg Bitnje, Žabnica... y ^^22. februarja 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN ©(MSIMj^I^GLAS Nasprotja v zdravstvu Nezaupnica zdravstvenemu ministrstvu financiranja vendarle obvladujejo težave v tej dejavnosti. Zaradi omejevanja Sredstev grozi razpad zdravstvenemu sistemu. Ljubi; 'Jana, 19. februarja - O težavah v financiranju zdravstva že lep s ni bilo slišati, tokrat pa smo v enem samem dnevu dobili kar v°je informacij na to temo. Kako zagotavljajo sredstva za progra-, e zdravstvenega varstva, so povedali predstavniki republiškega se-e*ariata za zdravstvo. Kakšne težave so v poslovanju zdravstvenih ^Sanizacij, ker so sredstva omejena in denar priteka zapoznelo, pa "a tiskovni konferenci navzoče seznanili člani Poslovne skupno- zacije sredstev, kar je poslabšalo likvidnostno stanje konec leta. Največ pripomb pa imajo k načinu financiranja zdravstvenih programov, ki enajst in pol mesečno financiranje razteguje v 14 mesecev, česar po njihovem ne zdrži nobeno podjetje. Prizadevanja zdravstvenih poslovodnih ljudi niso omejena le na skupek tožb o pomanjkanju denarja iz proračuna, ki p. jih že marca utegne prikrajšati Ua'jši molk o stanju v slovenskem zdravstvu je obetal upanje,da z novim načinom za redno izplačilo osebnih dohodkov, pač pa so prejšnji in sedanji vladi natresli kopico predlogov. Ti so se nanašali na izdelavo enotnih finančnih izhodišč za zdravstvene storitve, standradov in normativov. Naloga ministrstva je po njihovem tudi uskladitev zdravstvenih programov z možnostmi na finančnem področju, ne pa da odgovornost za krčenje programov (in s tem pravic uporabnikov) prelagajo na ramena direktorjev zdravstvenih ustanov. Kot trdijo slednji, imajo v sedanjem brezzakonju (oziroma vladavini starih in nič več uporabnih zakonov) za racionalizacijo tudi bolj malo možnosti. Zaradi vsega naštetega direktorji zdravstvenih ustanov (ekonomska komisija v poslovni skupnosti za zdravstvo) naslavlja ostro kritiko, nezaupnico sekretariatu, za zdravstvo. Posebej mu zamerijo, ker ni povabil k sodelovanju legitimnih organov v zdravstvu, denimo, zdravstvenega sveta, pa finančnih institucij v tej dejavnosti, in še zlasti, ker ni uskladil dejavnosti med republiško upravo za zdravstveno varstvo, poslovno skupnostjo in slovensko vlado. V tem trikotniku bi se po mnenju članov poslovne skupnosti dalo hitreje priti do rešitev. • D. Z. Žlebir DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Za- zdravstvo. Proračun je poravnal zveznosti do zdravstva Ko smo nazadnje pisali o fi-n''ka ne bo plačevala. Vprašanje oddelkov podaljšanega bi-obči3' k° starS' za otroke neposredno plačajo samo živila, v kranjski Š0ilni nikoli ni bilo sporno in zagotovo tudi v prihodnje ne bo. Če bi W. lniele boljše p '°Vac'č še razširil 'rnele boljše prostorske pogoje, bi te oddelke po besedah Darje • H. J. Nada Rebolj Socialna problematika Se seli v nova naselja vseh o ka' februarja - Na prvi pogled je škofjeloška občina od p°djetje • \social nem smislu še najbolj stabilna. Nobeno nu|ega I ni v stečaju, stopnja brezposelnosti je bila vsaj konec mi-denjmo et£ naJnižja na Gorenjskem, ni čutiti množične stiske, kot ni. NADa ^ a'' na Jesemcah» kjer umirajo industrijski velika-Pa n^"A REBOLJ, direktorica loškega Centra za socialno delo, r *V|> da žal ni tako svetlo. »V Škofji Loki, kljub na vt-^z stabilnemu socialnemu sta-ljudje ne žive tako idealno, ^tui je namreč vpliv drugib ^tn, kjer se pojavljajo stečaji, ^Puščanja, zajamčene plače. , ,l°ški občini je precej družin, *Jer sta oba zakonca zaposlena branju in te močno občutijo amkajšnje nezavidljive social-^e .razmere. Podobno je bilo te-JaJ> ko je tako krizo doživljala ^ubijana. WW =- - no ~JU°liano , 0 knzo doživljala *e tudi ' ,^fr je iz naše obči-Wa«am-žfUi° zaP°slenih. S r*st oseh u0a Loka zaostaja, xas nižhn[h d°h°dkov je pri S £k ?• V reP«bliki,« je s|'k0 ob\ebolJ ocenila socialno Videti je, da se je najbolj poslabšal socialni položaj družin, saj je vse več vlog za družbene pomoči otrokom. Od leta 1989 do 1990 je število upravičencev naraslo za 91 odstotkov. »Lani je pomoči otrokom dobivalo 2162 družin, in sicer za 4987 otrok. Presenetljivo je, da je že prenekatera družina z dvema zaposlenima in enim samim otrokom upravičena do teh pomoči. Naraščajo tudi druge socialnovarstvene pomoči, na primer subvencije stanarin, oprostitev zdravstvenih participacij, vseh je za 44 odstotkov več kot leto poprej. Kar 38 odstotkov gospodinjstev v občini jih je deležno, oziroma s socialnovarstvenimi pomočmi pokrivamo 14 odstotkov prebivalstva. Ugotavljamo, da se socialna problematika seli iz starejših naselij v nova. Če je bilo nekdaj največ socialnih problemov na Partizanski, kasneje v Podlubniku, je danes najbolj problematično Frankovo naselje, tam pač živi največ družin z majhnimi otroki,« je povedala Nada Rebolj. • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik 2e od otroka sta se poznala Tomažčeva Angelca iz Bašlja in Krčev Janez iz Nove vasi pri Preddvoru; v isto šolo, v isto cerkev sta hodila, na istem odru sta igrala, v isti druščini sta se našla na božjih potih. In koje Janez tik pred vojno pozidal novo hišo, sta se 10. februarja 1941. vzela. Vsega je bilo, lepega in hudega. Hudega morda še več. Oče je med vojno zbolel na očeh, se deset mesecev zdravil v celovški bolnišnici, ves čas ni vedel, kako je doma z ženo in polletnim sinčkom, s staršema, ki sta bila že pri sedemdesetih. Za silo se je pozdravil, vendar vid seje iz leta v leto slabšal. Pa vendar je do 1965. leta delal na obratu Gozdnega gospodarstva v Preddvoru. Mama Angelca je vsa leta skrbela za družino; pet otrok se jima je rodilo, danes pa imata devet vnukov. Ko bi bilo zdravje, bi jima bilo zdaj še najlepše. Ata Janez pravi, da je najraje pri peči, posluša radio, mama pa mu prebere kaj iz Gorenjskega glasa in drugih časopisov. Tudi kakšne zanimive kasete dobi od društva slepih in dan kar hitro mine. Sicer se pa dobro držita: ata jih bo oktobra že 81. mama pa aprila 75. Točno na 50-letnico poroke so jima otroci na Brezjah pripravili prelepo slovesnost: njuno poroko je po pol stoletja na Brezjah obnovil domačin iz Preddvora, pater Polikarp, zapeli so jima pa preddvorski cerkveni pevci. Se na mnoga leta, Angelca in Janez! © D. Dolenc Denarne zagate pokojninskega sklada Pokojnine kot januarja Ljubljana, 19. februarja - Kot je sklenilo predsedstvo skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bodo februarske pokojnine, izplačane konec meseca, enake januarskim. Upokojencem pa pokojninska skupnost dolguje še 14-odstotno razliko za november in december, in to bodo dobili 15. marca. Ta teden se je vodstvo SPIZ sestalo s predstavniki vlade, da bi se pomenili o možnostih za izplačilo pokojnin v tem mesecu. Pomoči iz proračuna ni pričakovati, kot prejšnjič pomagajo lahko samo banke. Za februarsko izplačilo je morala skupnost vnovič najeti posojilo. Za premostitev nelikvidnosti soji banke tokrat posodile 607 milijonov dinarjev, za izplačilo razlike 15. marca pa bo potrebno najeti nov kredit. Čeprav predsedstvo SPIZ ugotavlja, da bi glede na rast osebnih dohodkov novembra in decembra mogli od 1. januarja uskladiti tudi pokojnine, in sicer za 8,2 odstotka, pa likvidnostne zagate zadržujejo to odločitev. Zato tokrat predsedstvo ni sprejelo konkretnega sklepa o uskladitvi, zgolj ugotovitev. Upokojencev take odločitve seveda ne spravljajo ravno v dobro voljo. Že lep čas se glasno pritožujejo nad kršenjem zakonitih pravic. SPIZ pa se ne more izviti iz primeža na eni strani stalnih finančnih težav in na drugi utemeljenih zahtev upokojenske klientele. Zato je sestanek njenih predstavnikov s predstavniki vlade rodil dogovor, da se te stvari realneje zakonsko razjasnijo. V parlamentu bo o tem govora najbrž že v začetku marca. • D. Z. Žlebir Pravice presežnih delavcev po novem Vprašanje: V našem podjetju se je takoj po uveljavitvi novele zakona o delovnih razmerjih ugotovilo, da imamo večji obseg trajno presežnih delavcev. Ker sem bil že doslej zaradi pomanjkanja dela na čakanju na delo doma, se bom verjetno tudi jaz znašel na spisku. Zato me zanima, kako so po novem urejene pravice presežnih delavcev. Odgovor: Predvsem je treba povedati, da se z novelo zakona o delovnih razmerjih pravice presežnih delavcev v primerjavi z dosedanjo ureditvijo precej zmanjšujejo. Bistveno novost v tem pogledu predstavlja določba, da presežnim delavcem, katerim podjetje ne more zagotoviti druge trajne zaposlitve, upokojitve z dokupom let ipd., delovno razmerje preneha že po šestih in ne šele po 24 mesecih od dneva dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. V tem času ima presežni delavec pravico do nadomestila OD v višini, kot ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt, najmanj pa v višini zajamčenega osebnega dohodka. Po veljavni splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (2. točka 36. člena) je to nadomestilo enako osnovnemu osebnemu dohodku delavca, povečanem za dodatek na delovno dobo. Če delavec v tem času opravlja delo, pa ima pravico do osebnega dohodka po dejanskem delu. Delavcu, ki je v podjetju zaposlen najmanj dve leti, je dolžno podjetje poleg omenjenega nadomestila izplačati tudi odpravnino v višini najmanj polovice njegovega povprečnega mesečnega OD v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v podjetju. Točno višino odpravnine bo treba na podlagi zakona še urediti s kolektivnimi pogodbami oz. splošnimi akti. Pravice do odpravnine pa nimajo delavci, katerim je podjetje v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovilo ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu ali dokupilo delovno dobo. Po prenehanju delovnega razmerja presežni delavci uveljavljajo socialne pravice na podlagi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Temeljna pravica po tem zakonu je pravica do denarnega nadomestila v višini 70 odstotkov (za prve tri mesece) oz. 60 odstotkov (v naslednjih mesecih) povprečnega OD delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, do katerega je delavec upravičen za čas od treh mesecev do 2 let glede na njegovo delovno dobo. Posebej je treba omeniti tudi prednostno pravico presežnih delavcev pri sklenitvi delovnega razmerja v svojem bivšem podjetju, če podjetje v roku 1 leta zaposluje nove delavce. Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov: Mato Gostiša, dipl. iur. Kvintet »Rožmarin« Kranj, 12. februarja — V počastitev slovenskega kulturnega praznika je Krajevna skupnost Vodovodni stolp Kranj organizirala kulturni večer v Osnovni šoli Simon Jenko, na katerem je nastopal kvintet Rožmarin iz Rupe s programom, ki ga je nepozabno povezoval igralec Jože Logar. Trio s citrami Marjana Betona, Rada Kokolja in pevko Marjanco Kobal pa je z vmesnimi vložki slovenskih ljudskih poživljal navdušenje poslušalcev tega večera. Kvintet Rožmarin v sestavi Marjan Bizjak, Lovro Perne, Silvo Boncelj, Frido Bajželj in Marjan Beton kot vodja pa je poslušalcem nasul iz zibelke slovenske kulture dobrot ljudskih pesmi iz tostran in onstran Alp slovenskega življa. Toplino slovenskega doma in bisere lepot Gorenjske pa je znal poslušalcem pričarati v kleni slovenski besedi igralec Jože Logar. Krajani so jim iz srca hvaležni! I. J. NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJEJO VSI KUPCI jim a KRANJ Koroška c. 16 tel.: 064/22-249 JEANS HLAČE ŽAMETNE HLAČE JEANSJAKNE TRENIRKE MAJICE SRAJCE 1. nagrada, videorekorder SHARP - v sodelovanju s HI-FI center "JAGER" 2. nagrada: pijača v vrednosti 3.000,00 din v diskoteki PRIMADONA Trebija 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 - JEANS CLUB PETRIČ 4. nagrada: 10 x pizza in pivo v pizzeriji ORLI v Tenetišah 5. in 6. nagrada, bon v vrednosti 500,00 din -JEANS CLUB PETRIČ 7., 8., 9. in 10. nagrada - letna vstopnica za diskoteko PRIMADONA Trebija IMENA NAGRAJENCEV BODO OBJAVLJENA V GLASU 349,00 399,00 499,00 399,00 259,00 299,00 PRIDITE, MOGOČE VAS ČAKA TUDI SREČA PREJELI SMO Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Kruta usoda nas Slovencev! Ko prebiram polemiko v raznih časopisih, si ne morem kaj, da ne bi še jaz napisala neka svoja razmišljanja. Nikakor ne morem razumeti čisto preprostega dejstva. Kako nepomembni so postali kar naenkrat po volitvah borci NOV. Čeprav vsi dobro vemo, da so se hrabro borili proti okupatorju. Za nas, za Slovenijo, za Jugo-sla vijo. Pozablja se ob topli peči in v toplem stanovanju, kako mrzle in snežne so bile štiri dolge zime, ki so jih borci lačni, utrujeni od bojev z Nemci in domobranci preživeli po hostah in v podzemnih bunkarjih, na kozolcih in podobno. Nikakor pa ob topli peči. Bili so tudi ranjenci med njimi, ki so delili enako usodo z zdravimi borci. Tudi umirali so hrabro za to našo zlato svobodo, katere pomen pa je danes čisto zbledel. Še manj razumem ljudi, ki so danes v Demosovi vladi, ki so se tudi borili na tej rdeči strani, pa danes vse tako zelo zaničuieio in prezirajo. Zaničujejo svoje so-borce kot največje zločince. Povzdigujejo pa belogardiste in jih blagoslavljajo, pa čeprav so svoje puške obrnili proti svojim bratom, sestram in celo očetom, skratka Slovencem. Nič jim ni bilo sveto, ko so stopili v vrste naših okupatorjev. Bili so enaki, NE, še hujši kot Nemci. Ker so v domačem kraju poznali ljudi, ki so delali za NOV. Na svojem takrat otroškem telesu sem čutila njihove udarce. Tudi udarce nemškega učitelja sem čutila, vendar je veliko bolj skelelo, ko me je udaril belogardist domačin. Res da so likvidirali nekaj nemških hlapcev in izdajalcev, vendar izdajali in ščuvali so Nemce proti svojim sovaščanom in sorodnikom. In danes naj bi jim dala roko sprave. NE MOREM. In prepričana sem, da je še mnogo, mnogo ljudi enakomislečih, kot sem jaz. Tudi cerkev se preveč meša v politiko in to ni dobro. Nič nimam proti sedanjim duhovnikom, toda med vojno je marsikateri duhovnik maševal s pištolo za pasom. In glavni domobranci so bili cerkveni oblastniki. Zato še enkrat ponavljam, cerkev nima kaj opraviti v politiki, radiu in televiziji. Kajti prav duhovni in škofje se najbolj borijo v tej, kot ji pravijo, demokraciji za imetje, ki jim je bilo odvzeto po vojni. In spomenike, obeležja odstranjujejo. Napoti so jim tudi slike včasih tako opevanega TITA. Sedaj se brez sramu obnašajo do njega kot do zločinca. In ko gledam te mlade ljudi v vladi in drugod. Skoraj vsi imajo pred priimkom napis ali dr. ali prof. ali mag. ali ing. in podobno. In KRONA MODA Planina 3, Jaka Platiše 17 (Za restavracijo Mona Liza) FEBRUARSKA AKCIJSKA PRODAJA*. § modni hit - pomladanski prešit jopič (jakne Husky) 490,- din • visoke športne copate do št 39 241 - t bombažne majice - kratek rokav - 3 kosi 137- § otroške športne majice iz pliša 147.- Odprto vsak dan od 10. -12. ure in od 16. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure ® 36-973 prav ti ljudje najbolj kritizirajo 45-letni komunizem. Pa čeprav jim je prav ta komunizem poklonil vse te naslove, ki se jim krasijo pred priimki. Kajti prav ta zaničevani komunizem jim je dal štipendijo, da so lahko študirali. Vse pa izgleda tako, da današnja mladina ne bo imela teh napisov pred priimki. Saj danes skoraj ni štipendij. In radi bi imeli lepo in zeleno Slovenijo. Da lepa bi bila, če bi se delalo in odpovedovalo, kot se je od leta 1945 naprej. Nihče ni vprašal, ali je petek, svetek ali nedelja. Delali smo udarniško v tovarni ali v mladinski brigadi. Zelo smo bili ponosni na svoje udarniške značke. In danes ? Sebi bajne plače, tovarne v stečaj, brezposelni delavci pa na cesto kot socialni problem. Namesto da bi se ukvarjali z gospodarstvom, da bi čimprej prišli na zeleno vejo, pa grebejo po grobovih, se prepirajo stranke med seboj, mlatijo prazno slamo, kot se temu reče. Kakšna naj bo zastava, prazna ali s katerokoli živaljo. Preimenovanje ulic, odstranitve obeležij in podobne stvari, kar bi lahko še malo počakalo. Gospodarstvo pa vedno globlje tone. Ko smo mi mladi takoj po vojni videli razbito in uničeno Slovenijo in Jugoslavijo, smo zavihali rokave, če smo jih imeli. In delali za lepši jutri. In nekaj časa je bil res lepši jutri. Potem pa so se začele razne goljufije, kraje in podobne malverzacije. Pričeli smo delati v lesenih mrzlih delavnicah, tudi pod milim nebom. Danes pa so delavnice suhe in tople, vendar prazne, brez dela in delavcev, ki so na cesti. In tako gre naše gospodarstvo rakovo pot. Kajti rak gre vedno nazaj. In za ves trud, ki ga je vložila moja generacija, je danes izničen. Tako se sedaj vsak mesec joka in stoka, kje dobiti denar za naše skromne pokojnine. Pa čeprav smo vso delovno dobo tudi mi dajali v pokojninski sklad. Pred volitvami so nam obetali demokracijo. Sedaj so nam pa še to skromno pokojnino obdavčili. Eno pokojnino nam je pa Mikulič sploh ukradel. Moja pokojnina ni obdavčena, ker je premajhna. Minka B. Zeleni razočarali Kmalu bo minilo leto dni od svobodnih volitev, počasi bi se morale začeti izpolnjevati vsaj nekatere velike obljube vladajočih strank. Svojo pozornost namenjam Zelenim. - Presenetljivo veliko glasov so dobili, njihove obljube so bile velike, razočaranje nad njimi pa vsak dan večje. .. „,011"°°' 0OT. ^"hATJO 06 „ ore*oyaC Kot prosvetna delavka sem izredno razočarana nad njihovo popolno pasivnostjo v času spreminjanja predmetnikov v srednjem šolstvu. Kako niso mogli niti slutiti, da je prav tu bila njihova življenjska priložnost, da upravičijo svoje delovanje in ga za vedno osmislijo??? Nikogar ni bilo, ki bi se vključil v delo, razložil potrebo po obveznem predmetu biologija z ekologijo. In to na vseh srednjih šolah in na vseh stopnjah. Vedeti je namreč treba, da moramo, če hočemo zdravo okolje in primeren odnos do narave, nujno spremeniti način razmišljanja in vedenja sodobnega človeka. Tega pa se ne da doseči s kampanjskimi akcijami in lepo napisanimi transparenti! Res je, da so takšne akcije bolj atraktivne, vzgoja pa manj opazna, dolgotrajnejša, toda dragi Zeleni, prav gotovo uspešnejša. Ponekod smo na veliko srečo sicer dosegli predlog takšnega predmetnika, z veliko truda dovolj osveščenih ljudi, in žal brez vsakega sodelovanja. Zelenih. Obračam se na vas Zeleni, da bi se morda le zamislili in se vključili vsaj še kje. če že niste v celoti zamudili, naj ga tako imenujem, »Zelenega vzgojnega programa«. Naj vas neskromno spomnim na staro kitajsko modrost: - Če načrtuješ za eno leto, sadi riž. - Če načrtuješ za deset let, sadi drevesa. - Če načrtuješ za celo življenje, VZGAJAJ ČLOVEKA. Prof. Mira Kofler Podlubnik 301 Skofja Loka 5C0H Aioizii Žibert 15 Pod Marijmtai varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Bilo je nerazumljivo, kaj se dogaja. Na odseku poleg nas, kamor je padalo, niso gorele samo stavbe in tanki, gorela je tudi zemlja. Nemci so jokali, nekateri pa preklinjali: »Herrgott, Himmel, Sakrament, Kruzifix, Donnerwetter...« Prvič smo se tako srečali s »Stalinovimi orglami«, novim strašnim ruskim orožjem. V naših strelskih jarkih je še vedno trajala pirotehnična polnočna parada in so svetlobni izstrelki ožarjali področje utrdb Stalinove linije kot pozdrav vojakov novemu letu, ki se je zopet začenjalo tako brezupno, od ruske strani pa so se poleg topov in strojnic oglašale tudi katjuše, orgle z odprtimi registri. Kdor je vsaj enkrat občutil Stalinove orgle, ne bo pozabil nikdar v življenju tega zvoka. Grozljivo tuljenje ni bilo podobno nobenemu znanemu vojnemu strelivu, sirenam ali bobnenju. Povzročalo ga je najmočnejše morilsko sovjetsko orožje - znane katjuše ali tako imenovane Stalinove orgle. Katjuša je bilo najmodernejše orožje v drugi svetovni vojni. Njegova moč je bila strašna. Metalce raket so konstruirali v strogi tajnosti. Nemški vrhovni štab je imel menda v Sovjetski zvezi vohune in zveze, toda v to skrivnost niso mogli prodreti. Stalinove orgle so na vsaki fronti, kjer so se oglasile, delale čudeže. Laično povedano je katjuša avtomatizirani raketni top s štiridesetimi ali več streli. Buči kot orgle ob koncu maše in gorje tam, kamor padajo izstrelki te divje spremljajoče glasbe. Tu v Novograd Volynskem smo na Silvestrovo 1943 in na novega leta 1944 prvič zaslišali to divjo glasbo. Salve so se vrstile ena za drugo. Izstrelki so kmalu padali tudi na odsek, kjer sem bil jaz. V nekaj minutah smo imeli številne mrtve in ranjene. Živci so nam bili do skrajnosti napeti. Nekaterim se je zmešalo. Vstali so iz jarkov in z dvignjenimi rokami ter med vpitjem odhajali proti sovražniku. To pa je bilo prepovedano in zato so jih streli iz lastnih vrst za vedno prikovali k zemlji. Po prvih strelih je bil ranjen tudi prijatelj Tine Rozman iz okolice Kranja. Mrtvih nismo več pobirali. Samo znanim smo pobrali spoznavne tablice, da so bili vsaj domači obveščenuo njihovem žalostnem koncu. Med silno kanonado, streljanjem in bombardiranjem sem videl, da je v ognju hišica na hribu, kjer smo imeli v teh dneh našo iz-vidniško točko in kjer smo praznovali naše božične praznike. Oh, zakaj nas le gospodinja ni hotela ubogati, da bi se s svojimi otroki umaknila vsaj za nekaj dni nazaj, kamorkoli v varnejše zavetje. Bog ve, kaj je sedaj z njo in otročički. Prvi dan po novem letu je nad kotlom zavihral silovit snežni metež. Vidljivost se je zmanjšala na deset metrov. Veter s hitrostjo prek 80 kilometrov na uro je tulil Čez utrdbe Stalinove linije in čez balke (stepne grape). Ob petih zjutraj so se ponovno oglasile Stalinove orgle in začele bruhati tisoče plamenečih izstrelkov. Piš vetra so preglasili težki minometi in topovi. Zemlja se je tresla in drgetala od gostih eksplozij. Tedaj pa so se iz sivkaste beline prikazali še tanki, tank za tankom in za njimi pehota. Spustili smo se v obupen obrambni boj. V gostem snežnem metežu so bili ruski tanki in pehota naenkrat pred nami. Pehota je stre' Ijala na vsako senco in pred strojnicami so se grmadili kupi mrtvih vojakov. Obveščevalci so kasneje za isti dan trdili, da so imeli Rusi strffr hotno veliko mrtvih... Toda hkrati so morali priznati, da so tudi Nemci imeli osupljivo velike izgube. Nekateri so trdili, da je samo na našem razmeroma kratkem odseku fronte od Božiča do novega leta padlo več kot 1.200 nemških vojakov. Bili smo torej v prvi liniji frontne oddaljenosti dobrih 100 metrov od sovražnika. Topovske salve so neprestano padale nad nas. Vojaki in civilisti, kolikor jih je ostalo v kraju, so se razkropili kot piščanci, če udari vanje jastreb. Po luknjah, po jamah, za štore tfl drevesa so tiščali glave, veliko se jih je skrivalo pod skalnimi previs' strmega obrežja preko Sluč. Trume ranjencev so se počasi pomikale v ozadje. Med mrtvimi je bil tudi moj prijatelj, s katerim sva skupaj hodila vse od Korostena. Granata je udarila poleg njega in je bil ta' koj na mestu mrtev. V roki je tudi še mrtev držal kos kruha, ki gaje ravno jedel. Frontna črta se je ustavila na levem bregu reke Sluč v Novograd Volynskem. Tu je bilo nekaj tisoč vojaštva, ogromno vojaške motorizacije, težkega orodja in drugega prateža. Vse se je pomikalo na desno stran reke v center mesta preko mostu, speljanega čez globoki kanjon reke. Ta kanjon me je spominjal na most preko reke Kokre na Prim-skovem pri Kranju. Kapaciteta mostu je bila majhna in je bil pr0' blem, kdaj bo toliko vojaštva prečkalo reko. Ruski topovi so v gnečo čakajoče vojske streljali težke granate in tudi zrakoplovi so pogosto v nizkem letu streljali v množico. P°' vsod, kamor je padel izstrelek, je zadel v živo. Rdečearmejci so skU' šali zapreti prehod na drugo stran reke. Letala so postajala čedalje bolj napadalna. V noči so na nebu zažigali cela božična drevesca W' či, da je bilo svetlo kot podnevi. Morala vojske je padala, posebej pr1 pehoti. Bolničarji so imeli polne roke dela. Mrličev niso več pokopa' vali. Sovražnika smo le s težavo zadrževali, toda številno mrtvih Je bilo vsak trenutek večje. Takrat, ko je kazalo, da je že najhujše, pa je naenkrat vse skupaj potihnilo. Od ruske strani so se ponovno oglasili močni zvočnik in zaigrali poskočno melodijo, da so obrnili nase pozornost, potenj pa začeli s propagandnimi govori. Povedali so zadnje vojne dogof', ke, naznanili nove nemške poraze. Slikali so nam brezupen položaj in pozivali, naj se predamo ruski vojski. Menda so se ponekod tuu Nemci posluževali tovrstne propagande. Petek, 22. februarja 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. stran (mmmmsmLAs Milan Jesih, Grumov nagrajenec VEČPLASTM JESIHOV DOTIK Kranj - Letošnji dobitnik Grumove nagrade za najboljši slovenski dramski tekst, podeljuje se ob Tednu slovenske drame, je dramatik, pesnik in prevajalec Milan Jesih. Žirija za Grumovo nagrado je odločila, da je Jesihova drama En sam dotik najboljši tekst preteklega leta. Dramo je lani kot otvoritveno predstavo ob Tednu slovenske drame uprizorilo Prešernovo gledališče Kranj, izbrana pa je bila tudi za mariborsko Borštnikovo srečanje. Milan Jesih je pred podelitvijo nagrade odgovoril na nekaj vprašanj. V dramatiko, s katero se ukvarjate poleg pesništva in prevajanja, se ne pade kar po naključju. Kako ste se vi srečali z gledališčem, z dramskim ustvarjanjem? "Dramatika me je zanimala že zelo zgodaj. Ko sem hodil v gimnazijo, sem se pri Dragi Ahačič v Pionirskem domu vpisal v dramski krožek. Najbrž sem razumel napak, saj sem Pričakoval, da bom kaj zvedel o dramaturgiji in tudi to, kako se pišejo drame, pa se je obrnilo tako, da sem moral nastopati na odru. Ahačičeva si je zamislila nekakšno antologijo velikih dramskih imen iz svetovne dramaturgije. Nastopal sem v Shakespearovem Snu ke-sne noči kot rokodelec, nekaj iz Čehova pa sem moral tudi Prevesti. Spominjam se, da sem •mel težave z memoriranjem v'oge, za povrh pa se meje lotila še strašna trema. Bil sem Prepričan, da ne bom spravil besede iz sebe. Končalo pa se Je vse skupaj tako, da me je ob koncu tečaja Ahačičeva celo si-jila, naj se vendar vpišem na igralsko akademijo. Pa sem pametno odločil in se nisem. Toda posledice tega nastopanja so se mi pokazale čez leta, ko sem prevajal Sen kresne noči in tudi Čehov se mi je v Stričku Vanji nenehno vračal v spomin. Pri prevajanju mi je spomin nenehno nagajal s prvotno naučenim besedilom, trudoma sem nekatere dele prevedel po svoje, na novo." Kaže, da je bilo tisto prvo srečanje z dramatiko Čehova za vas nenavadno pomembno. Peter Bo- žič je nekje omenil, da se skozi vaš dramski tekst En sam dotik nenehno sprehaja nekakšen čeho-vljanski duh. Ste se tega zavedali? "Zelo nesramežljivo lahko povem, da se tega zavedam. Glede na to, da sem prevedel vse tako imenovane kapitalne tekste Čehova - Strička Vanjo, Češnjev vrt, Tri sestre - vse skupaj bo izšlo v zbirki Kondor, niti ni tako nenavadno. Pravzaprav bi lahko rekel, da gre prav za hoteni poskus približevanja Čehovu, seveda ne v zgodbi, celo nekaj citatov sem vnesel v dramo, pa ne samo njegovih. Sicer živimo v času, ko je povsem legitimno jemati celo zgodbe, znane mite in podobno, sam sem si pač sposodil nekaj čehovljanskega vzdušja." Drama En sam dotik je nastala po naročilu Prešernovega gledališča. Je nastajanje naročenega teksta kaj drugačno od tistega, ki ga napišete, ker pač sami tako hočete? "Sploh me ni motilo, celo za igralske vloge smo se domenili prej, tako da sem vedel, ža katerega igralca pišem besedilo. Enostavno, stvar se je posrečila, čeprav ob kakšni drugi priložnosti morda ne bi želel tako delati. Ko sem prevajal neki dramski tekst za neko drugo gledališče, so mi prav tako ponudili imena igralske zasedbe, pa nisem hotel vedeti, takrat me je to motilo. Kranjske igralce sem poznal po kakšnih dveh vlogah, tako da sem dobro vedel, kaj bo nastalo. Zdaj, ko je predstava že mimo, bi morda kakšni vlogi dodal še kaj 'što- fa\ morda malce humornega, pa spet ne preveč, da ne bi bilo v nasprotju s končno in prevladujočo grenkobo v drami." Kranjsko gledališče je z vašo dramo sodelovalo na Borštnikovem srečanju, vendar je bila tam predstava v celoti prezrta. Kako to? "Res je bila prezrta, vendar pa je po eni strani tudi razumljivo, saj v vsesplošnem navdušenju za mariborskega Fausta sploh ni bilo možnosti za kakšno posebno izstopanje drugih predstav." Kranjsko prizorišče je za vas pravzaprav srečen kraj. Oktobra lani ste tu prejeli Jenkovo nagrado za pesniško zbirko Soneti, zdaj Grumovo nagrado za dramo. Ob Jenkovi nagradi ste dejali, da je najbolj pesniška in najbolj 'čista' nagrada, mislite enako tudi za Grumovo? "Ne bi se hotel spuščati v ocenjevanje žirije, ki je izbirala še med Jovanovičevim in Sveti-novim besedilom ter se odločila za mojega. Mislim pa vsekakor, da je Dušan Jovanovič sijajen dramatik, veliko boljši kot jaz, Svetinove igre pa ne poznam, celo predstave Odisej in sin še nisem utegnil videti. No, oba avtorja sta že pred menoj prejela Grumovo nagrado. < ki je pri nas pač edino prizanje slovenskemu dramskemu ustvarjanju. Morda je odločitev za En sam dotik tudi spodbuda za ustvarjanje takšnega tipa dramatike, kot sem se ga lotil, toda o tem težko sodim." Se boste s Prešernovim gledališčem še odločili za sodelovanje, ker je bilo sedanje pač uspešno? "Ne bom odklonil, seveda ne. Toda pri treh premierah letno in če je vedno zraven po en domač avtor, bi prišlo naše ponovno sodelovanje spet na vrsto tam čez pet do sedem let. Sicer pa, kaj se ve." Se sme vedeti ali morda ustvarjate novo dramsko besedilo? "Res je, pišem novo dramo in spet po naročilu, tokrat za gledališče Glej. Gre, vsaj zame to velja, za sila dražeč tekst; moram reči še to, da je bila tudi tema naročena. Zgodba govori o dveh znanih 'gay' parih -Verlainu in Rimbaudu, ter Wil-du in Douglasu. To bo drama za dva igralca v štirih vlogah, poleg stranskih seveda, vse skupaj pa bo pod režiserskim vodstvom Edvarda Milerja nastalo z naslovom Skonjen nad-te spečega." # Lea Mencinger, Foto: Gorazd Šinik Prešernovo gledališče Kranj TEDEN SLOVENSKE DRAME 91 Boris A. Novak: Prizori iz življenja stvari • Ferdo Kozak: Vida Grantova • Damir Zlatar Frey: Kri in košute • Dane Zaje: Potohodec j-ani je Lutkovno gledališe iz Ljubljane uprizorilo niz krstnih P.re ki hranijo fotografije, dokumente, dnevnike, pisane spomine, Predmete, da jih odstopijo muzeju v raziskovalne namene. Na osno-tako zbranega gradiva nameravajo pripraviti zbornik o usodi ne-kaj več kot 8000 Gorenjcev mobiliziranih v nemško vojsko, med nji-J1 je več kot tisoč padlih, približno toliko pa se jih je vrnilo invali-Razstava, ki jo spremljata tudi katalog in plakat, bo odprta do JUn,Ja letos. • L. M., Foto: Gorazd Šinik Novaka Prizori iz življenja stvari. Avtorjeva pesniška govorica v tem njegovem delu ni izostala, tako da je uprizoritev podcrtavala poetičnost in hu-mornost ter se naslonila na likovne in koreografske elemente. Režiser uprizoritve je Boris Kobal, dramaturg Andrej Go-gala, likovno je predstavo opremila Marjeta Godler, glasbeno Jerko Novak, glasbo sta aranžirala avtor glasbe in Lado Jakša, koreografija Ksenija Hribar, lektor Jože Faganel. V predstavi nastopajo Barbara Jakopič, Iztok Jereb, Nina Skr-binšek in Božo Vovk. Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je lani uprizoriloslovensko klasično besedilo Jrerda Kozaka "Vida Grantova. Kozak zarisuje razpad družine skozi ravnanje brezkompromisnega industrijalca, predstava je elemente individualnega, intimnega in družbenega razkroja nedvoumno podčrtala ter razbila iluzijo naprednega kapitalizma. No-vogoriško uprizoritev je vodila režiserka Katarina Pegan, dra-maturginja predstave je Diana Koloini, lektor Srečko Fišer, scenografa Rene Rusjan in Boštjan Potokar, kostumograf-ka Gordana Gašperin, skladatelj Vanja Pegan in koreograf Matjaž Farič. Nastopajo: Peter Boštjančič, Milan Vodopivec, Radoš Bolčina, Alenka Vidrih, Mira Lampe Vujičić, Dušanka Ristić, Ivo Barišič, Sergej Ferrari, Janez Starina, Metka Franko, Dragica Kokot, Ne-venka Sdelar, Marjana Krošl in Domen Fišer. V mariborski Drami SNG so lani uprizorili krstno delo Damira Zlatara Freya Kri in košute. Avtorja, ki je podpisal tudi režijo, poznamo v glavnem kot koreografa in režiserja. Razmišljanja, ki so ga opredeljevala v preteklosti, je čutiti v njegovem dramskem delu. V predstavi nastopajo Štefka Drolc, Milena Muhič in Minu Kjuder. Pri oblikovanju predstave so režiserju pomagali dramaturginja Željka Udovi-čič, scenografka Marina Čutu-rilo, kostumografka Gordana Gašperin, lektorica Emica An-tončič, strokovna sodelavka Ondina Otta in dr. Janko Predan. Mestno gledališče Ljubljansko je kot prvo poklicno institucionalno gledališče uprizorilo "Potohodca" Daneta Zajca. Dramatik je delo napisal pred dvema desetletjema in po dveh izvedbah (Gledališče "Pekarna" in AGRFT) se prvič pojavlja na "velikem" odru. Uprizoritev je podpisal režiser Mile Korun. Lahko bi zapisali, daje njegov uprizoritveni rokopis znotraj t.i. postmodernega. Zahtevno Zajčevo besedilo je Korun uprizoril z vso svojo suverenostjo gledališkega iskalca in svojevrstnega "gledališkega potohodca". Ob režiserju so pri uprizoritvi sodelovali dramaturg Dane Zaje, lektorica Majda Križaj, scenografka in kostumografka Janja Korun in avtorica glasbe Rosvita Jež. V predstavi nastopajo: Janez Škof, Nika Juvan Kalan, Jožica Avbelj, Boris Ostan, Srečo Špik, Borut Veselko, Evgen Car, Vera Per, Violeta Tomič, Milan Štefe, Tone Kuntner in Jože Lončina. • (ar) KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, sta odprti dve razstavi: Gorenjski kraji in ljudje v I. in II. svetovni vojni, ter Po sili vojak - nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko -okupatorjev zločin. V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1983-85. V Mestni hiši se s plastikami v bronu predstavlja kipar Jože Stražar. V galeriji Lipa razstavljata slikarja Henrik Marchelin Vinko Tu-šek. V galeriji Bevisa na Koroški cesti 47 razstavlja akad. slikar Jože Ciuha. V prostorih Prešernovega gledališča razstavljata Zlata in Jože Volarič. PREDOSLJE - Jutri v soboto, ob 19. uri gostuje v Kulturnem domu KUD Velesovo z Jurčičevo ljudsko igro Domen. V nedeljo, 24. februarja, ob 15. uri bodo predstavo ponovili v Goricah. JESENICE - Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo v gledališču Tone Ču-far ponovili študijsko predstavo mladinskega dramskega krožka "2084", ki jo je po besedilu Jeana Tardieuja Zaljubljenca v metro-ju prevedel in režiral Jakob Kenda. V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo ročnih del članic odseka za ročna dela. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava lepljenk avtorja Damjana Jensterla. BOH. BISTRICA -VDomu J. Ažmana razstavljajo Albin Polajnar, Anica Por in Zdenka Zido. BLED - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v festivalni dvorani nastopila Opera et studio iz Ljubljane s komično opero W. A. Mozarta Cosi fan Tutte. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava del slikarke Vide Slivniker - Belantič. V fotogaleriji Pasaža bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo fotografij Janija Novaka. SKOFJA LOKA - V ponedeljek, 25. februarja, ob 19. uri bodo v kapeli Puštalskega gradu predstavili 11. številko Sejalca, ki se tokrat prvič predstavlja kot gorenjska literarna revija. V Groharjevi galeriji je na ogled razstava del akad. slikarja in grafika Lojzeta Logarja. V galeriji Fara so na ogled ročna tkanja Jerneja Ručigaja. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Stane Žerko. V galeriji Iskre Železniki razstavljajo člani likovne skupine Sava Kranj. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled likovna razstava akad. slikarja Jožefa Meglica. V okviru občinskega srečanja odraslih gledaliških skupin bo danes, v petek, ob 18. uri v kinu Tržič KUD Lom pod Storžičem uprizoril Janeza Jalna komedijo Lesena peč. SPET LUTKOVNE PREDSTAVE Kranj - Jutri, v soboto, ob 10. uri se bodo v gradu Kieselstein v Tomšičevi ulici znova začele predstave v okviru lutkovnih sobot. Prvi v drugem delu te sezone se bodo predstavili člani KUD Trboje - otroška skupina z igrano predstavo Peter Momljač (mentorici Jolanda Tičar in Andreja Rekar.) Z jutrišnjo lutkovno predstavo vred se bo do konca marca ob sobotah zvrstilo šest lutkovnih predstav. Naslednjo soboto, 2. marca, se bodo otroci razveselili Rdeče kapice v izvedbi lutkarja Cveta Severja. Tretjo soboto, 9. marca, se bo novo lutkovno igrico Čenča predstavila nova poklicna lutkovna skupina Tri iz Kranja, sestavljajo pa jo Nataša Herlec, Vaška Trobec in Ksenija Ponikvar. Četrto soboto, 16. marca, bo stari znanec otrok Lutkovno gledališče Papilu (Brane in Maja Sol-ce) iz Kopra gostovalo z igrico Zlata ribica. Tokratni ciklus predstav je odprt tudi za gostovanja s Koroške: peto soboto bo nastopila lutkovna skupina KPD Smihel z avstrijske Koroške z lutkovno igrico Zlata ribica (mentorja Saša Kump in Štefan Mrkač). Lutkovno dogajanje se bo zaključilo šesto soboto, 30. marca, z nastopom kranjske lutkovne skupine Čačke in igrico Zakaj je krtek potreboval vrečo (mentorica Mita Muljavec). • L. M. MLADI NA LOŠKEM QDRU~ Skofja Loka - Danes, v petek, ob 19.30 se bo v gledališču Loški oder predstavil Dramsko literarni klub Izza kulis. V režiji Igorja Žužka so naštudirali predstavo Pleskarji nimajo spominov. V predstavi nastopajo: Nina Bandelj, Bojan Trampuš, Igor Praznik, Katja Košnjek, Aleša Zrimšek, Urša Satler, Igor Jerič in Igor Korošec. Predstava sodi v prireditev Srečanje gledaliških skupin Gorenjske in je za izven. lip bled LIP Bled, vam v svoji poslovalnici na Bledu nudi izredno ugodne možnosti pri nakupu stavbnega in sobnega pohištva • 10 % popusta za gotovinsko plačilo t pri nakupu nad 20.000 din brezplačen prevoz do 50 km JI ugodni 6-mesečni krediti. ^ODLIČNA KVALITETA, VELIKA IZBIRA, UGODNE CENE Obiščite nas v naši poslovalnici $? LIP Bled - telefon 77-161 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Sobe za jokanje Vabila nas je zveneča tema "Prehod v gospodarsko samostojnost Slovenije", vendar smo o tem malo slišali Socialdemokratska unija Slovenije je minuli ponedeljek pripravila gospodarski forum s privlačno temo o prehodu v gospodarstvo samostojne Slovenije, vendar smo o tem malo slišali. Sestanek je še najbolj spominjal na sejo upravnega odbora gospodarske zbornice, kjer se direktorji pritožujejo nad vsemi mogočimi stvarmi in tožijo, zakaj jih vlada ne posluša. Slikovito prispodobo je dal Janez Dolenc iz Kompasa, ki je dejal, da pozna vse več podjetij, v katerih imajo sobe za jokanje in da ga tudi današnji sestanek vse bolj spominja na sobo za jokanje. Res so nametali toliko aktualnih gospodarskih problemov, da jim ni bilo videti konca in kraja, da je bilo vse skupaj podobno žalostinki tik pred pogrebom. Prvi je dejal, da še lani ne bi verjel, da je moč tako hitro zaradi politične nestabilnosti in pomanjkanja koncepta gospodarstvo spraviti na kolena, drugi, da ni več kaj reševati, ker se je gospodarstvo že sesulo, dodatni udarec pa je že 70- do 80-odstotni pribitek na devize, tretji, da država žre gospodarstvo, vse bolj konflikten pa je državni dualizem, ki se lomi na hrbtu gospodarstva. Naslikali so kar najbolj črno podobo gospodarskih razmer, kar seveda sploh ni težko, saj so problemi in anarhija res vse večji in šele proti koncu smo slišali nekaj misli o prehodu v gospodarsko samostojnost Slovenije. Najbolj je ostala v ušesih ugotovitev, da bo morala suverena in samostojna Slovenija izvoziti 80 odstotkov izdelkov, saj je njena industrija dimenzionirana za Jugoslavijo, odgovor na vprašanje, kakšni stiki bodo ostali, še vedno visi v zraku, posledice napačnega ravnanja pa so lahko zelo hude. Po drugi strani pa sanje o dotoku tujega kapitala razblinjajo velike razlike s tako želeno Evropo, ki jo najbolje ponazarja podatek, da je zaradi velike neproduktivnosti potrebno v nov dolar v Sloveniji investirati štiri (v Jugoslaviji šest), v Švici pa denimo le enega in četrt. Po vsem, kar smo slišali, res ne preostane drugega, kot da Slovenec sede na knežji kamen in se zjoka, da ga bo slišala vsa Evropa. Toplo mu priporočamo, naj ob pretakanju solza pomisli na opozorilo Janeza Dolenca, kije slovenske gore (lipov) list, vendar je svojo mladost preživel v Beogradu, kar mu je nemara vcepilo spoznanje, da sobe za jokanje ne pomagajo. Že zvečer pa se je izkazalo, da so bile zaradi molka premiera Markoviča, ki se je v ponedeljek v Ljubljani pogajal s slovensko vlado, besede podpredsednika Živka Preglja vredne več, kot je sprva kazalo, saj je odvrgel nekaj tančic, ki so ovijale pogajanja. Najbolj pozorno smo seveda prisluhnili napovedim v zvezi z devalvacijo, saj se o njej šušlja že nekaj časa, docela jasno pa je že, da bo le tako moč vsaj kolikor toliko normalizirati poslovanje, ki zdaj ponovno plove v stare čase sive ekonomije. Vsaka gospodinja vendar že ve, da je dinar uradno krepko precenjen, navsezadnje tudi država ni nič drugega kot gospodinjstvo, torej tudi državni gospodinjci to dobro vedo, le da tega naravnost ne povedo. Ali pa, Živko Pregelj je dejal, da je vendar vsakomur jasno, da država za gnile dinarje ne more prodajati deviz, hkrati pa napolnil čašo upanja, ko je dejal, da ni nikakršnega razloga, da deviz ne bi spet kupovati tako, kot smo jih lani. Po devalvaciji seveda, ki pa mora biti vpeta v trden jugoslovanski dogovor o delitvi, finančno disciplino in obvladovanje denarne politike. Pogoji, kijih bo seveda v novi jugoslovanski realnosti zelo težko zagotoviti, zato takšne napovedi zvene kot pobožne želje, kijih bo zelo težko uresničiti ali pa sploh nemogoče. Zaradi demantijev po sestanku z Markovičem, ki se je odvijal za zaprtimi vrati, je treba izluščiti še financiranje JLA, ki po njegovih besedah v teh pogajanjih ostaja najbolj sporno vprašanje. Za njene plače so morali pred kratkim natisniti 2 milijardi dinarjev (kar naj bi odšteli od predvidene emisije v višini 6 milijard dinarjev v letošnjem prvem trimesečju), česar zis ne namerava več storiti. Zakaj je najbolj problematično prav financiranje JLA, si seveda zlahka prav tako razložimo z novo jugoslovansko realnostjo, ki jo nekateri že označujejo kot državni dualizem. Dualistični pritisk je očitno najbolj močan prav pri orožju. ^JELOVICA O POSOJILNICA ■ BANK BOROVUE - Tel. 99434227-3235 podružnica BRODI - tel. 6227 NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI | 1£MMMK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Skofja Loka Telefon: 064-620-371, 620-375 Telefajt: 064-620-37S objavlja prosto delovno mesto VODJE PROJEKTA za nedoločen čas Pogoji: - diplomirani gradbeni inženir visoka gradnja, s strokovnim izpitom, - najmanj 3 leta delovnih izkušenj v gradbeni operativi Nastop dela možen takoj! Kandidati naj predložijo vlogo z dokazili v roku 8 dni od objave na naslov SGP Tehnik, Skofja Loka, Stara cesta 2. Dodatna pojasnila dobijo kandidati v kadrovski službi podjetja po tel.: 620-371. ZLATO KAVČIČ: Če bodo banke propadle, bo Gorenjska banka zadnja Bankirji prihajajo v ring Kranj, 19. februarja - Ljubljanska banka - Gorenjska banka d. d. Kranj je poslovno leto zaključila brez izgube in brez dobička, banko smo pripeljali tja, kamor smo ciljali sredi leta, ko smo zaradi razmer morali spremeniti poslovno politiko, je dejal direktor Gorenjske banke Zlato Kavčič. Z njim smo se pogovarjali pred zborom delničarjev, ki je sklican za sredo, 27. februarja. "Pred letom ste napovedovali dobiček na delnice, zdaj govorite o rezervah?" "Razmere so se bistveno spremenile, pogoji gospodarjenja niso normalni, zanje bi bil potreben vsaj resnično sproti konvertibilen in realen tečaj dinarja. V razmerah, ko se gospodarstvu jemlje, kakor se je izvoznikom lani, ko se tržišče zapira iz političnih razlogov, ko s pritiskom na cene takšne razmere izkorišča tudi tujina, nikakor ni sprejemljivo, da bi s še višjimi obrestnimi merami ustvarjali dobiček in delili dividende. Še bolj pomembno pa je, da so se povečali riziki, rizična so postala podjetja, ki so bila še na začetku lanskega leta normalna, mnoga bodo spet, ko se bodo družbene razmere normalizirale, seveda pa je potrebno imeti pred očmi Elan, Železarno, Tekstilindus, BPT, Iskro Otoče in še nekaj jih je, zato danes govorimo o rezervah, ki so potrebne za kritje rizikov." "Kakšen je lanski poslovni rezultat banke?" "Na izvršilnem odboru smo včeraj pripravili zaključni račun, v njem ni izgube in ne dobička, približno 30-odstot-no bodo revalorizirali delniški kapital, večji del sredstev pa bomo namenili za popravke vrednosti dvomljivih in spornih terjatev, torej v nekem smislu za rezerve, delno pa za kritje tistega, kar v preteklosti ni bilo plačano. S tem rezultatom smo banko pripeljali tja, kamor smo ciljali, ne na začetku leta, temveč po spremembi poslovne politike sredi leta in lahko smo zadovoljni." "Izvršilni odbor je včeraj sprejel re-program obveznosti jeseniške Železarne, kar bo prispevek Gorenjske banke pri sanaciji Železarne. Zdaj je na potezi republika, z razpletom dogodkov v tej zvezi pa nismo zadovoljni, že v drugi polovici lanskega leta smo skupaj z Železarno ponudili pogodbo o sanaciji. Najodgovornejši predstavniki republike so zatrdili, da bo decembra v skupščini, zdaj pa pišemo že konec februarja. Mislim, da nas odlaganje problemov preveč stane." "Rekli ste že, če bodo banke propadle, bo Gorenjska banka zadnja?" "To je del naše poslovne filozofije. Takole jo razlagam, v Sloveniji je petnajst bank. Ko bo imela resne probleme prva tretjina bo oblast opozorjena in vznemirjena, ko bo šla na dno druga tretjina, bodo začeli ukrepati, tretja tretjina pa bo preživela. Nikakor torej ne smemo med prvimi priti v brezno in v tem kljub problemom uspevamo, z gotovostjo lahko trdim, da bomo imeli težave pozneje kot drugi. Ne smemo torej med prvimi priti v brezno in v tem kljub problemom uspevamo, z gotovostjo lahko trdim, da bomo imeli težave pozneje kot drugi. Banka je primerno likvidna, kar zadeva odnos do občanov, vodimo podobno poslovno kot drugi, vendar imamo manjše težave oziroma imeli jih bomo pozneje kot drugi. Zakaj? Kupček deviz, ki ga imamo v tujini, je sorazmerno majhen, vendar je. Ko bomo porabili to rezervo, ki predstavlja prirast deviz od leta 1988 naprej, bodo na vrsti devize, ki jih imamo v Narodni banki. Predpis je nemogoč, pravi - vsaj tako ga tolmačijo v Narodni banki - da bomo obračun naredili šele po letu dni, ko bi nam devize tako padle, medtem pa nas seveda lahko že ni. V tej točki se začno problemi, pet bank v Sloveniji je že tam, imajo že resne težave, med njimi ni Gorenjske banke. Znano je, da ima največje LB d. d. Ljubljana, drugih ne bom omenjal, saj ne želim povzročati panike. Na relaciji Ljubljana - Beograd se že boksajo, mi pri tem zaenkrat navijamo, ni se nam še treba tolči, ko bomo na vrsti, bomo boksali tudi mi, in mislim, da bomo knockautirali Narodno banko. Vprašanje je samo, kdo bo pri tem obležal, mi ne bomo vmes." "Kajpa gledalci (varčevalci) okrog ringa? "Dobro bi bilo, da bi navijali za nas in verjeli, da smo dobri borci." "Bi izjava slovenske vlade o garanciji za devizne hranilne vloge povrnila zaupanje?" "Predlagali smo jo, bila je obljubljena, vendar je ni. Dobro bi bilo, da bi se opredelila slovenska skupščina, izjava ministra je premalo. Umiriti pa bi se morala nervoza, saj ljudi begajo vprašanja, bomo imeli svojo državo ali ne, bomo imeli svoj denar ali ne, bo devalvacija ali ne. Najmanj lahko naredimo v banki, lani so nam hranilne vloge zelo enakomerno naraščale do vdora v štab teritorialne obrambe, zaupanje občanov je bilo veliko." "Koliko deviznih prihrankov bi bilo v banki več, če bi trajalo do konca leta?" "55 do 60 milijonov mark." "Konec septembra, tik pred omenjenim vdorom, ste zlasti za obrtnike in podjetnike najavili privlačnejšo poslovno politiko, je od tega kaj ostalo?" "Stvari smo le nastavili, zaradi dogodkov, ki so sledili, so praktično ostala le posojila za dobre projekte, torej v smislu podpore razvoju, ne pa s stališča prodaje denarja." "Obrtniki vam očitajo, da morajo pisati prošnje pri nakazilu lastnih deviz v tujino, pravijo, da je tako samo v Gorenjski banki?" "Ne verjamem, da samo pri nas, res pa je, da je razpolaganje z devizami povsod omejeno, drugod še bolj kot pri nas, saj ima Gorenjska sorazmerno več deviz. Nakazila v tujino izvajamo, vendar pa mora obrtnik oddati ustrezno dokumentacijo, razen tega, da mine kakšen dan več, problemov ni. Tudi med obrtniki so razlike, nekateri imajo res težave z reprodukcijskim materialom, druge želijo le dvigniti devize, saj so res njihove, tega ne oporekam, le upam, da je ljudem že jasno, da banko lahko zapremo, če bodo dvignili vse devize in dinarje in da se bo s tem podrlo tudi gospodarstvo." "Kolikšen delež ima denar prebivalstva?" "Približno 35-odstotnega, lani je bil 40-odstoten, približno 70 odstotkov je deviz, kljub dvigom se to razmerje ni bistveno spremenilo." "Direktorji vam očitajo devizno klavzulo pri posojilih?" "Dobra polovica kratkoročnih posojil ima devizno klavzulo, razprava o tem, kaj je prav in kaj ne, je lahko dolga. Obresti so bile v povprečju 38-od-stotne, v markah merjena inflacija 30-odstotna, kar je v seštevku manj kot 120-odstotna inflacija, nič ne bi bilo narobe, če bi bil izvoz korektno plačan, kar pa je problem Markoviča in devizne politike, računa zanjo vendar ne morejo poslati v banko. Z novim letom smo obresti znižali s 45 na 25 odstotkov oziroma s 53 na 33 odstotkov, kar je seveda še vedno dražje kot v tujini. Zakaj? Ker smo pri 38-odstotni povprečni obrestni meri dosegli za vse bančne plasmaje le 22-odstotno obrestno mero, 16-odstotna razlika je odtekla v Narodno banko, v razne davke, zelo malo v bančne stroške in plače. Žal ne moremo več goditi le posojilojemalcem, še bolj kot doslej bomo varčevalcem in ne nazadnje delničarjem, še vedno pa so najbolj glasni tisti, ki bi morali biti najbolj ponižni." "Ljubljanska banka je veliko pripomb deležna zaradi zadnjih ukrepov pri deviznem poslovanju?" "Če Ljubljanska banka tega ne bi naredila, bi bila anarhija popolna, to bi morala narediti država, ker ni, je banka, gospodarstvo to sprejema kot primerno dejanje, saj predstavlja vračanje k stvarnosti. Deviz ni, na Gorenjskem je bila januarja devizna bilanca nekako izravnana, upamo, da bo februarska tudi in cena bo torej devizam verjetno rasla. S tem bo izvoz ponovno dobil prednost, postal bo ekonomska nujnost, ne bo se več tako kot lani splačalo uvažati vsega, kar si bo kdo izmislil, devize pa naj bi dobil čez cesto." "Ponovno uvajate posojila na prodane devize, kakšen bo odziv, saj vsi pričakujemo devalvacijo?" "Nekaj odziva bo, predvsem pri tistih, ki denar potrebujejo za razne naložbe." "Bodo imela ta posojila devizno klavzulo?" "Zaenkrat ne, ponudbo šele sestavljamo, ta teden bo prišla na svetlo." "Tudi na Gorenjskem se pojavljajo nove banke, se bojite konkurence?" "Zavedamo se, da prihaja čas konkurence, ne bojimo se je zelo, saj bo dobra in velika banka samo tista, ki bo počasi in organsko rasla, dokazov imamo najbrž že dovolj." "Banko Les?" "Seveda. V bančnem svetu velja ta železna resnica, mi pa smo vendar stara in sorazmerno velika banka." "V koliko letih zraste upoštevanja vredna banka?" "S stališča bančne tehnologije morda v petih do desetih letih, upoštevati je seveda potrebno družbene razmere, za' to recepta ni. Pri nas je še preveč zanemarjeno dejstvo, da je v delavcih bank« nakopičeno specifično znanje, ki ga drugje ni, saj žal pri nas še ni bančne šole." "Škoda je, da sodišče ni sprejelo volje Elanovih upnikov, ki so izglasovali prisilno poravnavo, mi smo stalno trdili, da je treba pohiteti z razpletom na sodišču, saj se tam stvari dogajajo po formalni in ne vsebinski plati. Elan mora čimprej s sodišča, če hitro ne bo spuščen med podjetnike, ki so pripravljeni prevzemati rizike in nositi odgovornost, ne bo nič. Sicer pa je še vedno v ospredju ideja, ki smo jo zagovarjali že v prvi polovici lanskega leta, samo cena bo previsoka, če bi upoštevali mnenje naše banke, pa ne samo naše, bi že vsi smučali na novih smučeh MBX, saj bi bile v redni proizvodnji." "Kaj pa grožnja, da bo nova obrtniški* banka prevzela občinski denar?" "Zaenkrat je le hranilnica in ga ne more, sicer pa bodo morale občine P11 tem razmisliti, kdo bo spremljal njihovo gospodarstvo, s sabo bodo morale vzeti tudi probleme." "Hranilno kreditno službo bi navsezadn]e lahko odprla tudi banka, ste o tem že razmišljali?" .. "Smo, to bi že naredili, vendar je bi' v pripravi in skoraj sprejet predpis 0 izenačitvi hranilnic z bankami, kak°f hitro bi to postal množičen pojav, bise to zgodilo, če bi to naredile banke, za' nesljivo." "Kaj pa tuja konkurenca, avstrijske baidfl pri nas že odpirajo predstavništva?" "Tega seveda ne bomo mirno gleda' li, v poslovni politiki imamo tudi naVCj zave s tujimi bankami, zaenkrat to še n konkurenca, zaenkrat so te banke s„ prestrašene. Veste, zbrati denar je tez ko, še težje pa ga je varno plasirati ga bodo pri nas, se bodo srečali s P° dobnimi problemi, s kakršnimi se sijemo mi. Dokler je plasmajev malo, s. lahko varni, večji so možni le z večji*0, riziki, ki jih bodo morale prevzetna prav tako ko mi. Seveda pa tega nik kor ne podcenjujem." • M. Volčjak ie Petek, 22. februarja 1991 9. stran msssmmmsiLAs Urednikova beseda Današnje Odprte strani smo razširili na osem strani in jih odprli Zirem in Žirovcem. Profesor Miha Naglic je zbral ali zapisal in uredil zanimive prispevke na prvi, zadnji in srednjih straneh, naši sodelavci pa so pripravili gospodarsko predstavitev Žirov. Želimo vam prijetno branje. Prihodnji teden bomo na Odprtih straneh pisali o kmetijstvu. Leopoldina Bogataj Dobračeva, za njo Žirovski vrh, pogled z Ledinice (Naslikal: Pavle Sedej, olje, 1990) MIHA NAGLIC Žiri (nekoč in) danes So Žiri res mesto? Urbanizacija na Žirovskem: od "naseljenega otoka sredi gozdov" do "naselja mestnega značaja". Kaj so Žiri danes? So le naselje Žirovcev ali pa imajo še kako drugo posebnost, svoj značaj in morda celo svojo dušo? Je to naselje res že mesto? Ta priložnostni zapis skuša gornja vprašanja le nekoliko osvetliti, ne more pa nanje zares odgovoriti, saj bi to zahtevalo širšo in poglobljeno obravnavo. — Od gozda do mesta vodi pot, na kateri se dogaja urbanizacija - spreminjanje podeželske kulturne krajine v mesto. "Naseljeni otok sredi gozdov se je že v srednjem veku razčle-Hjjv več kot dvajset naselij v žirovski kotlini in na njenem obrobju. Osrednja vas 3jri je začela ob prelomu iz 19. v 20. stoletje dobivati vse bolj trški značaj, ne-sjuten gospodarski razvoj po zadnji vojni, ki ga je spremljala pospešena in stihijska urbanizacija, pa je pripeljala do tega, da so se največje vasi v kotlini - 2iri, Pobračeva, Stara in Nova vas - zrastle v eno naselje, ki si domišlja, da je mesto; yjgsnici pa je le "naselje z uličnim sistemom" oziroma "naselje mestnega zna- Žirovska duša (m telo) .Mogel bi nas primerjati ore-u: zunaj trda lupina, znotraj oobro in sladko jedro. Marsi-daJ smo trmasti in prepričani svoj prav - a tudi odprti za seri d°bro in leP°-" s temi be" oami je značaj svojih faranov r.lsal Janez Šilar, njihov seda- dJ' zuPnik. Ta oznaka je sila orjrohotna, če jo primerjamo tisto, ki jo je pred sto leti izre- Vj' njegov predhodnik Josip ternma.r' sredi surovih sporov o "T l na-' st0J' nova cerkev: soakrat so pokazali Žirovci, da kro r-tS s'rovci..." (Župnijska bi bUa*' stran 4>- Resnica naj trdo °rej nekJe na sredi med stvorr?OJaVnostJ° in mehkim bi" Ob tei i m0 , J Pri|oznosti se vprašaj-ni n**, i° Je danes v zgodovi-materf i 0 stanJ'e duhovne in «>v?eva9,nce ku,ture Žirov in ži" voračo- am sem bil s takim sen I njem soočen lansko je-niJko, h i6"1 Z žirovsko kultur-dveh «rue8-aciJ°» ustavljeno iz '« soDnt„aiJev' Pevske8a zbora ski H ,kov' obiskal sloven-nad t . dom v Opčinah skušal nrT- TedaJ sem nas rodnih- Pnmorskimi sona-njimilL Predstaviti z nasled-„^rni besedami: da'vam1 prihaJamo na Opčine, tistega ifrC Stavimo nekaJ od Ho n«'*- kulturnega počnejo v5TSkem in tako okre-kraiem» ' Sta JO med obema kalni raHze,VzP°stavili obe lotu £ ad'Jskl Postaji. Čeravno naša k?l2,virno Slovenci, se Ončin« . -močno razlikujeta. nadlvLlez,J0 na robu Krasa 0knomStvO^eney.aJslovenskim nJene med h Pa S° St,S-med hribe v slovenski notranjosti in odmaknjene od glavnih prometnih poti, pa vendar le dobrih 20 km od cesarske ceste Dunaj - Trst. Žiri ležijo v kotlini ob reki Sori Po-ljanščici, kamor pripeljejo tri ceste: ena iz Škofje Loke, druga iz Logatca in tretja iz sosednje Idrije. Tako je posebnost lege našega kraja v slovenskem prostoru ravno v tem, da leži ne stičišču treh slovenskih pokrajin: Gorenjske, Notranjske in severne Primorske (Tolminske). Kot nekaj posebnega smo se v tem okolju oblikovali tudi Žirovci - "gozdovnikov pleme", kakor bi nas po svojem sloveni-. telju Antonu Sovretu gotovo poimenoval Titus Lucretius Carus. V srednjem veku, ko smo posvetno sodili pod loško gospostvo freisinških škofov, cerkveno pa še vedno pod Oglej, od koder smo nekoč sprejeli krščanstvo, so bile Žiri "naseljeni otok sredi gozdov" (Pavle Blaznik), življenje ljudi pa nenehni boj z gozdom okrog njih za rodovitno zemljo in za preživetje. Ta stoletni spoprijem je napravil ljudi za nekoliko robate - "hlodobu-čne" bi rekel naš pesnik Franc Kopač - in taki so bili tudi težki čevlji, ki so jih izdelovali in po katerih so zasloveli daleč naokoli. A trd je bil Žirovec le navzven, v duši je bil mehkejši. Ta prikrita lastnost žirovske duše se je sčasoma in na posebno viden način izrazila v dveh izdelkih: v čipkah in v podobah. Tako še danes, v dobi čipa, izdelujemo Čipke (klekljamo) in slikamo prav tako. Iz Žirov je doma slovenski slikar Maksim Sedej, tu ustvarja slikar in oblikovalec Tomaž Kržišnik, v svetu pa je zaslovela "žirovska šola" slikarjev samorastnikov, med katerimi so se najbolj uveljavili Janez Sedej, Jože Peternelj, Konrad Peternelj in Ivan Glu-hodedov, kasneje pa so jim sledili še drugi; v zadnjem času sta posebej dejavna Vinko Podobnik in Pavle Sedej..." Na Opčinah sem sklenil s slikarji, ob tej priložnosti pa bi dodal še nekaj besed o novih prizadevanjih iz "dobe čipa". Žirov danes v svetu ne poznajo več le po čevljih in čipkah, ampak tudi po drugih izdelkih materialne in duhovne ustvarjalnosti. Ob Alpini in njenih smučarskih čevljih sta se s svojo blagovno znamko uveljavili podjetji Kladivar - tovarna za fluidno tehniko in Etiketa -podjetje, specializirano za posebne tiskarske storitve. Poudariti je treba dejstvo, da so ti izdelki vedno lepše oblikovani! Tako smo spet pri kulturi; ob likovni je treba omeniti vsaj še pevsko in godbeno, podobo Žirov pa po svoje dopolnjujeta Radio Žiri in revija Žirovski občasnik. Iz brezdušnega gozda v mesto brez duše (Ob)likovna kultura, ki se je tako vidno in lepo izrazila v vseh naštetih izdelkih, se je skozi stoletja izkazovala tudi v poseganju Žirovcev v naravno okolje, ki jih obdaja - v kulturno krajino, ki je tako nastala. Obdelava zemlje, ki so jo iztrgali gozdu, stavbe na njej, njih zunanjost in notranjost, stara vaška jedra, cerkve, kapelice in znamenja... - vse to je bilo v očitnem skladju z okoljem. A zdi se, da so se Žirovci "v prelepi dolini na koncu sveta" počutili nekako utesnjene; preku-cniško dvajseto stoletje je tudi njim dalo obilo priložnosti za udejanjenje parole, da je treba vse postaviti na novo in tako, da bo večje, bolj svetlo in bolj prostorno. Prva žrtev tega gra-diteljskega "destruktivno-kon-struktivnega sindroma" je bila stara žirovska župnijska cerkev - in če je dovoljeno podreti cerkev, ki je posvečen objekt, kaj bi tedaj s posvetnimi!? Šli so kar po vrsti, tako da je danes žirovska stavbna dediščina skoraj povsem uničena. Zato pa imamo toliko novega in velikega: veliko cerkev in še večji zadružni dom, novo šolo, blagovnico, nove gasilske domove, predvsem pa tovarne (celo industrijsko cono) in zraven njih nove hiše tistih, ki v njih delajo. Posebno veliko, osrednjo vlogo je v tem procesu odigrala tovarna Alpina. Pod njeno streho so leta 1947 združili vse čevljarske mojstre, pomočnike in vajence, ki so dotlej delali po številnih obrtniških delavnicah. Pod skupno streho so sprva še naprej proizvajali na obrtniški način, proti koncu petdesetih let pa jih je doletela industrijska revolucija - uvedba tekočega traku - nov delovni način, ki je sicer racionalen z industrijskega vidika, nikakor pa ni naklonjen razvoju človekove osebnosti; obrtniški način "dela in življenja" se pač razlikuje od tistega na tekočem traku. Zanimivo je tudi vprašanje, kako bi se žirovsko čevljarstvo razvijalo, če sredi stoletja ne bi prišlo do NOB in družbene revolucije? Znana je, denimo, trditev da je imel Anton Gantar v Novi vasi že pred vojno pripravljeno zemljišče in opremo za novo tovarno; čevljarstvo bi torej slejkoprej prešlo iz obrtništva v industrijo. Je pa gotovo, da je socializem ta prehod pognal v preskok. Mogoča je torej trditev, da so Žiri v socializmu gospodarsko napredovale hitreje kot bi v kapitaiizmu; pri čemer je seveda treba vzeti na znanje tudi spoznanje, daje bil socializem, kakršnega smo poznali in dejansko živeli (in ne tak, kakršen naj bi bil in o kakršnem je sanjal Kardelj), predvsem skrajšana in pospešena pot iz predkapitalističnih družbenih in produkcijskih oblik (vas, družina; obrt, založništvo, manufaktura) v kapitalistične (industrijske in postin-dustrijske). Od delavcev je ta socializem zahteval trdo delo, hkrati pa jim je omogočil, da so si s še tršim delom in s poceni, dostikrat naravnost podarjenimi posojili, zgradili hiše, osnovni standard in - ne nazadnje - šolali otroke. (Slednjega je bil deležen tudi pisec teh vrstic.) Žiri so torej v socializmu doživele velik gospodarski in socialni razvoj. Imel pa je ta razvoj tudi svoje negativne strani, med katerimi je najvidnejša tista, ki se kaže v uničenosti kulturne krajine. Urbanizacije naše kotline, ki je spremljala gospodarski razvoj, ni nihče zares načrtoval, bila je samorasla, stihijska (slepo delujoča, brez zavestnega vodstva, nenačrt-na). Taki so seveda tudi njeni rezultati. Krajevna skupnost in pooblaščeni urbanisti skušajo zadnja leta z bolj ali manj srečno roko reševati, kar se rešiti da in v ta urbanizirani kaos vnesti nekak red, urediti kanalizacijo, regulirati vodotoke, razširiti telefonsko omrežje, asfaltirati ceste in pločnike... Sprava z (lastno) naravo Naravno okolje in kulturna krajina žirovske kotline in njenega obrobja sta torej preživeli razdejanje, ki ga je povzročila razvojna poplava. Včasih je dolino poplavijala Sora, razvojni val, ki odteka, pa zapušča za seboj množico vsakovrstnih objektov, poti, kanalov in "smeti". Nastopa obdobje, ko bo treba vse to urediti in počistiti. Temu, kar so Žiri danes, pravijo zemljemerci "naselje z uličnim sistemom", urbanisti pa "naselje mestnega značaja"; da bi to postalo mesto, je treba mestne duše. Za pridobitev lete pa je treba še kaj storiti, še prej pa prenehati z nasiljem nad naravnim okoljem in kulturno krajino ter nad zgodovino in kulturno dediščino.* Skratka: Čas je za nekakšno spravo z naravo in z zgodovino, s prostorom in časom, v katerem živimo - da bi bi bil poslej razvoj bolj harmoničen; urban pa bo šele tedaj, ko bo ubran z žirovsko dušo. *P.S.: Letos mineva 700 let od prve omembe žirovskih vasi v loškem urbarju iz leta 1291. Leta 1979 so ta stoletna imena enostavno prečrtali in namesto njih razglasili imena ulic, ki so stare vasi že prej dejansko prekrižale in jih povezale v novo naselje. Sam sem bil tisto leto pri vojakih in sem se izvršenega dejstva pravzaprav zavedel šele jeseni leta 1983, v Franciji, deželi izpolnjevanja najrazličnejših formu-larjev; tam sem v rubriko "kraj rojstva" trmoglavo vpisoval Stara vas, naselje torej, ki ga uradno ni bilo več ("n,existeplus", bi rekel poštar). Tam, kjer'je bila nekoč Stara vas 47 (od 1956, še prej, od 1877, je bila tu, po podatkih Alfonza Zajca, št. 43), je zdaj Cesta XXXI. divizije 57. Osebno nimam nič proti tej legendarni diviziji in še manj proti njenemu Jurišnemu bataljonu ali proti "osvoboditvi", po kateri se imenuje "mestno središče " novih Žirov; rad bi le, da bi 700 let staro ime mojega rojstnega kraja spet oživelo! DUŠICA JURMAN Radio Žiri Skromno, a z veliko navdušen1 mo se na začetku ponujali poslušalr žirovskega dela naše občine, kjer j< ijska postaja nastala, in s temo, ki je i-ocasi, vztrajno in zanesljivo prebijala ne samo umišljene okope nasprotovanj, ko smo se s signalom približevali Škofji Loki, čez čas segli še v Selško dolino. Toda, ker vemo, da se nam je v teh enajstih letih dogajalo domala isto, kot drugim radijskim postajam, ki so nastajale iz enakih pobud in na podoben način, je to za nas danes pač samo preteklost. Nekaj, o čemer se le še kdaj pa kdaj ustavi prijeten in ljub anekdotičen spomin katerega od sodelavcev, med katerimi je ostalo prav malo tistih, ki se še spominjajo, kako je bilo na samem začetku, ko se je naš avizo oglasil le enkrat v tednu. Danes nas priganja in marsikdaj tudi preganja dejstvo, da nas poslušalci morajo slišati vsak dan. Koliko dela, zadreg, časovnih stisk, napak, pa tudi zadovoljstev je bilo v 55.380 minutah oddajanja v pravkar končanem letu, si tisti, ki nas posluša, in celo oni, ki je že kdaj bil v naših delovnih prostorih, komaj lahko predstavlja. Vemo, kje smo, kaj znamo in zmoremo, povemo pa tudi lahko, kaj želimo in nameravamo. Povečati čas oddajanja, še bolj se približati zanimanju poslušalcev, pri tem pa se ne nameravamo odreči osnovnemu razlogu, zaradi katerega smo se sploh prvič oglasili - dati prebivalcem naše občine lokalno informacijo, povedati, kar jih zanima in dati prostor in čas tudi njim, da izrazijo svoj interes in tako ves čas sooblikujejo program. Zato se tudi ne bojimo konkurence drugih postaj. Pravičnost je namreč v možnosti svobodne izbire posameznika, da te izklopi ali nadomesti z drugo postajo, če mu ne daješ tistega, kar pričakuje in potrebuje. Radio Žiri je lokalna radijska postaja občine Skofja Loka in če se je ime kraja, kjer je zrasla in od koder se še vedno oglašamo, prijelo, ne vidimo nobene potrebe in ne razloga, da bi to, kar je postalo domače, spreminjali. Tudi potem ne, če se bomo kdaj odločali, da bregove obeh Sor ponovno razdvojimo, da iz obeh dolin in hribov nad njima naredimo majhne otočke - nove občine. Radijskega signala tako ali drugače postavljene meje ne morejo ustaviti. In postaja, ki nikoli ni poznala razkošja, ne v ljudeh ne v denarju ne v opremi, celo osnovni tehnični pogoji se še danes niso približali običajnim standardom, ima pa dušo, ta postaja bo preživela tudi takšne ali drugačne razdelitve prostora in vplive časa. Staro trško jedro Žirov (Narisal: Vinko podobn* RADO JURCA Kje so tiste gostilne... Žirovske gostilne pred drugo svetovno vojno. Preden se je leta 1941 začela vojna, je bilo v Žireh šestnajst gostiln. Od teh sta bili le dve taki, ki sta živeli od samega gostinstva. Druge so bile odvisne od kmetijstva in/ali obrti, nekatere pa so le životarile. V stari Jugoslaviji v trgovinah niso prodajali vina tako kot danes. Kupovati ga je bilo mogoče le pri veletrgovcih z vinom. Cena je bila okrog pet dinarjev za liter, seveda le za tistega v sodih. Tri dinarje za liter je bilo treba plačati vnaprej: enega za občino, drugega za banovino in tretjega za državo. Ob koncu leta pa je sledil še obračun za celo leto. Tiste čase so v gostilnah točili le vino, pivo, žganje, pelinkovec, kraharle in sifon, pri čemer je bilo vse skupaj pod stalno kontrolo finan-carjev. Vino seje točilo po dvanajst din za liter, le pri redkih po deset din, denimo pri tistih, ki so sami hodili ponj v Dalmacijo. Pivo je na debelo prodajal Cene na Selu. Sifon je na domu izdeloval Viktor Strel na Rovtu v Žireh in ga ob sobotah ali po potrebi tudi sam razva-žal. Vsaka gostilna je imela kako posebnost, po kateri je bila znana in zavoljo katere so gostje radi zahajali vanjo. In po teh posebnostih jih zdaj, kolikor so mi še v spominu, navedem. Začnimo ob So(v)ri in pojdimo ob njej navzdol. Pri Jureču (Matija Jurca) v Brekovicah je bila velika kmetija - kot je še danes - in v njej gostilna bolj za postranski dohodek. Bila je precej oddaljena od središča Žirov, bolj na samem in blizu državne meje; zato so vanjo radi zahajali kontrabantarji. Med njimi so bili pogosti prepiri in dostikrat tudi pretepi. Kuhinja je bila znana po suhem mesu s kolerabo in ocvirkovici. Spomladi so pripravljali žabe, kar je bilo za tisti čas nekaj posebnega. Jedlo jih je le nekaj gostov iz Žirov. Pred gostilno je bilo balinišče, na katerem so se radi zadrževali in zabavali. Pri Petronu (Ivan Kavčič) v Žireh, ob križišču cest iz Idrije, Logatca in Škofje Loke, je bila prav tako precej velika kmetija in gostilna za povrh. Gospodar je bil resnega in nekoliko visokega značaja, zato so k njemu Novo »mestno« središče (Narisal: Vinko Podobnik) zahajali le večji posestniki in lovci; lovišče je namreč imel v zakupu. Žena pa je bilo zelo dobrega značaja in tudi dobra kuharica. Petronov sosed čez cesto Tone Beovič (pri Klemenu, kasneje pri Kafurju) je imel gostilno v najemu. Bil je Dalmatinec ter zelo dober in pošten človek. Točil je zelo dobro in najcenejše vino, imel dobro dalmatinsko kuhinjo in zato tudi precej prometa. Nadaljujmo naš sprehod po fostilnah ob cesti, ki pelje iz ;irov proti Dobračevi, se pravi v škofjeloško smer. Tudi Ivan Lenger (pri Špicarju) je imel nekaj zemlje in bolj zakotno gostilno. Vanjo so zahajali nekateri stalni gostje in kontrabantarji. Imel je par govedi in konja, če je bilo treba kaj prepeljati. Kuhinja je bila dobra. Pri Tinetu (Ivan Ovsenk) je bilo precej zemlje, nekaj govedi in velik hlev, v katerega so dajali pod streho konje tisti, ki so se iz okoliških hribov pripeljali k maši. V gostilni so pekli dobre kremšnite, kar je bilo za tisti čas še nekaj posebnega. Filip Potočnik (prej pri Burji, po njem pri Lipetu) nasproti farne cerkve je imel gostilno in trgovino z mešanim blagom. Bil je vesel človek in humorist. Največ prometa je imel ob nedeljskih mašah. V svoji trgovini je prodajal plašče znamke Ti-var iz Varaždina, ki so bili zaradi svoje kvalitete zelo iskani. Bil je eden tistih, ki so živeli samo od obrti, zemlje ni imel. Pri Katrnku (Franc Kavčič) je bilo veliko posestvo in zelo stara gostilna, ki obstaja še danes. Imel je trgovino s konji, kar je bila takrat redkost. Konje je prodajal po bližnji in daljni okolici, veliko pa jih je šlo tudi čez mejo v Italijo, kjer so bili iskano in precej drago blago. Gostilna je imela dobro kuhinjo in tujske sobe. Pri Gostišu (Alojz Gostiša) je bilo tudi nekaj zemlje, sicer pa zelo dobra gostilna. Imel je izredno dobro ženo, kakor tudi kuharico. K njemu so zahajali tisti, ki so radi kaj dobrega pojedli. Imeli so tudi prenočišča in tujske sobe. Za hišo so imeli kegljišče, tedaj še nekaj redkega. /Danes je v tej hiši "Ambasada" (Esad Biljali). - Op. ur./ Pri Bahaču (Vinko Demšar) so imeli gostilno, mesarijo in precej veliko, v glavnem dokupljeno posestvo. Bili so izredno napredni in zelo dobri gospodarji. Med gosti so prednjačili sokoli, politiki oz. tisti, ki so radi politizirali in drugi. Sloveli so po dobri kuhinji, golažu, pečenki in še marsičem. Gostilno sta dopolnjevala balinišče in zelo lep vrt. Pri Škandru na Dobračevi je imel gostilno v najemu Tomaž Bogataj. Poleg gostilne je imel še mlekarno. Odkupoval je smetano, izdeloval maslo in ga prodajal v Ljubljano, da je preživel svojo družino. Imel je tudi balinišče in vrt. Na mestu te gostilne stoji danes dobračev-ski gasilski dom. Pri Županu (Ivan Blažič) je ob velikem posestvu verjetno ena najstarejših gostiln na Zirov-skem. Vanjo so svoj čas zahajali lesni manipulanti in furmani, ki so tovorih les v Logatec. Ob nedeljah popoldne so se za svojim omizjem zbrali Ančnk, Mrovc, Fric, Svetle, Majnk, Skalar in Gantar in se dogovorili, kako bodo čez teden furali. Neke nedelje, ko seje po južini Majnk začel odpravljati k Županu, ga je žena, ki je bila nekaj čemerna, vprašala, ali mora res vsako nedeljo v gostilno. "Dobro, pa ne grem," je odvrnil in se potegnil na peč. Naslednje jutro je žena vstala kot ponavadi, nakrmila konje, pripravila zajtrk in šla poklicat moža, naj vstane, češ da je vse pripravljeno. "Nima pomena, da vstanem, ker sem bil včeraj doma in nimam kaj furati ta teden," se je zaslišalo v odgovor. Pri Kendovcu (Katarina Bogataj) na Selu so imeli tudi nekaj zemlje in govedi, predvsem pa velik okoliš, iz katerega so radi zahajali v to živahno gostilno. Baje so osnovali celo svoj klub lažnivcev. Pri Modrjanovcu (Milan Po-ljanšek) ob Sori so imeli pravo letovišče: dobro kuhinjo, tujske sobe, kopališče in lepo okolico. Gostje so prihajali ce- lo iz Beograda, pa tudi domačinov ni manjkalo. Potem ko smo se sprehodili ob Sori navzdol, se vrnimo do njenega sotočja z Račevo in pojdimo ob slednji navzgor v Novo vas. Tu je bilo veliko posestvo pri KamŠku, v njihovo gostilno pa so zahajali predvsem kmetje in sprehajalci iz bližnjih Žirov. Pri Nacku v Račevi je imel tedaj gostilno Vinko Žakelj (Klobučarjev), kasnejši upravnik gostišča pri Jelenu v Kranju. Tu je bila, ob cesti na Vrniko, gostilna za veliko okolico, v katero so radi prihajali tudi bolj oddaljeni gostje, saj sta bila z ženo zelo napredna. Imela sta dobro kuhinjo in bila, čeprav začetnika, za gostinstvo zelo nadarjena. Pri Vrbančku je imela Malka Mlinar gostilno, ki so ji rekli tudi "goropeška" (ker je pač v Račevi pod strmimi goropeški-mi bregovi). Malka je bila zelo napredna. Bavila se je tudi z gobami, odkupovala je suhe gobe, da je lahko z vsem skupaj preživela številno družino. Tako sem naštel in bolj skromno opisal vseh šestnajst gostiln, kolikor jih je bilo v žirovski občini na predvečer druge svetovne vojne. Naj jih navedem še enkrat po naseljih: šest jih je bilo v Žireh, po dve v Stari vasi, na Dobračevi, na Selu in v Račevi, po ena pa v Brekovicah in v Novi vasi. Bolj napredni so sami hodili po vino v Dalmacijo in na Štajersko; tradicionalna žirovska "vinska cesta" v Vipavo oz. na Primorsko je bila namreč med vojnama zaradi meje zaprta. Taki so bili Filip Potočnik, Franc Kavčič (Katrnk), Vinko Demšar in Tone Beovič. Vino so do Logatca pripeljali z vlakom, dalje do Žirov pa s tovornjakom ali pa so ga nazaj grede vozili furmani, ki so prej peljali les. Vsako leto na malega Pusta dan, tj. v četrtek po pepelnični sredi, so napravili obračun, se pogovorili in pozabavali ter skovali načrte za naprej. V občini Žiri je bilo v začetku leta 1941 nekaj čez 3200 prebivalcev. Sedaj nas je v krajevni skupnosti enakega obsega dobrih 4600, gostinskih lokalov pa le devet; od teh so gostilne le štiri, take da imajo tudi toplo hrano, pripravljeno ali po naročilu in ena pizzerU. Svoj bife imajo tudi balinarji upokojenci. Petdeset let P opisanem stanju je torej m0^n. če zapisati, da nam je v gost' skem oziru ta čas na voljo ' kot nekoč. Pripis urednika Žalostna, toda resnična je u%° tovitev avtorja, da žirovsko % stinska ponudba danes ne d° ga tiste pred vojno. S to ugO ,. vitvijo nočemo zmanjševati celo izničevati prizadevanj P^ sameznih gostincev. Navsetf nje je tu kar šest gostiln, v ko rih je mogoče dobiti hrano: ' ra (Na Falklandih, Ivo Trm pri Katrnku (Lidija Kavčić).P-Županu (Desa Rupe rt), L Aleksu (Aleksander Šebja^j Dom na Goropekah j/n!d. Stanovnik) in pizzerija Žir (V i nijel Rampre). V cafeju GeVa ,( (Vili Zadnikar), v Amba^-(Esad Biljali), Pod štengu" (Loka), v Marketu (M-S°r% pri balinarjih in pri upokoje*1 j je mogoče postati ali PoS iJ in kaj popiti. Pa vendar ne manjka. Ker bi lahko kdo porekel i( govorim na pamet, navaja*1*' dve osebni skušnji. Nekega P nedeljka so bili v podjetju h divar na obisku francoski P^ slovneži. Po končanih P°8(lj rih so jih hoteli gostitelji pf'J^ na večerjo, vendar se je pri uu ri lokala izkazalo, da je " ■* gostilna pri Homanu v Loki! In še ena francoska- p sem pred leti sedel v pariški, bliotheque nationale, se **' ^ stožilo po domačih kraji*1 J najbližja, namenu primerna tistega zasneženega dne °^0jj po sem pogledal v katalog P°°J(i slo Slovenija. Našel sem y ^ drugim tudi turistični vodn^L Dravski banovini (v franC;> 7 ni), torej za čas, ki ga °P'fo' Rado Jurca. Ta vodnik Prf Lica turistom Žiri kot lep ški kraj, gostilne pri G°s M Bahaču, Poljanšku in Kal* ^\ pa navaja kot "tujske", se P u kot take, ki premorejo ,uL(t sobe in dobro kuhinjo. - ~. ^ pa: kaj in kam bi danes s > cozi ?! d Miha M petek, 22. februarja 1991 ŽIRI SE PREDSTAVIJO 11. STRAN 'MmmsmSiGLAS ALPINA BO ZADRŽALA DELEŽ TRŽNE POGAČE Merilo je svetovni trg Tovarna Alpina je tako pri nas kot v svetu dobro znana, najbolj po proizvodnji smučarske obutve, predvsem pancerjev in tekaških čevljev. S temi programi je Alpina dosegla zavidljivo mesto v svetovni konkurenci. Sodi med večje proizvajalce, in je enakovreden tekmec ostalim znanim proizvajalcem tovrstne obutve. S športno obutvijo Alpine so bile dosežene zmage tudi na svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Val di Fiemme. Res je, da je ta program v zadnjih letih, predvsem zaradi neugodnih snežnih razmer po vsem svetu, nazadoval, vendar so v Alpi-ni kljub zmanjšani prodaji zadržali deleže na vseh pomembnejših svetovnih trgih. To pomeni, da so kljub slabim časom obdržali korak s svetom in uspevajo pripravljati in razvijati programe, za katere so prepričani, da bodo lahko obdržali stik s konkurenco in dosegali še boljše rezultate na svetovnih trgih. V Alpini so že zdavnaj spoznali, da je edino zahtevni svetovni trg pravo merilo za primerjavo kakovosti in ponudbe. Ob tem je žalostno, da naša država tega še do danes ni spoznala in ustrezno motivirala izvoznike na zahodne trge. Vedno je bilo tako, da je tisti, ki je veliko izvažal tudi veliko izgubljal. Ime Alpina postaja neke vrste sinonim za zimskošportno obutev, vendar se s tem nekako dela krivica drugim proizvodnjam v Alpini. Že vrsto let nazaj je polovico proizvodnje predstavljala ženska modna obutev. Delež modne obutve se je v času zmanjševanja proizvodnje in prodaje zimskošport-nega programa še precej povečal. Tudi pri proizvodnji modne obutve je prodajna strategija usmerjena na zahodne trge. Tudi za ponudbo Alpine na domačem trgu velja geslo, da mora biti izdelek tehnološko in modno na svetovni ravni, hkrati pa cenovno konkurenčen in dostopen potrošnikom. Alpina je v lanskem letu izdelala 2.100.000 parov obutve in od tega izvozila nekaj manj kot 80 odstotkov. Poslovali so brez izgube. Kljub temu da se stanje vsak dan slabša, v Alpini računajo, da se bodo investicije, razvoj in zmanjševanje stroškov na enoto proizvoda odrazili v še večji konkurenčnosti in s tem normalni prodaji v letošnjem letu. V ETIKETI TRIJE PROIZVODNI PROGRAMI Predvsem povečanje produktivnosti Zgodovina žirovske Etikete se je začela pod imenom Trakotkalnica. Šlo je torej za tekstilno podjetje, v katerem so izdelovali trakove, kasneje pa je vse bolj postajalo jasno, da bo potrebna razširitev proizvodnje. Etiketa Žiri je danes 230 članski kolektiv, ki je lansko leto praznoval tridesetletnico svojega delovanja. V obdobje lanskega leta sodi tudi notranja reorganizacija, saj so v podjetju spoznali, da po starem ne gre več. Tako imajo sedaj tri proizvodne programe: tekstilni program, papirni progTam, ter etipresorski program. Vsak program skrbi sam zase od oblikovanja do proizvodnje in prodaje. S sedanjimi proizvodnimi programi so želeli v tovarni ugotoviti ali še ustrezajo razmeram na trgih, ali jih bo treba dopolniti. Etiketa je doslej trgovala na celotnem jugoslovanskem trgu, zaradi zapletenih razmer pa se sedaj omejujejo pretežno na območje Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Izvoz je do sedaj dosegal okoli 16 odstotkov proizvodnje, vnaprej pa bo ena od prednostnih nalog vseh treh proizvodnih programov povečanje izvoza, ki naj bi dosegel vrednost okoli 2,5 milijona mark. Večinoma naj bi izvažali na zahodnoevropske trge. Do sedaj so bili največji odjemalci v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, nekaj pa tudi v Nemčiji in Avstriji. Pri tem je še posebno pomemben etipresorski program, ki zavzema polovico proizvodnje in je na svetovni ravni. Hkrati s tem načinom tiskanja na tkanine, v Etiketi tudi izdelujejo etipresorje. Seveda tudi v Etiketi niso imuni na težave, ki pestijo celotno gospodarstvo. Za sedaj sicer še niso odpuščali delavcev, vsi še prejemajo osebne dohodke, če pa se bodo r^meL6 v 80SP°darstvu še naPreJ slabšale, bo tudi njihova usoda nejasna. Ko pa bodo stvari bolj jasne, bodo izvedli ustrezne organizacijske spremembe. Za sedaj je poglavi-ni cilj io do 15- odstotno povečanje produktivnosti z obstoječim številom zaposlenih. ZAVAROVALNICA TRIGLAV DELNIŠKA DRUŽBA LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA KRANJ Vsak dober gospodar poskrbi za primerno zavarovanje Gospodarjenje in razvoj v Žireh sta povezana z veliko voljo, odrekanjem, pridnostjo in nenazadnje trmo, ki je na neki spodbujevalni način za Žirovce znana. Zato sta sedanji razvoj in relativna trdnost gospodarstva dobra osnova za nadaljnji napredek. Žirovski podjetniki in občani so sicer poskrbeli tudi za zavarovanje, vendar pa je vseeno treba stremeti za tem, da bi bila zavarovanja sklenjena na dejansko vrednost, saj je le na ta način potem lahko izplačana dejanska odškodnina. V krajevni skupnosti Žiri - torej ne samo v Žireh, marveč tudi v okoliških krajih oziroma vaseh - je danes sklenjenih kar 1200 zavarovanj kmetijskih gospodarstev, stanovanjskih hiš, obrtnih in drugih požarnih zavarovanj zasebnikov. Ta zavarovanja krijejo škodo po požaru, streli, viharju in eksploziji. Zavarovanj proti poplavam, ki jih je treba skleniti dodatno, pa je manj. Res je, da so se Žirovci z deli in regulacijami pred leti precej "otresli" škod zaradi poplav, vendar je tudi tovrstna nevarnost danes še kar precejšnja. V Zavarovalnici Triglav d. d. Ljubljana - Območni enoti Kranj ocenjujejo, da je v krajevni skupnosti proti požaru zavarovan vsak deseti objekt, po višini pa je premoženje zavarovano med 50 do 60 odstotki dejanske vrednosti. Pri tem pa velja spomniti, da je odškodnina, če pride do škode, izplačana v sorazmerju med zavarovalno vsoto in dejansko vrednostjo. Drugače povedano: zavarovanja naj bi bila sklenjena za dejansko vrednost, da je potem lahko izplačana tudi odškodnina za dejansko škodo. Od 1500 gospodinjstev ima zavarovane stanovanjske premičnine okrog 60 odstotkov gospodinjstev. Sklenjenih je okrog 800 zavarovanj. Sicer pa v tem primeru tudi za Žiri velja, da so stanovanjske premičnine zavarovane praviloma blizu dejanske vrednosti. Z 220 policami zavarovanj živali je v krajevni skupnosti zavarovanih okrog 2000 glav živine; torej večina. Sicer pa je bilo lani potrebnih kar 1209 obiskov veterinarja. Obolevnost živali je bila 60-odstot-na. Bilo pa je tudi precej poginov in zasilnih zakolov. Med lastniki avtomobilov jih je okrog 200, ki imajo sklenjeno tudi kasko zavarovanje. Ta podatek pa kaže, da jih je še kar precej, ki "računajo", da bo povzročitelj prometne nesreče "nasprotno vozilo" in da bo odškodnina izplačana iz tako imenovane avtomo- bilske odgovornosti. Ta verjetnost pa je po dolgoletnih analizah le polovična. Zato tudi za Žirovce drži, da premislijo, če ne bi vendarle sklenili poino ali pa vsaj delno kasko zavarovanja. Še posebej pa priporočajo lastnikom traktorjev in mopedov, da sklenejo zavarovanje za avtomobilsko odgovornost, ker jim bo na ta način Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana -Območna enota Kranj ob minimalni premiji povrnila škodo, ki bi jO imeli ob morebitni nesreči. Lani je bilo v krajevni skupnosti Žiri sklenjenih tudi več kot 150 tako imenovanih kvalitetnih življenjskih zavarovanj; v glavnem z devizno klavzulo. S to - devizno - klavzulo sklenjena življenjska zavarovanja namreč ohranjajo dogovorjeno vrednost. Zato Zavarovalnica Triglav priporoča vsem, da se ob obisku njihovega zastopnika podrobno seznanijo z novostmi, predvsem pa prednostmi tovrstnega zavarovanja pred drugimi, še nespremenjena življenjska zavarovanja (brez valutne klavzule) bo Zavarovalnica v Žireh uredila še letos. Za večino zaposlenih v Žireh pa je urejeno tudi kolektivno nezgodno zavarovanje. Višina tega zavarovanja se usklajuje vsako leto in sicer po dogovoru z zavarovanci oziroma podjetji. Sicer pa imajo podjetja v Žireh zavarovano tudi premoženje in to po podatkih in ocenah dokaj zadovoljivo. Vendar pa bo v prihodnje vseeno treba tudi ta zavarovanja ponovno pretehtati. Žirovci prav gotovo poznate zastopnika Zavarovalnice Triglav delniške družbe Ljubljana-Obmo-čne enote Kranj Ivana Žaklja, ki skrbi predvsem za premoženjska zavarovanja, in Martina Vidoviča, ki deluje na področju za življenjska zavarovanja. Prav je, da ste, tako kot do zdaj, tudi v prihodnje "povezani" z njima; saj gre za obojestransko korist in tudi zato Ker življenje potrebuje varnost! ZAVAROVALNICA TRIGLAV DELNIŠKA DRUŽBA LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA KRANJ USMERITEV POLIKSA JE IZVOZ Znak tovarne, znak kvalitete Sedanji Poliks, tovarna lahke obutve, je od svojega nastanka prehodil že dolgo pot. Nastanek podjetja je treba iskati že pred letom 1962. Tega leta se je namreč Komunalni servis, ki je opravljal številne storitve od žaganja drv do popravila radijskih aparatov, preimenoval v Obrtni center. Opravljal je dejavnosti čevljarske, kovinske in lesne smeri. Leta 1972 se je Obrtni center preimenoval v Poliks (Podjetje obutvene, lesne in kovinske stroke. Poliks sta sestavljali dve enoti, čevljarska in kovinska, v okviru katere so opravljali tudi lesne storitve. Ko je bil leta 1980 sprejet Zakon o združenem delu, se je podjetje preoblikovalo v delovno organizacijo z dvema temeljnima organizacijama. To sta bili TOZD Lahka obutev in TOZD Kovinar-stvo. Skupne posle obeh temeljnih organizacij je opravljala delovna skupnost skupnih služb. Maja leta 1989 pa se je TOZD Kovinar-stvo odločil za izločitev iz delovne organizacije. Njegovo tradicijo nadaljuje TOZD Lahka obutev, ki od začetka letošnjega leta v skladu z novo zakonodajo posluje kot samostojno družbeno podjetje z imenom Poliks, podjetje lahke obutve Žiri. Podjetje po številu zaposlenih sodi med manjša podjetja. S svojim programom, ki ob- sega izdelavo lahke obutve (espadrile, sandali, balerinke, otroško obutev...), podjetje dopolnjuje programe večjih čevljarskih proizvajalcev. Ker ni lastne trgovske mreže, svoj proizvodni program prodajajo preko trgovskih mrež večjih proizvajalcev po vsej državi, medtem ko se pri grosistih in zasebnih trgovinah za sedaj omejujejo pretežno na območje Slovenije. Zaradi vse večjih težav na domačem trgu, se Poliks v zadnjem času vse bolj usmerja v izvoz, razvili pa so tudi nov izdelek, kakršnega še ni na jugoslovanskem trgu, zanj pa še potekajo intenzivne tržne raziskave. Strateški cilj Poliksa je, da bo znak tovarne na vseh izdelkih za končnega potrošnika znak materialne in izdelovalne kvalitete, za grosističnega kupca pa znak časovne kvalitete. Da bi dosegli te cilje pa bodo morali predvsem izboljšati tehnologijo, osvojiti nove trge, ter spodbujati učinkovito inovativno dejavnost. MIHA NAGLIC Kdor stoji, naj gleda, da ne pade Pogovor z g. JANEZOM ŠILARJEM, župnikom pri sv. Martinu v Žireh. G. Šilar, že dobrih deset let ste predstojnik župnije Žiri, tako v svetnih kot v duhovnih zadevah. Zato predlagam, da v tem pogovoru osvetliva tako eno kot drugo plat, gospodarsko in versko, ki sta res daleč vsaksebi, pa vendar povezani v eno: v občestvo verujočih in Cerkvi pripadajočih Žirovcev. Naloženo nama je, da se v pogovoru omejiva na današnje stanje stvari. A tudi, če je tako, brez zgodovinskih primerjav in iztočnic ne bo šlo. Leksikon Dravske banovine iz leta 1937 hrani za žirovsko župnijo naslednje poročilo: "Župnija Ziri (dekanija Skofja Loka, škofija ljubljanska) ima 3230 duš. Zupna cerkev sv. Martina škofa. Prvotna cerkev je bila domnevno zgrajena že v 9. stol. Staro cerkev, ki je bila na zelo vlažnem in nizkem prostoru, so 1927 predelali v parno žago. Sedanjo veličastno stavbo so po načrtih A. VVebra z Dunaja zgradili v 1906-10. Krasen veliki oltar in orgle na električni pogon, zadnje delo Milavca (1914). Cerkev je bila prvotno podružnica starološke prafare, a je postala samostojna duhovnija že pred 1400. Je mati župnij: Vrbovskega, Zavratca, Ledin in Sv. Treh kraljev na Vrhu. Cerkveno je prafara pripadala do 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1787 goriški nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji." Župnija torej ni od včeraj. Kakšne pa so njene generalije, splošni podatki danes, enajst ali dvanajst stoletij po tistem, ko so te kraje pokristja-nili? Zgodovina župnije Žiri je zelo zanimiva. Bilo bi lepo in prav, Če bi jo kdo temeljito obdelal. To bi bilo zelo zanimivo branje. Zadnje spremembe je župnija doživela v tem stoletju. Po prvi svetovni vojni je s spremembo državnih meja izgubila dve podružni cerkvi in tri vasi: Breznico s cerkvijo sv. Kancijana, Vrsnik s cerkvijo sv. apostola Tomaža in Žirovnico. Vse te vasi so bile priključene župniji Ledine. Po drugi svetovni vojni seje v žirovsko župnijo vrnila le Breznica. Župnija Žiri ima tako poleg mogočne farne cerkve sv. Martina še štiri podružnice: sv. Ano na Ledinici, sv. Janeza Krstnika v Goropekah, sv. Kancijana na Breznici in sv. Lenarta na Dobračevi. Tam je tudi pokopališče, ki je bilo leta 1924 prestavljeno iz starih Žirov. Do nedavnega je župnija poleg Žirov obsegala še dvajset vasi. Ko smo dobili ulični sistem, so tri vasi izginile: Dobračeva, Stara vas in Nova vas. Starejši sicer še vedo, kje je katera, poznam pa že veliko mladih, ki ne vedo več, do kod je segala Stara vas in kje se je začela Dobračeva. Žalostno je tudi, da mnogi mladi ne vedo več, kje je bilo nekdanje središče fare ter da je kamnita podrtija sredi starih Žirov žalostni ostanek nekdanje lepe žirovske farne cerkve. Župnija šteje danes okrog 4500 ljudi, od tega računamo, da je krščenih nekako 4300. Meje župnije so jasno začrtane in velika dobrina je, da veČina faranov stanuje v središču, vse druge vasi, od Žirovskega vrha na severu, Raven na jugu, Izgori j na vzhodu in Mrzlega vrha na zahodu pa delovno in duhovno gravitirajo k središču. Po številu prebivalcev se žirovska fara uvršča na tretje mesto v dekaniji Skofja Loka in sodi med večje v ljubljanski nadškofiji. V njej delujeva dva duhovnika. Poleg mene je še g. kaplan Vid Stanovnik. Ob žirovski oskrbujeva še župnijo Vrh - Sveti Trije kralji, ki nima stalnega duhovnika. Vaša skrb je namenjena predvsem duhovnemu življenju faranov, blagru njihovih duš. Ta skrb se "dogaja " v institucionalnem okvirju, ki se mu reče Cerkev in v katerega sodi tudi žirovska župnija. Slednja svojih duhovnih smotrov ne more zasledovati brez primernih materialnih sredstev. Preden povprašam po njih, si ne morem kaj, da ne bi navedel še ene zgodovinske vzporednice. V svoji znameniti knjigi o Škofji Loki in loškem gospostvu je Pavle Blaznik v poglavju o cerkvenih razmerah v drugi polovici 18. stol. (s. 397) zapisal sledeče: "Važen temelj dohodkov starejših župnij so še vedno predstavljala imenja, ki v tem razdobju niso doživljala večjih sprememb; jožefinske župnije so seveda v splošnem tak temelj pogrešale. Ustanavljanje novih župnij in vikariatov je zmanjševalo obseg starih župnij in tako vplivalo na zmanjšanje dohodkov le-teh iz bogoslužja. Gospodarski položaj se je pa razen tega poslabšal predvsem pri tistih župnijah, ki so bile v večji meri navezane na dohodke od točenja vina (posebej ob krstih, porokah, pogrebih ipd.). Proti temu običaju je namreč nastopal goriški nadškof in končno je bilo 1773 točenje vina po žup-niščih sploh prepovedano. Prepoved je zadela na loških tleh zlasti žirovskega župnika, ki mu je vinotoč nesel letno najmanj 300 gld.; odslej so žirovsko župnijo prištevali med najrevnejše." Čeravno sem bil kot vaš gost tudi sam postrežen s kozarcem dobrega vina, vem, da ga "čez cesto" ne točite. Za to skrbijo "ustanove" na drugi strani ceste pred cerkvijo. Pa vendar - župnija potrebuje za svoje delovanje določene dohodke; odkod pritekajo? Prav ste rekli, da je naloga duhovnika najprej skrb za duhovno življenje faranov. Po zgledu Jezusovih apostolov bi se morali na prvem mestu posvečati "molitvi in oznanjevanju besede" (prim. Apd 6,4). Globoko sem prepričan, da se duhovniki pošteno trudimo. Kljub temu pa so duhovniki danes preobremenjeni še z vzdrževanjem, obnavljanjem in zidanjem cerkva, kapelic in cerkvenih stavb. Koliko cerkva, kapelic, znamenj, fresk, cerkvenih posod se je v letih po vojni obnovilo in ohranilo prav zaradi zavzetosti duhovnikov. Mnogi tega dela preprosto ne opazijo in ne cenijo. Nisem še slišal, da bi na primer kakšen župnik ali župnija dobila turistični nagelj, ker je obnovila to ali ono cerkev, ki je tudi turistično privlačna. Bolj so cenjene obnovljene gostilne. Morda bi, po zgledu vašega vprašanja, res kazalo po župniščih uvesti prodajo "dobre kapljice". Tako kot vsaka župnija ima tudi naša glavni vir dohodkov - nedeljsko pušico. Tu se zbirajo darovi tistih, ki vsako nedeljo prihajajo k maši. Mirno lahko trdim, da vse cerkvene stavbe v največji meri vzdržuje ta skupina faranov. Drugi viri so bolj neredni: recimo, ko domači namesto venca na grob pokojnega darujejo za cerkev ali pa darovi ob kaki drugi priložnosti. Včasih se nas spomni tudi kakšen žirovski izseljenec s svojim darom. Med dohodke pa seveda ne štejem samo denarnih prispevkov svojih faranov, ampak tudi za-stonjsko prostovoljno delo, ki ga mnogi naši fantje in možje, dekleta in žene darujejo cerkvi. Brez teh požrtvovalnih ljudi bi le težko ohranjali tisto, kar Cerkev v Žireh ima. Gospodarski temelj Cerkve je včasih predstavljala njena posest, zlasti nepremičnin (zemljišč, stavb...). Po zadnji vojni je bilo Cerkvi na Slovenskem veliko tega odvzetega. Kako je bilo v tem oziru v Žireh; kaj pričakujete za župnijo, če se bo odvzeto res vračalo? Večinoma ljudje stvari slabo poznajo. Cerkev je zemljo navadno dobila v dar od vernikov. Ti so jo darovali Cerkvi za vzdrževanje bogoslužnih prostorov in cerkvenih uslužbencev (duhovnikov, mežnarjev...). Zemlja se je delila na cerkveno in nadarbinsko posest. Duhovniki so imeli dolžnost za dobrotnike moliti in darovati sv. maše (ustanovne maše). Ko je bila po vojni zemlja krivično odvzeta, je mnogo cerkva ostalo brez sredstev za vzdrževanje in obnovo. Ko danes zmajujemo z glavo ob kaki zanemarjeni, napol podrti cerkvici, ne bi smeli s prstom kazati na malomarne farane, ampak na tiste, ki so tej cerkvi vzeli vir vzdrževanja. ' .... Janez Šilar, župnik v Žireh, se je rodil 30. 7. 1949 v Bohinjski Bistrici. Po osnovni šoli v rojstnem kraju je bival v malem semenišču v Pazinu, študiral nato bogoslovje v Ljubljani, kjer je bil 29. 6. 1974 posvečen v mašnika. Služboval je najprej kot nedeljski kaplan v Šentvidu pri Stični, bil nato za kaplana v Leskovcu pri Krškem in v Cerkljah na Gorenjskem. Od tam je bil je bil leta 1980 premeščen za župnijskega upravitelja v Žiri, župnik te župnije pa je od leta 1984. Mnogi obtožujejo Cerkev, da bi rada postala zopet bogata. Menim, da temu ni tako, ampak bi rada zase le toliko, da bi mogla iz dohodkov od premoženja oskrbovati bogoslužne prostore, ki so večji del pomniki kulture, na katere smo vsi ponosni. V naši župniji je največ zemlje odnesla poplava leta 1926. Po vojni so nam pa vzeli gozd v Goropekah, last goropeške cerkve, zemljišče, na katerem je stalo župnišče in cerkev v starih Žireh ter vrt na drugi strani ceste. Pred leti smo bili postavljeni pred izbiro, da nam za vrt odštejejo neko odkupnino ali ga nam sodnijsko dokončno odvzamejo. Sprejeli smo odkupnino in kupili kritino za streho na ledinški cerkvi. Pričakujemo, da bo ostala zemlja vrnjena. V minulih letih se je v župniji veliko delalo za obnovo in vzdrževanje cerkva in kapelic. Letos nameravate prekriti streho na župni cerkvi in -kolikor vem - pogrešate tudi veroučni prizidek? Mislim, da gre vsa zahvala mojim prednikom od g. Vidmarja, g. Logarja, g. Pečnika pred vojno, do g. Starmana, g. Kržišnika in g. Božnarja, ki so vzorno skrbeli za cerkvene stavbe in marsikaj na novo pozidali. Tudi v mojem Času se s ključarji trudimo, da bi ohranjali naše cerkve v dobrem stanju. Tudi prizidek z novimi verou-čnimi prostori in morda še s primerno dvorano bi zelo potrebovali. Žal se vsako leto pokažejo še bolj potrebne stvari, tako da z zidavo odlašamo. Streha na farni cerkvi je trenutno važnejša od vsega. Sedaj, ko so se časi spremenili in nismo več tako očitno ločeni na "vaše in naše", upamo, da bomo kdaj mogli uporabiti tudi dvorano v Domu svobode za kakšno versko prireditev, npr. za versko predavanje, materinski dan, Miklavža, versko igro, koncert... Saj je bila dvorana zgrajena tudi z delom in prispevki krajanov. Slišal sem za mnenje in tudi sam soglašam z njim, da so nekateri obnovitveni posegi vprašljivi v estetskem oziru. Npr.: eno od podružnic je včasih obdajal lep, iz kamnov zložen zid, zdaj pa je tam mogočno betonsko obzidje, ob katerem se človek vpraša, ali vaščani nemara ne pričakujejo novih turških vpadov. Tudi v prejšnjih časih žirovska župnija v tem oziru ni imela srečne roke; spomniva se le usode stare župnijske cerkve in drugih cerkvenih stavb, pa povojnih peripetij ob pripravah na gradnjo novega župnišča. Ob načrtovanju gradbenih in obnovitvenih del hi se najbrž kazalo posvetovati še s konservatorsko službo; gre namreč za odgovornost, ki je ne kaže prepustiti zgolj estetskemu okusu tistih, ki za ta dela največ prispevajo, se pravi Žirovcev. Slednji so znani po trmoglavem zatrjevanju, da za svoj denar že vedo, kaj hočejo. ("In to tudi imajo", bi lahko kdo cinično dodal.) Bi bilo mogoče podobo cerkvenih stavb dopolniti še z nekaterimi deli, npr. s kako fresko, vitražem ali spominskim obeležjem? Umetnikov, ki bi jih lahko izdelali, imamo nekaj sami, še več pa jih premore skupni slovenski kulturni prostor? Strinjam se, da so vsi obnovitveni posegi delikatni. Je pa tudi res, da dokler neka cerkev propada, se nihče ne zmeni, ko pa jo hoče neka skupina faranov obnoviti, se oglasijo nekateri s svojimi nasveti in zahtevami, sami pa niti s prstom ne mignejo, da bi priskočili na pomoč. Menim, da v preteklosti ni bila narejena kakšna očitna škoda pri obnovah. Ravno nasprotno, marsikaj smo obvarovali pred propadom. Redno se posvetujemo z Umetnostno gospodarskim svetom na škofiji. Sedaj ni misliti, da bi podobo kake cerkve dopolnili s kakšno fresko, vitražem in podobnim. Ozrimo se najprej v naše cerkve in poglejmo, kaj imamo. Prekrasne oltarje v vseh podružnicah, od katerih je le eden obnovljen. Verjetno se mnogi prebivalci Žirov niti ne zavedajo, kakšne umetnine hrani ledinška cerkev. Caka nas veliko in drago delo. Zato pozivam vse krajevne instance, vse z estetskim čutom, da združimo moči in sredstva ter se lotimo obnove. Z omembo estetskega vidika cerkvenih zadev sva se naposled le približala tistemu, za kar pri vsej stvari gre - verskemu življenju. Kako ga ocenjujete? Kaj si obetate od misijona, ki bo le-tos v vaši župniji? (Voklepaju: "poslanstvo" misijona, ki je bilo prvotno v razširjanju vere, je danes v obnovi in poglabljanju le-te; potemtakem je misijon potreben tam, kjer je vere premalo ali pa je prepovršna?!) Ocenjevati versko življenje v neki župniji je zelo nehvaležna ali celo nemogoča stvar. Sveto Pismo pravi, da človek vidi zunanjost, Bog pa gleda na srce. Zato so včasih zunanja znamenja le slab pokazatelj tega, kar se godi v dušah. G. arhidiakon Rafko Lešnik je v poročilu ob zadnji birmi o naši župniji napisal, da "vsa znamenja kažejo, da je v župniji zaznavna močna diferenciacija (nanjo kaže povprečno osem civilnih pogrebov v zadnjih štirih letih), upanje pa daje sorazmerno močno, zdravo in številčno ne nizko jedro zavzetih vernikov." Sam sodim, da je versko življenje v Žireh nad slovenskim povprečjem. Katera znamenja kažejo na to? Vsako nedeljo se zbere k sv. maši do 1200 ljudi, krstov, cerkvenih porok in cerkvenih pogrebov je nad 80 odstotkov, k verouku hodi nekako 75 odstotkov otrok, visoko je število • vernikov, ki pogosto prejemajo sv. zakramente. Verski tisk je sorazmerno dobro razširjen, imamo dejavno skupino farnih in podružničnih ključarjev, župnijski pastoralni svet šteje 30 članov, mešani pevski zbor 54 pevcev, v otroškem zboru se zbere do 40 pevcev. Zbora zelo dobro vodita dva organista, g. Anton Čadež in g. Andrej Žakelj. Kar precej je sodelavcev iz vrst mladih pri katehezi, bogoslužju, itd. Mislim, da živost verskega življenja po svoje dokazuje tudi število duhovnikov, ki so naši rojaki: g. dekan in Vitez Malteškega reda Viktorijan Demšar, pokojni dr. Stanko Žakelj, g. Vojko Seljak, g-pater Pavel Košir, dr. Anton Mlinar, ob tem še sestre redovnice. Vsak veren faran naj bi se ravnal po evangelj-skem naročilu: Kdor stoji, naj gleda, da ne pade. Zato lahko vsak v svojem duhovnem in verskem življenje še napreduje. Vemo, da nismo spoznali še vse resnice in zato smo vedno tudi iskalci Boga. V tem iskanju in poglobitvi vere nam bo posebej pomagal sv. misijon. Načrtujemo ga od 5. do 31. oktobra letos. V razglasu misijona smo zapisali: Misijon je najprej namenjen nam, ki več ali manj redno izvršujemo svoje verske dolžnosti, da bi vse, kar delamo, naredili iz prepričanja, vere in ljubezni. Vse, ki so se od cerkve oddaljili, bo misijon vabil, da znova najdejo svoje verske korenine-Vsem nevernim in iskalcem resnice pa želi misijon biti vsaj dobra informacija o veri in življenju po njej. Vsem, prav vsem, misijon odpira svoja vrata. Ob tej priložnosti vabim vse ljudi dobre volje v Žireh in okolici k udeležbi na misijonu. Se pa razume, da misijona ne želimo nikomur vsiljevati. Versko življenje mladih gotovo zasluži posebno vprašanje. Še ne dolgo tega mi je (kot animator ju kulture) neki partijski nostalgik potožil P° časih, ko je partija obvladovala inženiring mladih duš. In dodal: Poglejte, kako zna Cerkev ravnati z mladimi; župnik in njegovi veliko de-^ lajo na tem, da bi mlade potegnili za seboj, vt pa se nič ne trudite, da bi mu ovčke speljala Kako tedaj Vi ocenjujete versko življenje in duhovno kulturo mladih sploh ? V Žireh se ob koncu tedna v dveh skupinah k mladinskim verskim večerom zbira do 50 mladih. Delo z mladino je odgovorno in tudi težko-Mladi iamjo izostren čut, kaj je dobro in kaj "nakladanje". Ko sem bil še kaplan, sem se za en večer mladinskega verouka pripravljal p° šest in več ur. Tudi moji kaplani g. Vinko Pod-bevšek, g. Jože Tori, g. Dušan Kožuh in sedanji, g. Vid Stanovnik, so mladinsko pastoralo vedno jemali resno, zato imeli kvaliteten mla- //Aalples industrija pohištva Železniki Za prijeten bivalni prostor pohištvo A. GORENJSKI GLAS, PETEK, 22. FEBRUARJA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokorn; lektorica Marjeta Vozlič Bog ga je dal, bog ga bo vzel - V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE V današnji prilogi poleg stalnih rubrik in nagradne križanke, ki spet prinaša lepe nagrade, objavljamo članek o uspešni premieri na amaterskem odru, novinar Stojan Saje pa se je pogovarjal z učenko drugega razreda iz Šenčurja, ki je v akciji Podarim-dobim dobila avtomobil. Nadaljuje se tudi naša nova nagradna igra, igra presenečenja. Pišite nam, kako bi vi presenetili svoje prijatelje, znance in sosede. V okviru naših možnosti vam bomo pomagali... VREME Mrzlo in spet sneg Pratika, po kateri vam teden za tednom napovedujemo vreme, napoveduje za danes, petek, 22. februarja, MRZLO vreme, prav tako naj bi bilo mrzlo jutri, v soboto, 23. februarja. V nedeljo, 24. februarja, se nam po pratki obeta SNEG, v ponedeljek, 25. februarja, bo OBLAČNO, v torek, 26. februarja, spet dokaj MRZLO, v sredo, 27. februarja, MEGLA, v četrtek, 28. februarja, pa je ŠČIP. LUNINE SPREMEMBE V četrtek, 28. februarja, bo ob 19. uri in 25 minut, ŠČIP. Ker se Luna spremeni ob tej uri, bo po Herschlovem vremenskem ključu dež in sneg ob jugu ali zahodniku! Dan bo 26. februarja dolg že 10 ur in 57 minut. Sonce bo vzšlo ob 6. uri in 47 minut in zašlo ob 17. uri in 44 minut. KOLEDAR IMEN V petek, 22. februarja: Metka, Kajetan, Marjeta, Monika V soboto, 23. februarja: Romana, Polikarp, Dejan/Tadej V nedeljo, 24. februarja: Matic, Matiček, Bogdan, Sergej V ponedeljek, 25. februarja: Taras, Vali, Matevž, Tomo V torek, 26. februarja: Tilka, Aleš, Sašo, Drejče V sredo, 27. februarja: Jelko, Gabrijel, Jelka, Domen V četrtek, 28. februarja: Roman, Ožbej, Ožbolt, Gabi. SNEŽNE RAZMERE Krpin v Begunjah: 40 do 50 cm snega; Straža: 40 cm snega; Pokljuka: 190 cm snega, cesta je prevozna z zimsko opremo; Zatrnik: 90 do 170 cm snega, smučarski avtobus vozi; Soriška planina: 160 cm snega, koča je odprta; Velika planina: 100 cm snega; Kranjska Gora: 85 do 180 cm snega; Zelenica: 60 do 160 cm snega; Kobla: 50 do 200 cm snega; Jezersko: 40 cm snega; Stari vrh: 25 do 45 cm snega; Krvavec: 130 cm snega. Tekaške proge so v naših smučarskih središčih urejene. Po Bledu se je te dni malodane tvegano sprehajati: pločniki in dohodi so poledeneli in neočiščeni. Tako so v »led vkovane« tudi stopnice pri Park hotelu. - Foto: D. Sedej KAM NA NEDELJSKO KOSILO? Na nedeljsko kosilo vas tokrat vabimo v gostilno Lipan, ki jo boste našli na Hotavljah, na poti med Škofjo Loko in Žirmi. Od hišnih specialitet priporočajo sveže postrvi in divjačino, imajo pa tudi pestro izbiro jedi po naročilu. Razen ponedeljka imajo odprto vsak dan od 12. do 23. ure, vse ostalo pa boste zvedeli, če boste poklicali na št. 68-528. Mizarjenje - orodje, materiali, izdelki Na začetku letošnjega leta je v sodelovanju podjetja Black & Decker Jugoslavija, Tehniške založbe Slovenije iz Ljubljane in revije SAM iz Zagreba izšla zanimiva knjiga z naslovom Mizarjenje, orodje, materiali in izdelki. Bogato opremljena knjiga s številnimi barvnimi fotografijami in skicami je namenjena vsem, ki bi se radi naučili osnovnih tesarskih in mizarskih del. V prvem poglavju so napotki za pravilno izbiro in uporabo orodja, o lesu, lepilih in okovju ter navodila za opremo delovnega prostora, izdelavo delovne mize in tesarskih koz. Drugo poglavje je namenjeno montaži industrijskih polic in izdelavi preprostih polic, regala, vgradne garderobne omare in skladiščnega regala. V tretjem poglavju je'načrtovanje predelnih sten, vgradnja suhomontažnih vrat, postavitev predelnih sten in zaklju- čna dela, četrto poglavje pa združuje vse, kar je treba vedeti pri gradnji vrtne terase: od risbe prostora za gradnjo in risanja idejnih načrtov do napotkov za izdelavo treh različno oblikovanih teras. Knjiga stane 350 dinarjev in jo lahko dobite v knjigarnah, v večjih blagovnicah, v tovarniški trgovini Blac & decker v Grosupljem in pri Tehniški založbi Slovenije. TRGOVINA UGODNIH NAKUPOV ŠPAROVEC SPAR MARKET STRUGA -STRAU Tel.: 9943-4227-2349 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVAŠKA 2 8.50 9.00 9.00 10.10 15.20 15.30 16.55 17.00 17.05 18.10 18.10 18.25 18.55 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 21.15 22.10 22.30 0.30 Video strani TV mozaik Klub Klobuk Simenon, TV nanizanka Video strani Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik: Tednik, ponovitev Spored za otroke in mlade Zgodbe o Poluhcu: Poluhec nese očetu kosilo, lutkovna igrica Pasja pripoved ali kako je bilo... češka nanizanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Škandali, angleška dokumentarna serija Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka TV dnevnik Sova Dragi John, ameriška nanizanka Voveur, angleški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 17.30 18.00 20.00 20.30 21.15 22.15 22.55 23.40 0.05 Satelitski programi - poskusni prenosi Regionalni programi TV Slovenija - studio Maribor: Tele M Ljubljana: DP v hokeju na ledu: Olimpija - Medveščak, prenos Žarišče Hugo Wolf, dokumentarna oddaja Slavnostni koncert Marjane Li-povšek ob 130-letnici rojstva Huga VVolfa Oči kritike Finale PEP v odbojki (ž): Mladost - Olimpia Teodora, posnetek iz Zagreba Satelitski programi, poskusni prenosi Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Dom, ljubi dom, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Edukon, kontaktna oddaja 11.30 Boj za obstanek 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.00 P. I. Čajkovski: Pikova dama, opera 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Antologija sodobne hrvaške poezije: Slavko Mihalić 17.30 Hrvaška danes 18.15 Dom, ljubi dom, oddaja za otroke 18.45 Polna hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Countrv gold, ameriški film 21.45 Duoptrija, talk shovv, zabavno- glasbena oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 Poročila v angleščini 22.55 Ekran brez okvira 0.25 Poročila 8.45 9.00 17.25 17.55 19.30 20.00 20.10 20.15 21.10 21.50 22.20 22.35 23.10 23.35 Video strani Zasedanje hrvaškega sabora Danes v saboru Odbojka za pokal prvakinj: Mladost - Olimpia Teodora, prenos Glasbeni vsakdan Orson in prijatelj Zgodba za lahko noč Vizionarji Nostalgija Alf, ameriška humoristična nanizanka Nova doba, dokumentarna serija Glasbena oddaja Poročila Vojna in spomini, ameriška nadaljevanka TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Skrivnosti sveta, dokumentarna oddaja 20.30 Sarin dnevnik, TV nanizanka 21.30 Leteči zdravniki 22.15 TV dnevnik 22.25 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki in Doogie Hovvser 9.30 Ruščina 10.00 šolska TV 10.30 Tujčev klic, ponovitev ameriškega filma 12.00 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.45 Sadovi zemlje. Banka semen 14.00 Mister Biliion 15.30 Otroški program 15.35 Alfred J. Kvvak, risanka 16.00 Am, dam, des 16.20 Kotiček za živali 16.35 Jaz in ti, pregled programa za prihodnji teden 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Zarota na Temzi, angleška mladinska serija 17.30 Mini kviz 17.55 Yakari, risanka 18.00 Mi 18.30 Doktor Trapper John, Živa maskota 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Stari 21.25 Manekenka in vohljač 22.10 Pogledi s strani 22.20 Trailer 22.50 Izganjalec hudiča II., ameriška grozljivka 0.30 Casvsliki 0.35 Hammer, V Hammerjevem varstvu 1.00 Casvsliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.20 Leksikon umetnikov 16.30 Borzna poročila 16.45 Naslednica 17.30 Srečanje z naravo, oddaja o živalih v sodelovanju z WWF 18.00 Doogie Hovvser 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Evropa: Rojstni kraji Srednje Evrope 21.00 Knjiga meseca 21.15 Dolga pot Afrike v demokraci- Jj? 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport - Smučarski poleti, svetovni pokal iz Kulma 22.50 Leteči cirkus Montvja Pvthona, humoristična serija 23.20 Lovec na pornografijo, dokumentarni film 1.00 Smrt prijateljstva 2.15 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30 23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba L RADIO Žffil 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Kaj nam pomenijo nagrade in priznanja (v živo) -19.00 -Odpoved programa - FILMNET RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.30 Povabilo na ples, ameriški baletni film 11.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M, serija 13.00 Dirtv Dancing, serija 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja Roza, telenovela 15.38 Neto 15.50 Narodnozabavni napevi, ponovitev 16.40 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev. Let XY7 pogrešan 18.45 Poročila 19.20 Vrnitev SLOVENIJA 1 SOVA VOAJER angleški barvni celovečerni film; glavne vloge: Carl Boehm, Moira Shearer, Anna Massev, Jack VVatson Naslovni lik filma je mladenič, ki ima mračno obsesijo. S svojo kamero snema izraze strahu, groze, trpljenja na obrazih svojih žrtev pred smrtjo, preden jih umori. Voajer in kamera sta eno, kamera je del njegovega telesa, je način, kako reagira, kako dojema svet, kako ga oblikuje, kako se z njim sporazumeva. Brez kamere je zgubljen, zmeden. Nasprotno je s kamero močan, predrzen, nezaustavljiv. Režiser že v prvih dveh minutah pokaže, kdo oziroma kaj je junak, ki mori svoje žrtve. Ostali del filma pa porabi za to, da Voajerjevo obsesijo še bolj nazorno utemelji. Naslovni lik je ponotranjil očetov polaščevalni, sadistični odnos. Vsako snemanje je polaščanje, iztrganje sne-manega iz »naravnega« okolja. Filmsko vlogo očeta je odigral režiser (Michael Povvel!) sem, vlogo sina pa je zaupal svojemu sinu. 7.00 Father's little Dividend 9.00 The VVeather in the Streets 11.00 Fast Charlie, the Moonbean Rider; David Carradin, Brenda Vaccardo 13.00 Foxhole in Cairo 15.00 Throvv Mom-ma from the Train, črna komedija; Danny De Vito, Billy Crvstal 17.00 A Cry in the Dark; Mervl Streep 19.00 Dirtv rotten Scoundrels; Steve Martin, Michael Caine 21.00 Road House; Patrick Svvavze, Ben Gazzara 23.00 Mississippi Burning 1.00 The Haun-ting of Sarah Hardv 3.00 Spellbinder 5.00 Star Trek IV: The Voyage home Piščance, bele, težke, stare 14 dni, lahko dobite takoj! Cena samo 10 din za kos, za večje količine še popust! Se priporoča VALILNICA HUMEK, Irca vas 18, Novo mesto, telefon (068) 24-496. v preteklost, Slepo zaupanje 21.10 Daj, udari, gorila, italijansko-franco-ski film; Ken Clark, Irina Demick 22.55 Screentest, ameriška erotična komedija 1.20 Umreti za domovino, ameriški film 1979, Dennis Erdman, Carol Burnett, Ned Beattv 3.40 Screentest, ponovitev 5.0 Vrnitev nazaj v preteklost, ponovitev 5.45 Aerobika EUROSPORT 6.00 Nevvs Live/Newsline 7.00 D. J. Kat Shovv/Evrobika 9.00 Tenis, ponovitev 11.00 Motošport, Big VVheels 11.30 Evrobika 12.00 SP v sankanju, vrhunci 12.30 SP v biatlonu, vrhunci 18.00 Poročila 19.00 VVorld sports Special 19.30 Tenis, ATP turnir v Stuttgartu 22.30 Rokoborba 0.00 Poročila 0.30 Dviganje uteži, vrhunci svetovnega prvenstva 1.30 Tenis, turnir v Stuttgartu Komična opera v Festivalni dvorani na Bledu Kulturni klub Bled prireja v soboto, 23. februarja, ob 19.30 uri v Festivalni dvorani na Bledu komično opero W. A. Mozarta Cosi fan tutte. Izvajalci so Opera et studio iz Ljubljane, predprodaja vstopnic pa je v Atlasu na Bledu. • D. S. Literarni večer v Liznjekovi domačiji Nanovo ustanovljeno društvo Alternative Kranjska Gora - kulturna sekcija in Turistično društvo Kranjska Gora prirejata literarni večer z gostom Damjanom Jensterlom. Literarni večer bo danes, v petek, 22. februarja, ob 19. uri v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori. Tema večera je predstavitev nove Jensterlove knjige Rovenale. • Lojze Kerštan KINO 22. februarja < 2 r/5 —» z CENTER amer. akcij, film POPOLNI SPOMIN ob 16. in 20. uri, Zvone Še-ruga: DRUGAČNE ZVEZDE - multivizijska predstavitev knjige in predavanje z diapozitivi ob 18. uri STORŽIČ amer. melodrama ŽENSKA - HUDIČ ob 18. uri, prem. amer. trde erot. RAZUZDANE IGRE ob 20. uri ŽELEZAR amer. karate kung fu film KLJNG FU FANTJE ob 18. uri, amer. krim. film DOBRI FANTJE ob 20. uri KOMENDA amer. vojni let. film MEMPHIS BELLE ob 19. uri LAZE amer. pust. film DARKMAN - MOŽ IZ TEME ob 19. uri ČEŠNJICA amer. krim. drama DRUGSTORE KAVBOJ ob 20. uri TRŽIČ Gledališka predstava: LESENA PEČ ob 18. uri CERKLJE amer. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 18. uri SKOFJA LOKA amer. kom. UUBIM TE DO SMRTI ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI aer. melodrama DUH ob 19. uri RADOVLJICA amer. barv. film GUVERNER IN STRIPTIZETA ob 20 uri, amer. erot. film SEKS V ZAPORU ob 22. uri BLED amer. akcij, film Hl-TRONOGI KOLESAR ob 20. uri NOVO V KINU POPOLNI SPOMIN POPOLNI SPOMIN je akcijski znanstveno-fantastični film s slovitim Arnoldom Schvvarzeneggerjem, Rachel Ticotin in Sharon Stone v glavnih vlogah. Dogaja se leta 2084, ko je svet že preživel tretjo svetovno vojno in je Mars že nova kolonija Zemlje s stalnimi političnimi nemiri. Gradbenega delavca Daga, ki ima prelepo ženo, prično preganjati sanje iz nekega drugega življenja in skrivnostna ženska z Rdečega planeta... Premiera bo v petek, 22. februarja. | NA OREHKU JE ŠE ENA TRGOVINICA K CMOKU na Pečjakov kruh Orehek pri Kranju, februarja - Pravkar so jo odprli. Tako nova je, da niti vaščani še ne vedo zanjo. Le ljudje iz Drolčevega naselja, ki hodijo trdo mimo, in oni, ki pridejo v sosednjo videoteko A&D po kasete s filmi, čudno pogledajo ta veliki belo-lila obarvani CMOK, ki se je naenkrat pojavil nad vrati. Kako so ljudje iznajdljivi! Če ni prostora zgoraj, ga izkopljejo iz tal. Dubaičeva (včasih Petrovičeva) Ljubica si je svojo trgovinico zamislila v hišnih kletnih prostorih. Precejšen izkop so naredili pred hišo, da so lahko vhod porinili ven, ga oblekli v baker in zgradili kar se da udobne stopnice do vhoda v trgovinico. Malo prostora, a ta dobro izkoriščen. Prav takšno priznanje lahko damo trgovinici sami. Ozka, dolga je, v bistvu majhna, toda napolnjena prav z vsem, kar bodo na svetek in petek potrebovali prebivalci Drolčevega naselja, Orehka pa morda še kdo drug. Najbolj veseli pa bomo, ker bo odprta vsak dan po ves dan, od osmih do osmih, ob nedeljah pa do enih popoldne. Kakšna potuha! Pa poglejmo, kaj vse ima CMOK na svojih policah. Da vas ne bo zavedlo, da imajo le močnate jedi naprodaj. Kje pa! V tej trgovinici dobite vse, kar vsak dan potrebujete v svojem gospodinjstvu. Od delikates in zamrznjenih rib do zelenjave, od uvoženih čokolad in diabetičnega sladkorja do prehrane za športnike, od dnevne kozmetike do otroških pleničk in pralnih praškov, od vseh vrst brezalkoholnih pijač do izbranih buteljčnih vin. Posebej dobro bo založena delikatesa, kjer bodo vedno naprodaj odlični Arvajevi mesni izdelki, vsi siri kranjskih mlekarn, kot posebnost hiše pa bo Pečjakov kmečki kruh, ki ga bodo vsak dan vozili prav s Škofljice, pa seveda tudi sirove štručke, koruzni in ajdov kruh z orehi ter krofi. Vsak dan sveže! Ob nedeljah bo prav tako sveži kruh, le da bo blejski. No, cmoki bodo tudi, le zamrznjeni, poleti pa še sladoled in vse tisto, po Čemer bodo stranke spraševale. • D. Dolenc PLANIKA KRANJ Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve p. o. Kranj Savska loka 21 razpisuje JAVNO LICITACIJO ki bo v petek 1. 3.1991 ob 12. uri v prostorih tovarniške menze, za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Količina Izklicna cena Prvič na licitaciji 1. Počitniška prikolica 2. Počitniška prikolica 3. Počitniška prikolica Drugič na licitaciji 1. Stroj za nanašanje lepila 2. Stroj za gumiranje 3. Stroj za perforiranje 4. Šivalni stroj 5.Strojzaluknj.zg. delov 6. Stroj za polag. ojačila 7. Stroj za polag. traku 8. Stroj za šivanje stelk 9. Stroj za rezkanje 10. Stroj za lep. podloge 11. Stiskalnica za podplate 12. Stroj za številčenje 13. Stroj za kosmatenje 14. Stroj za struženje peta 15. Stroj za pomivanje 16. Hidravlični agregat 17. Agregat - generator 18. Stroj za navlačenje 19. Stroj za pribijanje pet 20. Hidravl. stiskalnica za notranj. 21. Stroj za oblikovanje 22. Stroj za napitke 23. Stroj za likanje opetja 24. Stroj za polaganje okvirjev 25. Aparat za aktiv, podplatov 26. Sesalec za prah 27. Stroj za šivanje podplatov 28. Stroj za žigosanje stelk 29. Stroj za zagib. zg. delov 30. Stroj za raztez. razšiva 31. Stroj za kovičenje podplatov 32. Stroj za pritrjevanje 33. Stroj za tanjšanje usnja 34. Stroj za navlačenje - agregat 35. Stroj za tolčenje robu 38. Sekalni stroj 37. Hidravlična preša 4- agregat 38. Agregat 39. Hladilni agregat 40. Stroj za pakiranje 2 kom 8.0 3 kom 9.0 2 kom 10.000,00 2 kom 700,00- -1.400,00 1 kom 200,00 1 kom 900,00 9 kom 2.300,00- -12.300,00 1 kom 4.600,00 lkom 900,00 1 kom 600,00 1 kom 11.500,00 5 kom 2.300,00- -5.400,00 1 kom 1.400,00 1 kom 4.600,00 2 kom 100,00- -600,00 2 kom 700,00- -5.000,00 2 kom 4.200,00 1 kom 1.600,00 1 kom 2.700,00 1 kom 10.800,00 4 kom 600,00- -5.700,00 1 kom 5.000,00 1 kom 5.400,00 2 kom 5.400,00- •16.100,00 1 kom 4.300,00 3 kom 2,700,00 1 kom 2.700,00 lkom 1.100,00 9 kom 5.700,00 2 kom 5.700,00 1 kom 10.800,00 3 kom 16.100,00 2 kom 21.500,00 1 kom 3.700,00 1 kom 4.600,00 1 kom 16.100,00 3 kom 16.100,00 1 kom 9.200,00 5 kom 11.500,00 2 kom 30.700,00- 42.300,00 1 kom 5.400,00 1 kom 11.500,00 1 kom 10.700,00 Ogled osnovnih sredstev bo na dan licitacije od 9—11 ure na tovarniškem dvorišču. Varščino v višini 10 % od izklicne cene bodo interesenti lahko plačali do začetka licitacije pri blagajni podjetja. Nakup bo potekal po sistemu VIDENO-KUPLJENO, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do povračila varščine. V prodajni ceni ni vključen prometni davek in ga je kupec dolžan plačati posebej. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse polnoletne fizične osebe, ki so v predpisanem roku vplačale varščino in pravne osebe, ki so predložile pooblastilo ter barirane Čeke za vplačilo varščine. Kupnino in pripadajoči prometni davek je treba vplačati najkasneje v 8 dneh na žiro račun podjetja. Kupljeno in plačano blago je treba odpeljati najkasneje v treh dneh od dneva plačila. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.15 Video strani 8.25 TV mozaik 8.25 Muzzv, angleščina za najmlajše 8.40 Angleščina - Follovv me 9.00 Radovedni Taček: Ples 9.20 Zbis: Pohorski steklar 9.40 Čebelica Maja, risana serija 10.05 Novinarske zgodbe: Prodajalec časopisov, češka nanizanka 10.15 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec nese očetu kosilo, lutkovna igrica 10.30 Alf, ameriška nanizanka 10.55 Zgodbe iz školjke 12.00 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik, ponovitev 12.15 Večerni gost: Mitja Meršol 13.00 Oči kritike 14.50 Video strani 15.00 Fluid: The Dubliners, ponovitev 1. dela koncerta 15.50 Žarišče 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Senca na zemlji, angleški film 18.15 Risanka 18.25 EP video strani 18.30 Zdaj pa po Slovensko: Pogovor o pogovoru, ponovitev izobraževalne oddaje 18.50 Že veste? 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 ONA + ON 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 Sova Zlata dekleta, ameriška nanizanka Lovejov, angleška nanizanka Četrtkov otrok, ameriški film 1.15 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 11.25 Kulm: Smučarski poleti, prenos 14.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.30 Zagreb: Finale PEP v odbojki (ž); Mladost - Avero sneek, prenos 18.00 Kanal norih, nizozemska zabavna oddaja 18.30 Videomeh, ponovitev 19.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija 19.30 TV dnevnik 19.55 Reka: Finale jugoslovanskega pokala v košarki, prenos 21.30 Filmske uspešnice: Brez zlobe, ameriški film 23.25 DP v plavanju, posnetek iz Ljubljane 23.55 Vutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Izbor šolskega programa 10.00 Sodobna hrvaška poezija: Slavko Mihalić 10.30 Kaj je film 11.00 Nemščina - Alles gute 12.00 Mladinski film 13.30 Mikser M, zabavna oddaja 14.15 TV teden 14.30 Narodna glasba 15.00 Ciklus filmov B. Marjanovića. Podmornica 15.15 Sedmi čut, oddaja o prometu 15.25 Nafta, angleška dokumentarna serija 16.25 Poročila 16.30 TV avkcija 18.00 Berači in sinovi, TV nadaljevanka 18.55 Rakuni, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Glitterdome, ameriški film 21.45 TV dnevnik 22.05 Poročila v angleščini 22.10 Izseljena Hrvaška 22.55 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 23.40 Športna sobota TV Sarajevo 0.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.45 9.55 11.25 14.30 14.50 16.25 18.10 19.30 20.00 21.30 22.30 23.30 0.30 Video strani Vojna in spomini, ponovitev ameriške nadaljevanke Kulm: svetovni pokal v smučarskih poletih, prenos Spregledali ste - poglejte Alf Ekran brez okvira KPK v odbojki: Mladost - Avero Sneek, prenos Rokomet za pokal evropskih prvakov: Proleter - Steaua, prenos Glasbeni vsakdan Pokal Jugoslavije v košarki, prenos Ljubim show Zakon v Los Angelesu Nočne ptice Nemoralne zgodbe, francoski barvni film TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Dokumentarna oddaja 19.00 TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Celovečerni film 21.30 Leteči zdravniki. TV film 22.15 TV dnevnik 22.25 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 8.30 Vreme - panorama 11.25 Šport: Smučarski poleti za svetovni pokal 15.35 Leksikon umetnikov - nato, Takrat 15.45 Reportaža z borze 16.00 Moja najljubša viža 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Doogie Hovvser 18.30 Avstrija v sliki 19.00 Avstrija danes 19.30 Casvsliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Rollerball 22.15 Casvsliki 22.20 športna reportaža 22.50 Al Jolson 23.50 Jazz mednarodno 0.40 Casvsliki 0.45 Ex libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 11.25 šport Smučarski poleti - svetovni pokal, iz Kulma 15.35 Leksikon umetnikov nato. Borzna poročila 16.00 Moja najljubša pesem, koncert narodnozabavne glasbe 17.00 17.45 18.00 18.30 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 22.15 22.20 22.50 23.50 0.40 Ljuba družina Kdo me hoče? Doogie Hovvser Slika Avstrije Avstrija danes Čas v sliki Vreme Kultura Rollerball, ameriški film 1975, James Cean, John Houseman, Maud Adams, John Beck, Mo-ses Gunn Čas v sliki Šport Al Jolson, oddaja poskuša s pričanjem prijateljev in znancev približati gledalcu človeka, ki se je sam imel za »najboljšega zabavnika vseh časov« Jazz international čas v sliki/Ex libris 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski MerkurČek + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harrv Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba SLOVENIJA 1 SOVA ČETRTKOV OTROK ameriški barvni film; glavne vloge: Gena Rovvlands, Don Mur-ray, Jessica VValter, Rob Lovve, Tracv Gold, Janet MacLacklan, Robin Garnnel Rob Lovve je velik zvezdnik, prvo veliko vlogo je odigral v filmu Četrtkov otrok. Kot debutant v filmu ni zapisan na prvem mestu, čeprav gre za glavno vlogo. Predloga Victorie Poole je dokumentarni zapis resnične družinske usode. V najboljši tradiciji televizijskih adaptacij je režiser David Lovvell Rich posnel pretresljiv film o najstniku, ki zboli. Čeprav radoživ, priljubljen in čeden (saj je Rob Lovve) svojih športnih ambicij ne bo mogel uresničiti. Preiskave namreč pokažejo, da je neozdravljivo bolan - da ga bo lahko rešila le transplantacija srca... Pravzaprav melodrama; pa vendar presega okvire zvrsti. Gena Rovvlands in Don Murrav, znana igralca, sta kot starša izvrstna v prikazu boja za sinovo življenje, režiser pa vešče stopnjuje napetost ob razvoju fantove bolezni ter čakanju na operacijo. RTL PLUS 1. RADIO ŽIRI 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP, obvestila in pogovor s sponzorjem oddaje -19.00 - 21.00 - Neposredni prenos novinarskega večera Gorenjskega glasa iz dvorane Svoboda v Žireh V soboto, 23. februarja, bo ob 19. uri na Radiu Žiri neposredni prenos Novinarskega večera Gorenjskega glasa iz dvorane DPD Svoboda. 6.00 Reporterja črne kronike, ponovitev 6.45 Rešilec 7, nemška serija 7.10 Schongruberjevi, nemška serija 7.35 Dragi stric Bili, serija 8.00 Konfeti, pisani filmski kiosk z risankami 9.30 Klark, otroška oddaja 10.10 Risanke 11.15 Marvel Universum, risanke 12.35 Risanke 13.55 Ragazzi, glasbena oddaja 14.20 Katts and Dog, serija 14.45 Lassie 15.10 Daktari 16.05 Angel se vrača 16.55 Cena je vroča 17.45 Inside Bunte, družabna kronika 18.10 Akcija - novo v kinu 18.45 Poročila 19.00 Nogomet 19.30 Shouston Knights, serija; Michael Pare, Michael Beck 10.15 Maščevanje rdečega gusarja, italinanski film 22.00 Dall-as, talkshovvi 23.00 Sleci Dirndl, nemški erotični film 0.30 Seksi norčije 1.05 Kariera skozi vse postelje, ameriški erotični film 2.40 Sleci si Dirndl, ponovitev filma 4.00 Plavgirl - Berlin je vreden greha, nempki film 5.50 Aerobika KINO 23. februarja CENTER amer. akcij, film POPOLNI SPOMIN ob 17. in 19. uri, prem. amer. melodrame VSEAMERIŠKI JUNAK ob 21. uri STORŽIČ amer. pust. film VVILOVV ob 16. uri, amer. trda erot. RAZUZDANE IGRE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. krim. film DOBRI FANTJE ob 16.30 in 18.45 uri, amer. trda erot. SEKSUALNE DILEME ob 21. uri DUPLICA amer. pust. film DARKMAN - MOŽ IZ TEME ob 17. in 19. uri, prem. amer. melodrame ŽENSKA - HUDIČ ob 21. uri TRŽIČ amer. krim. drama DRUGOSTORE KAVBOJ ob 18. in 20. uri SKOFJA LOKA amer. melodrama DUH ob 18. n 20. uri ŽELEZAR amer. trda erot. POHOTNE ZAČETNICE ob 20. uri RADOVLJICA amer. grozlj. ČLOVEK IZZA REŠETKE ob 18. uri, špan. grozlj. PONORELA OPICA ob 20. uri BLED amer. zab. film NOPRE ZGODBE BARONA MUNCHAUSNA ob 18. in 20. uri, amer. erot. SEKS V ZAPORU ob 22. uri BOHINJ amer. akcij, film COCOON ob 20. uri NOVO V KINU VSI AMERIŠKI HEROJI VSI AMERIŠKI HEROJI je ameriška melodrama z odlično igralsko zasedbo: Jessica Lange, Dennis Quaid in Timothv Hutton. Zgodba pripoveduje o Gavinu, ki je najpopularnejši športnik na univerzi in njegovem dekletu Babs, ki je izbrana za miss. Poročita se, ustvarita si družino, vse je v najlepšem redu, dokler njegova športna slava ne zbledi, vse se zruši na njena ramena. In tu je Donni, prijatelj obeh, uspešen znanstvenik... Predpremiera filma bo v soboto, 23. februarja. / 1. PROGRAM TV SLOVENIJA / / TV HRVAŠKA 2 / 8.20 Video strani 8.30 Otroška matineja. Živ žav 9.20 Pasja pripoved ali kako je bilo... ponovitev češke nanizanke 9.50 Carv Grant - praznovanje, angleški dokumentarni film 10.40 Mati in sin, avstralska humoristična oddaja 11.10 Domači ansambli: Ansambež Rž 11.40 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Prisluhnimo tišini 13.10 Titanic, ponovitev 14.40 Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Margaret Bourke VVhite, ameriški film 18.40 Mali koncert: Kristijan štuhec 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Pripovedke iz medenega cvet- ličnjaka, TV nadaljevanka 21.40 Zdravo 23.00 TV dnevnik, šport, vreme 23.25 Sova Spet ti?, ameriška humoristična nanizanka, Lovejov, angleška nanizanka 0.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 11.25 Kulm: Svetovni pokal v smučarskih poletih, prenos 14.30 Športno popoldne, vključitev 18.00 Zagreb: Finale PEP v odbojki (ž): Mladost - Uraločka, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Drugačne zvezde, potopisna reportaža 20.30 Naj tu ostane pragozd... dokumentarna oddaja 21.05 Smučarski pokal Loka - pionirji, reportaža s Starega vrha nad Škofjo Loko 21.25 Mladinski Pokal Kurikkala, reportaža iz Bohinja 21.45 Športni pregled 22.30 DP v plavanju, posnetek iz Ljubljane 23.00 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 Družinski magazin 14.25 Nedeljsko popoldne: Sestanek brez dnevnega reda 17.10 Pobeg iz utrdbe Bravo, ameriški film 18.45 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 SA 204-272, TV drama 21.00 Nedolžni, francoski film 22.35 TV dnevnik 22.55 Poročila v angleščini 23.00 športni pregled TV Črna Gora 23.45 DP v nogometu: Velež - Dinamo, reportaža iz Sarajeva 0.15 Poročila 9.35 Video strani 9.40 Dober dan Spregledali ste - poglejte 9.50 Bleščeča kupola, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.25 Kulm: Svetovni pokal v smučarskih poletih, prenos 14.30 športno popoldne 15.00 Košarka: NBA liga 16.30 Vaterpolo: Mladost - Jadran Koteks, prenos 18.00 Odbojka: Finale pokala evropskih prvakinj: Mladost - Uraločka, prenos 20.00 Sedma noč 20.05 3 + 3 + 1 = nedelja 20.45 Murphv Brovvn 21.20 Ost sedme noči 22.25 Skrita kamera 22.30 Fashion and stvle 22.45 Čudežne žene 23.00 Srečanje z likovnim umetnikom in začetek nove akcije 23.20 NLF, nagradna igra 23.30 Teden za nami 0.00 Nočni klici 0.50 Rezultati avkcije TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Jeff Bolt, ameriški celovečerni film 21.30 Globus, politična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.10 Športna oddaja TV AVSTRIJA 1 9.00 Casvsliki 9.05 Teleskop 9.50 Glave 10.35 Tednik 11.00 Ura za tisk 12.00 Hallo Austria, hallo Vienna 12.30 Orientacija 13.00 To Fly 13.25 Doogie Hovvser 13.50 Zlato iz vročega grla 15.30 Hiša v Jeruzalemu 15.35 Pustolovščine Bremenskih mestnih muzikantov 16.00 Mini ČVS 16.10 Daktari 17.00 X-large 18.30 Šef zdravnik Trapper John 19.15 Žrebanje lota 19.30 Casvsliki 20.15 Jaz o sebi; Fritz Muliar 21.15 Šalom 21.20 L. v. Beethoven: Fidelio 23.20 Casvsliki 23.25 Pozni Richard Strauss 0.25 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Kulturni zajtrk 10.30 Iz moje knjižnice - nato Leksikon umetnikov 10.55 Mozartov koledar 11.00 Mozart iz Salzburga 12.35 Mozartov novi najemnik 13.00 Domovina, tuja domovina 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Takrat 14.35 Kulm: Smučarski poleti za svetovni pokal 17.15 Klub za starejše 18.00 Doogie Hovvser 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Verska oddaja 19.00 Avstrija danes 19.30 Casvsliki 19.48 Primer za ljudskega tožilca 20.15 Bandelijev alibi 21.40 Čas v sliki 21.45 Kaj sedaj? 23.10 Majhne Francozinje - prvič 0.25 Kladivo 0.50 Šport 0.55 Casvsliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja -11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna -18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - EPP - Al-petourovo turistično okence - 10.00 -Minute za šport in rekreacijo -10.10 -Zahteva po vrnitvi dežurne zdravstvene službe v zdravstveno postajo Železniki - 11.00 - Novice in dogodki -obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.10 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev -13.00 - Odpoved programa - RTL PLUS SLOVENIJA 1 J 7.05 MARGARET BOURKE - VVHITE ameriški barvni film; glavne vloge: Farrah Favvcett, Frederic For-rest, David Huddleston Izjemno življenje mojstrske foto-grafinje Margaret Bourke - VVhite je pritegnilo pozornost znanega filmskega režiserja Lavvrenca Schillerja, ki je prenesel na filmski trak zgodbo o njenih uspehih, tveganjih in razočaranjih. Strast do fotografiranja je mlademu, sposobnemu dekletu omogočila, da je s pogledom skozi fotograf ski aparat odkrivala značilnosti časa in okolja, v katerem je živela in da je ta spoznanja s pomočjo odličnih fotografij posredovala mnogim ljudem. Prvi uspehi je niso zazibali v prijeten sen, ampak se je v njej vse bolj ostril čut, s katerim je iskala nove teme. Z voljo in vztrajnostjo, predvsem pa z nenavadno gorečnostjo je odslikavala najbolj usodne, vznemirljive in boleče trenutke svojega časa, razkrivala trpljenje, stisko in pogosto neznosnost človeške usode. Vsa predana poklicu se je bila pripravljena odpovedati se svojemu osebnemu življenju. Tako je propadel tudi njen zakon, kajti Margareth Bourke-VVhite ni mogla in ni hotela odreči svojemu poslanstvu. 6.00 Risanke 8.00 Otroška oddaja 9.30 Ali baba, ameriška risanka 10.40 Su-per Mario Brothers 11.00 Teden, talkshovv 12.05 Klasika a la Carte 12.35 Neverjetne zgodbe 13.00 Moj oče je z drugega planeta, ameriška serija Družina Munster, serija Ultraman, serija 14.15 Strelska kraljica, nemška glasbena komedija 16.10 Trije prijatelji, nemški film 17.45 Umetnost in sporočilo 17.50 Glasbena revija 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug, potovalni kviz 20.15 Nevarna pustolovščina pod vodo, britanski film; Doug McClure, Peter Gil- more 21.50 TV Spiegel, magazin 22.25 Prime Time - pozna izdaja, magazin 22.45 Primarij dr. VVestphal 23.40 Borba proti mafiji; Ken Wahl 0.30 Monsters, serija 0.55 Tvvilight Zone - neznane dimenzije, Daljna sreča 1.15 Alfred Hitchcock predstavlja; Navidezna smrt; John Heard, Andv Garcia 1.45 Aerobika EUROSPORT 7.00 Hour of Power/Fun Factorv 8.00 Trans VVorld Sport 10.00 SP v biatlonu; Tenis, turnir v Stuttgartu; Lahka atletika 18.30 Motošport 19.30 Lahka atletika, dvoransko tekmovanje v Karlsruhu KINO 24. februarja CENTER amer. akcij, film POPOLNI SPOMIN ob 17. in 19. uri, prem. amer. krim. drame DRUGSTORE KAVBOJ ob 21. uri STORŽIC amer. barv. film COCKTAIL ob 16. uri, amer. trda erot. RAZUZDANE IGRE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. krim. film DOBRI FANTJE ob 16.30 in 18.45 uri, prem. amer. akcij, filma BELE NOČI ob 21. uri DUPLICA amer. pust. film DARKMAN - MOŽ IZ TEME ob 17. urL prem amer. karate kung fu filma KITAJSKA ZVEZA ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. vojni let. film MAMPHIS BELLE ob 18. in 20. uri SKOFJA LOKA amer. melodrama DUH ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. UUBIM TE DO SMRTI ob 19. uri RADOVLJICA špan. grozlj. PONORELA OPICA ob 18. uri, amer. barv. film GUVERNER IN STRIPTIZETA ob 20. uri BLED amer. akcij, film HITRONOGI KOLESAR ob 18. uri, amer. akcij, film COCOON ob 20. uri BOHINJ amer. zab. film NORE ZGODBE BARONA MUNCHAUSNA ob 18. uri, amer. erot. film SEKS V ZAPORU ob 20. uri NOVO V KINU AIR AMERICA V akcijski komediji AIR AMERICA bomo spet občudovali odličnega Mela Gibsona in Roberta Dovvnevja. Tokrat sta pilota male ameriške zasebne letalske družbe, ki locirana v Laosu pomaga vojaškim operacijam v Vietnamu. Kontrola nad družbo je v rokah CIA, družba pa se poleg ostalega bavi tudi z drogo. Film je zasnovan na resničnih operacijah ameriške obveščevalne službe v času vietnamske vojne, ki pa so se razvedele šele leta 1979. Lani je režiser Roger Spottsvvo-ode po njih naredil akcijski film zavit v komedijo in nič čudnega, da je film med najbolj gledanimi v Ameriki. Premiera bo v nedeljo, 24. februarja. \. PROGRAM TV SLOVENIJA J \ jjj HRVAŠKA 2 \ 8.50 9.00 9.00 9.15 9.25 9.55 10.10 10.25 15.20 15.30 16.55 17.00 17.05 18.30 18.30 18.45 19.10 19.20 19.30 19.55 20.05 22.00 22.20 22.50 0.05 Video strani TV mozaik Alica v deželi risb, oddaja za otroke TV Sarajevo Čiv, čiv, še dolgo bom živ Folklorna skupina Emona: Slovenski ljudski plesi Utrip Zrcalo tedna TV mernik Video strani Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik Mozaik, ponovitev - Zdravo Spored za otroke in mlade Radovedni Taček: Rak Alf, ameriška nanizanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Črno in belo, drama TV dnevnik, vreme 400 let slovenske glasbe Sova: Avtoštopar, ameriška nanizanka Lovejoy, angleška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Zelena ura 21.00 Sedma steza 21.30 Rezervirano za šanson: Cathe-rine Sauvage, 2. oddaja 21.55 Satelitski programi - poskusni prenosi 23.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 10.00 10.30 10.45 11.15 11.46 12.00 12.10 12.20 15.30 16.30 16.45 16.50 17.00 17.30 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 20.50 21.20 21.40 21.45 23.15 Poročila TV koledar Čas za pravljico, odaaja za otroke šolski program Izza zelenih vrat Bodite z nami Iz vašega čtiva: Ante Kovačić Family album, tečaj ameriške angleščine TV Leksikon: Etika, morala in praktična filozofija Poročila Video strani Satelitski program Dvoboj čarovnic, dokumentarno igrani film Video strani Poročila TV koledar Šolski program: Family album, tečaj ameriške angleščine Hrvaška danes Čas za pravljico, oddaja za otroke Neubran prometni orkester, dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd Sedem dni v svetu, zunanja politika Dnevnik Poročila v angleščini Kinoteka Hollywooda: Ciklus Spencerja Tracyja: Adamovo rebro, ameriški film Poročila 16.05 16.10 16.20 17.10 18.00 18.05 19.00 19.30 20.00 20.10 20.15 21.10 21.45 22.45 23.05 Video strani Dober dan Spregledali ste - poglejte Zakon v Los Angelesu, ponovitev nadaljevanke Nočni klici, ponovitev ameriške nanizanke Dober večer Rumena minuta Glasbeni vsakdan Dokumentarni film Orson in prijatelji, risana serija Zgodba za lahko noč Svet poroča Cosby shovv, ameriška humoristična nanizanka Campion, britanska serija Poročila Semenj nečimrnosti, 5. del angleške nadaljevanke ■V3.05 Primat za tol\\ca, ponovitev z odmevi gledalcev 13.35 Tednik 14.00 Sadeži zemlje, Jojoba 14.150 Očarljiva Jennie 14.40 Full House 15.30 Otroški program 15.35 Babar 16.00 Am, dam, des 16.20 Mini oder 16.30 Mini srečanje 16.55 Mini ČVS 17.10 Na lovu za skrivnostnim živalskim svetom, V Afriki, 2. del TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.00 Dokumentarna oddaja 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Glasbena oddaja 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.45 6. krog - šport iz zamejstva 17.55 18.00 18.30 19.22 19.30 20.00 20.15 21.08 21.15 22.00 22.10 23.55 0.20 Yakari Mi šef zdravnik Trapper John Znanje danes Čas v sliki Šport šport v ponedeljek Mojstri kuhajo Magnum Pogledi s strani Lepota greha, jugoslovanski film, 1986, Mira Furlan, Milutin Karadžič, Petar Bozovič Hammer, Ljubljena Susi čas v sliki TV AVSTRIJA 2 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki nato Doogie Hovvser 9.30 Avstrija v sliki 10.00 TVvšoli 10.30 Manekenka in vohljač, ponovitev 11.15 High Chaparral, Tennerjevi posli, serija 12.05 Nepovabljeni gosti 12.15 Nano - tehnika ultrasveta, ponovitev 13.00 čas v sliki 8.30 Vreme - panorama 16.35 Leksikon umetnikov - nato, Takrat 16.45 Viseči grobovi Huaylajev 17.30 Lindenstrasse 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Otok sanj 21.00 Novo v kinu 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 šiling 22.00 casvsliki 22.25 Dokumentacija 23.10 Nočni studio 0.10 Čas v sliki MlKJoU©IEL?GLAS Babo žagajo! V prejšnji številki smo vam predstavili nekaj starih slovenskih šeg in navad ob postu, danes pa bomo povedali malo več o sredpostni sredi. To je sreda po četrti, sredpostni nedelji in ime samo pove, da gre za sredino posta. Po Sloveniji je znano, da na sredpostno sredo »babo žagajo«. V babi se vidi, kot pravi Kuret v Prazničnem letu Slovencev, poosebljanje postnega časa. Babo prežagajo na pol in se s tem maščujejo nad neprijetno starko ter tako oznanijo, da je pol posta mimo. Včasih so »babo« res žagali in sicer slamnato lutko. Marsikje je niso ravno na sredpostno sredo, ampak v času, ko se je zima poslavljala. Žaganje lutke so potem sčasoma opustili in jo nadomestili z desko ali hlodom z narisano žensko postavo. V Kamni gorici so babo žagali tako, da so šli v gozd nad vasjo in zarezali v bukov hlod obliko ženskega telesa. Hlod so potem pre-žagali na dvoje. Ob žaganju babe so se včasih kar pošteno zabavali. Gospodinja je, denimo, skuhala kosilo, nato pa so domači pretentali nekoga, naj gre gledat, kako babo žagajo. Ko se je vrnil, so kosilo že pospravili.. Žaganje babe smo prevzeli od svojih laških sosedov, saj tega ne poznajo ne Nemci in ne Hrvati. Pomeni pa odpor uživanja željne družbe proti postu... SLOVENIJA 1 20.05 ČRNO IN BELO drama TV Novi Sad V ospredju drame sta Rubi in Saša, fanta, ki se spoznata na poti iz Londona. Saša je Jugoslovan, sin ločenih staršev, ki živi pri očetu. Tja pa povabi tudi Rubija, simpatičnega črnca, ki je nekdaj v Jugoslaviji študiral, tu pa je spoznal tudi ljubko plavolasko. Dekle ima bogatega in vplivnega očeta, čigar beseda ima svojo težo... Igrajo: Reuben Oyeyle (Rubi), Saša Delič Saša), Vladimir Jan-ković. Dušica Žegarac, Feodor Tapavički, Milena Đorđević 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čević: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila - 16.30 - Vroča tema: Laž ima kratke noge - 17.10 - Zakajčkova mini šola - 17.20 - Nagradni kviz za naj 17.30 - Ta nori, nori svet - 17.50 -Kotiček za naše mlade sodelavce -18.00 - Spoznajmo se med seboj -19.00 - Odpoved programa - FILMNET 7.00 Le chat et la souris, francoska kriminalka 9.00 The VVooden Horse, drama 11.00 Hovv to frame a Figg 13.00 The naked Gun 15.00 Colombo - sex and the married detective; Peter Falk 17.00 Suddenly, triler 18.00 Robocop 20.00 Just teli me vvhat you vvant 23.00 Road Raiders; Bruce Box-leitner 1.00 Lisa and the Devil; Telly Savalas 3.00 The vvild Angels; Henry Fonda, Nancy Sinatra 5.00 The Greek Tycoon; Anthony Ouinn, Jacqueline Bisset RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.40 V rokah izseljevalca, ameriška kriminalka 11.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M 13.00 Obtožba 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldo-va zgodba, serija 14.50 Divja Roza, serija 15.38 Neto, gospodarstvo danes 15.50 Bojna ladja Galaktika, serija 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je prava 17.45 Sterntaler, nagradna igra 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 A-team 20.15 Mini Playback Shovv, otroci imitirajo pop zvezde 21.15 Debeluhi v Mehiki, itali-nansko-francoski film 23.00 10 pred 11, kulturni magazin 23.25 Poročila 23.40 Priložnost za ljubezen 0.15 M, moški magazin 0.50 A-team, ponovitev 1.35 Aerobika / KINO 25. februarja / < s < os cc ti b * S a. uf) < O on tU cc O o CENTER amer. krim. drama DRUGSTORE KAVBOJ ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. akcij, film BELE NOČI ob 17.45 in 20. uri CERKLJE amer. akcij, film POPOLNI SPOMIN ob 18. uri RADOVLJICA amer. grozlj. ČLOVEK IZZA REŠETKE ob 20. uri, špan. grozlj. PONORELA OPICA ob 20. uri NAŠI NARODNOZABAVNI ANSAMBLI Trinajsto prase Tržič, februarja - Kar malo čudno banalno je udarilo z vabila na predstavitev knjige Andreja Šusterja Drabosnjaka "Marijin pasi-jon", ko je bilo spodaj zapisano, da bo predstavitev s pravo godčev-sko glasbo pospremil ansambel Trinajsto prase... Trije godci so se predstavili: Tomaž Rauch, Roman Ravnic in Karlo Ahačič, ki ansambel vodi. Vrsto zanimivih starih inštrumentov so privlekli iz svojih malh: violine, istrski klarinet, istrski "bajs" - bas na dve struni, piščali, bordunske citre in "concerti-no" - malo harmoniko, nekakšno klovnarsko "frajtonarico". Zaigrali so drmač, bovško polko, štajeriš... Ansambel deluje tri leta, doma in v tujini so že veliko nastopali, predvsem v Italiji, sodelovali so tudi na festivalu ljudske glasbe v Monzi. Sicer pa imajo največ komentirane koncerte po šolah, kjer mladi spoznavajo stare inštrumente in staro glasbo. Skupaj so se pa spravili iz čistega užitka, ki jim ga nudijo stari inštrumenti. Morda ste že uganili, zakaj so se poimenovali Trinajsto prase? Zato, ker igrajo staro glasbo, ki izginja, se izgublja v poplavi moderne glasbe in odmira, ker ni več starih ljudi, ki bi jo imeli radi, ker morda zanjo tudi pri kulturnih skupnostih ni zanimanja in se počutijo kot trinajsti prašiček pri svinji, ki jih lahko doji le dvanajst, ker je tudi seskov le ducat... Karlo Ahačič, Tomaž Rauch in Roman Ravnic sestavljajo ansambel Trinajsto prase. Tržičanom so se 5. februarja predstavili v vili Bistrici nad Tržičem. - Foto: D. Dolenc Trije godci stare glasbe so oni večer v vili Bistrici navdušili z vsako vižo in z vsakim inštrumentom posebej. Na ples vabi njihova glasba, na razigran in poskočen vaški rej, da noge kar same od sebe udarjajo takt. Če bi to ne bilo ravno v vili Bistrici, kjer je bilo vse skupaj tako zelo svečano in so po dolgih desetletjih Trži-čani prvič lahko spet stopili vanjo in so bili zaradi vsega malce v zadregi, bi morda celo zaplesali. Pa drugič, saj bo ansambel Trinajsto prase še prišel v Tržič. Konec koncev je njihov vodja le Tr-žičan! • D. Dolenc Ob koncu šolskega leta Učiteljica pove staršem, da bo moral njihov sinček ponavljati razred. »Pa res ni nobene možnosti, da bi šel naprej?« moledujeta oče in mati? »Ne, ni je,« reče učiteljica. »S takim neznanjem, kot ga ima vaš sin, bi lahko zaostalo še šest njegovih sošolcev!« UlJftrl' TRGOVINA Reševa 14, Kranj Primskovo Nudimo vam: vse pripomočke za šivanje in pletenje, pripomočke za izdelavo tapiserij in makrameja, gobeline itd. Pomagamo vam prihraniti in vam svetujemo. Odprto vsak delavnik od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. ■II ■■■■ ■ II ■i ■ Figure Salons ou ESMA PLANINŠEK STARA CESTA 15, KRANJ 064/28-323 Z NAMI DO DOBREGA POČUTJA Kmetijska trgovina PILAR Beleharjeva 15 64208 Šenčur Telefon: 064/41-284 Nudimo vam: — vse vrste orodja za kmete in vrtičkarje, — semena in sadilni material, — umetna gnojila: KAN 7-20-30 13-10-12 15-15-15 in vse vrste krmil. Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure. 3,70 din/kg 5,30 din/kg 3,95 din/kg 5,00 din/kg Obiščite nas! Okvirjanje slik, okvirji, slike, ogledala Vodopivčeva 3, Kranj SALON OKVIRJEV <38B! KRANJ # vse vrste okvirjanja i? stalne prodajne razstave: slike, posterji, ogledala... -fr občasne razstave umetniških slik in drugih del it oprema hotelov, restavracij, poslovnih prostorov, dvoran, plesišč itd. - s slikami in ogledali iz izdelava in okvirjanje grafik in priznanj po naročilu it sprejemamo tudi velike serije i? stalno imamo na zalogi od 120 - 150 vrst različnih okvirjev za slike in ogledala - tudi uvožene okvirje ir barvana ogledala, brušenje robov, fasete \ TENLA Do\go smo čakali, čakali in končno - dočakali! Po vseh burnih razpravah, listinah in deklaracijah ob naši suverenosti so se končno tudi v republiških krogih spomnili, da mora imeti samostojna država tudi svoje simbole: vsaj svoj grb in zastavo za strumni začetek! Morda kakšna večno nezadovoljna in nezadovoljena, godrnjava duša res poreče: pah, prav prepirov o novem grbu in zastavi nam je zdaj še manjkalo, pa si bomo totalno v laseh! Mar ne bi mogli nekaj dni še počakati, zadevo v strokovnih krogih premisliti in doreči in prave simbole ob pravem času predstaviti javnosti? Narobe! Če kdaj, je zdaj pravi čas za kompetentno javno razpravo, kakorkoli jezljiva že zna biti! V tem našem strankarskem pluralizmu smo vedno za vroče, vročih tem pa rahlo že primanjkuje ali pa postajajo do obupa dolgočasne. Zdaj že vnaprej vemo, kaj bo za govorniškim pultom zinil ta ali oni strankarski prvak, samo da bo »kontra«. In medtem ko se v parlamentu tekmuje, kdo bo bolj »kontra«, bolj nesramen in izzivalen, življenje zunaj teče dalje, bolj ali manj neodvisno od tega, kar govorijo strankarski prvaki v parlamentu. Grb in zastava pa sta konkretni zadevi, kjer ni mogoče prav nič slepomišiti. Tu je treba reči bobu bob in popu pop! Grb in zastava sta nekaj, kar čustveno veže vsakega Slovenca, ki kaj da nase. Ne nazadnje pa je tudi pričakovati, da bo sleherni tuji vlagatelj, ki bo s svojim kapitalom pridrvel v to simpatično in bogato deželico, že pri vratih pobaral: bohdej, Slovenci! Bom vložil, če mi najprej pokažete vaše državne simbole! In lahko bi se zgodilo, da jih mi sploh ne bi še imeli! Kakšna blamaža! Tako kot pri vseh stvareh, ima tudi pri novih državnih simbolih najmanj besede stroka - heraldika! Ali pa se upošteva samo toliko, kot se nam zdi, da se lahko! Tako je v zadnjem času planilo na dan idej, da se človek komajda še znajde! Z grbom še nekako gre: vse smo že stlačili vanj, kar seje simboličnega stlačiti dalo! Hujši primer je zastava. Pred državnimi ustanovami imamo danes navadno tri drogove, za tri zastave: jugoslovansko, slovensko in za partijsko. Partijski je najprej odklenkalo, za njo smo zavrgli jugoslovansko. Kakšna bo torej slovenska? Exstrasistole Ker v demokraciji baje lahko vsak vse reče, kar hoče, si vas dovoljujem nadlegovati tudi s popolnoma mojim »videnjem« nekega predloga o novi slovenski zastavi. Prvič: zvezdo z zastave dol! Zvezda sicer nikoli ni bila komunistični simbol, ker sta simbola komunizma srp in kladivo, ampak zvezdo vseeno dol! Samo zato, ker je to predlagala pozicija, prenovitelji pa so poskočili, češ zvezda naj bo, samo ne rdeča, ampak rumena! Nobene zvezde, vam rečem! Kjer se prepirata dva, naj tretji dobiček ima: to je tisti, ki je predlagal, naj barve: bela, plava, rdeča ostanejo, v sredino zastave pa se vriše stilizirani Triglav. Saj veste: tisti trije hribčki, ki jih zna narisati vsak otrok! Ves svet bo, ko bo ugledal tiste črte gor in dol pa spet gor in dol, takoj uganil, da je to naš Triglav! Za zastavo s Triglavom v sredi se zavzemam tudi zato, ker si predstavljam, kako bo zadeva izgledala, kadar bo zastava visela dol, na drogu! Ko jo visečo pogledaš, se stilizirani Triglav spremeni v nekakšen EKG, elektrokardiogram. Kar narišite si Triglav, nato pa list obrnite! Taka zastava bo svetovni unikum! Ko bo visela, bo prava atrakcija! Zdravstveni krogi bodo nemudoma analitični: normalni EKG je diastola, sistola, vmesni premor srca, ex-strasistola. Stanje ekstrasistole je tedaj, ko se srčna mišica še posebej močno stisne. Z malo domišljije viseči Triglav pravzaprav predstavlja tako elektrokardiogramsko sliko, da bo zdravstvene opazovalce zastave resno stisnilo: hudirja, tem se pa extrasistole kar naprej ponavljajo... In prav je tako! Zakaj pa ne bi imeli zastave, kraju, času in razmeram ustrezne! Saj nas res vseskozi nekaj stiska! Če pa bo koga kljub vsemu sram, da bi viseča zastava komu vzbudila asociacijo na elektrokardiogram, se pa lahko tudi drugače zmenimo. Sprejmimo zakon, da naša zastava nikoli ne sme dol viseti, ampak mora zmeraj biti z »rajsnedlni« ali kako drugače gor pripeta. Sicer pa je Triglav pravzaprav tak simbol, da nekaj pomeni, če trdno stoji, ne pa da postrani plapola... • D. Sedej Končno - po dolgotrajnem ugibanju, kaj je na sliki, smo vendarle dobili kar nekaj pravilnih odgovorov. Žal nam je, ampak številni ste napačno odgovorili, da je na sliki: nož! Pravilni odgovor se glasi: na sliki je mačeta. Žreb je bil naklonjen Dejanu Pejiču s Trga svobode 10 iz Tržiča. Dejan - čestitamo! Mačeta srečnega izžrebanca čaka v naših prostorih na Cesti JLA 16, v Kranju. Ne verjame Po nekaj letih zakona vpraša žena moža: »Ti mi še vedno ne verjameš, da sem ti zvesta?« »Ni res, seveda vem, da si mi zvesta!« »Zakaj pa potem vedno potrkaš na omaro, preden jo odpreš?« ČLOVEK, NE JEZI SE Lani ob takem času mi niti slučajno še ni bilo jasno, da je življenje v demokraciji tako naporno. Saj smo se šli nekakšno samoupravno socialistično neposredno delegatsko demokratično odločanje že tudi prej, ampak stvari so tekle rahlo flegma, brez pretresov, po ustaljenih scenarijih in z izvežbanimi režiserji. Se še spomnite, kako smo v časopisih enkrat na leto polnili stolpce s poročili o zasedanjih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti? Ali pa hudih besed ter kritik na račun neresnih delegatov, ki so raje delali v fabrikah namesto posedali v skupščinah SIS? Le še spomin so dokazovanja različnih strokovnih služb vseh sort, da ne zmorejo dela za SlS-ke, pa strašni interventni zakoni in kampanjsko razbremenjevanje gospodarstva, kar je vselej pomenilo višje dajatve ter še bolj prazne tovarniške blagajne. Le malce več kot leto dni je od tedaj, koje (stara oblast) ukinila samoupravne interesne skupnosti, strokovne službe priklopila državni upravi, združila žiro račune. Oddahnili smo si (tedaj namreč) - zdaj zlahka ugotovimo, da pač prezgodaj. Grozne kritike na račun nezainteresiranih SIS delegatov so kot lanski sneg, ampak zdaj pišemo komentarje na račun odbornikov in poslancev, ki nimajo »zic ledra« ter v skupščinskih klopeh ne zdržijo po 10 ur skupaj dva dni zapored. Žuganje na račun ležanja velikih denarcev na računih in računčkih SIS je zgodovina - ampak Gospodarska zbornica in direktorji spet nekaj mahajo s papirji, da na žiro računih negospodarstva še nikoli ni bilo tako veliko denarja kot sedaj. Ali drugače: da finančno obubožanje gospodarstva pomeni kolaps. V družbenih dejavnostih so se prej hudo-vali na strokovne delavce v SIS-kih, da jim zadržujejo denar in ga zapravljajo zase - a sedaj so na račun državne komande v družbenih dejavnostih še hujše pripombe. Se strinjate z oceno, da je življenje v pravi demokraciji naporno? In še napornejše je, če se z uvajanjem prave demokracije odločamo za graditev samostojne državnosti. Pri vsem tem je škoda edinole to, da se iz propadlih eksperimentov iz naše bližnje preteklosti ničkaj ne naučimo. K znamenitemu pregovoru »kar se Janez nauči, to Janez zna« zelo radi dodajamo »na napakah se učiš« - vendar dlje od pregovorov ne pridemo, saj iste napake počnemo veselo naprej, čas pa teče. Še dobro, da ob vseh naporih počasi prihaja pomlad v deželo. Pričakovati je, da opozicija ne bo nasprotovala prihajanju pomladi oziroma da bo oblast izdelala programske usmeritve, kako potem zdržati do poletja. • AKlaMatoR Četrtemžresm^u\g?£?odrklm-do^m ~^ Avto tudi za Tanjo iz Šenčurja Šenčur, 19. februarja - Včasih za kakšno lepo doživetje porečemo, da je bilo kot v snu. No, Tanjo Ajdovec, 8-letno učenko iz Šenčurja, je sreča res obiskala prav med spancem. Ob četrtem žrebanju nagradne igre Podarim-dobim je namreč budno spremljala televizijski prenos le mamica Dragica, ki je edina slišala za srečo svoje prve hčerke pri žrebu za avto Citroen AX. Kako je bilo naprej, lahko zveste v našem pogovoru! »Mamica je najprej zbudila mene in mi povedala, da sem zadela avto,« pripoveduje Tanja z vedrim nasmehom na pegastih ličkih in iskricami zadovoljstva v svetlih očeh, potlej pa razlaga naprej: »Za menoj se je zbudila še šestletna sestrica Alenka. Obe sva vstali in šli z mamico v dnevno sobo. Tam je bil že očka Franci, kmalu pa sta prišla iz sosednjih hiš še stric in babica. Malo sem se poveselila z njimi, potlej pa sem morala v posteljo. Kako sem spala? Oh, kar dobro, kot vedno! Zjutraj sem odšla v šolo v Šenčurja, kjer obiskujem drugi razred. Tam so mi čestitale tovarišice in tudi sošolke so se veselile z mano.« S Tanjino mamo Dragico se v mislih vrneva nazaj k žreba- nju, med katerim je bila sama pošteno presenečena. Niti pomislila ni, da bi jim katera od štirih poslanih kartic lahko prinesla kakšno večjo nagrado. Ona bi bila zadovoljna že, na primer, s praktično pečico za peko kruha. In ko je po žrebu za drugi avto slišala Tanjino ime in njihov naslov, je hitela budit moža, ki je že prej zadremal na kavču. Sprva ji sploh ni hotel verjeti, potlej pa so prišli v hišo bližnji sorodniki in tudi drugi so jim čestitali po telefonu. To je bil že razlog za hišno zabavo, ki je trajala tja do polnoči. Doslej nam v življenju ni bilo nič podarjenega,« poudarja Franci, uslužbenec v kranjski SDK, ter pojasnjuje: »Deset let živimo že v svoji hiši, vendar smo tudi v tem času veliko postorili pri njej sami. Še danes ni vse gotovo, zato zaenkrat ne vemo, kako bo z nagrado. Naš avto je namreč še dobro ohranjen; novega bomo morda prodali in denar porabili za ureditev zgornjih prostorov za hčerki. Sicer pa se bomo o tem odločali še po razmisleku pozneje!« Pri Ajdovčevih ne dajo veliko na igre na srečo. V igri Podarim-dobim vendarle sodelujejo že od vsega začetka. To niti ni čudno, saj je Franci že tri desetletja aktivist šenčurskega športnega društva, v prostem času pa vsa družina rada spremlja prenose športnih prireditev, zlasti smučarskih tekem. Seveda, zanimajo jih tudi druge reči; eden zadnjih dokazov Francijevih rokodelskih sposobnosti je velik model starinske jadrnice; Dragica, na primer, zelo rada peče in plete, zunaj pa ji je od pomladi naprej v največje veselje cvetlični vrt. No, za otroke pa tako vemo, kaj radi počno! »S sestrico se najraje igrava s punčkami, ali pa sestavljava kocke. Pozimi smučam in drsam, poleti pa igram badminton in plavam. Doma imam muca, ki se ne pusti več božati, pa malega kužka, ki je prav prijazen. Prosti čas preživljam tudi s prijateljicami. Rada berem in plešem v krožku za ritmiko. Tudi v šoli gre dobro; najraje imam matematiko. Ker je mamica v službi, dela v krajevnem uradu v Šenčurju, potrebuje kdaj tudi mojo in Alenkino pomoč pri domačih opravilih,« nam še zaupa srečna Tanja. Ker ravnokar sprejema čestitke babice Ančke in dedka Ludvika, se poslovimo od nje in njenih svojcev. Seveda ji prej zaželimo veliko sreče tudi za njena prihodnja leta! • Stojan Saje AMATERSKI ODRI < 2 < fC OP r* ta < - O CA w o o Kar sem rekel, sem rekel Franc Voga z Dovjega, ki je postal znan po svoji zanimivi knjigi Spomini na Dovje, v katerih opisuje stare ljudske običaje svoje vasi, se je ljubiteljsko lotil drame pod naslovom Kar sem rekel, sem rekel. Za režijo je poskrbela Sonja Peter-nel ob strokovni pomoči jeseniške režiserke in igralke Vere Smukavčeve. In zakaj govorimo o tej drami na amaterskem odru? Naj najprej spregovori »nevtralna« strokovna stran, profesor Milan Dolgan iz Ljubljane. Med drugim pravi: »Drama Francija Voga ima zato posebno vrednost, ker se dela, ki temeljijo na resničnih zgodovinskih dogodkih, ne pojavljajo na naših amaterskih in ne na poklicnih odrih. Drama govori o pokončnem gorenjskem kmetu, gostilničarju in družinskemu očetu, ki se ni hotel ukloniti oblasti. Obenem se na odru oživlja kulturna in družbena zapuščina triglavskega župnika Jakoba Aljaža. Priporočam, da se drama razširi po Sloveniji, saj se s tem spodbuja kulturna ustvarjalnost podeželskih odrov, obenem pa se ohranja narodna zavest. Naj si dramo ogleda čimveč mladih ljudi!« Drama govori o trdnem dov-škem kmetu Ivanu Brencetu -Pehtutu in se dogaja dve leti po prvi svetovni vojni. Tedaj je bil pokončni kmet zaradi verbalnega delikta - ni hotel oddati volov cesarski vojski - pred naglim vojaškim sodiščem v Ljubljani ustreljen. Pehtut se ni dal pregovoriti, da bi svoje besede preklical, tudi ob intervenciji domačega župnika Jakoba Aljaža ne! Aljaž je poskrbel, da so ga prekopali, posmrtne ostanke pa s posebnim vlakom pripeljali na Dovje. Takega pogreba - tako so pisali tedaj vsi časopisi - še ni bilo pod slovenskim soncem. Avtor drame Franc Voga pravi: »Pehtut je v spominih ljudi, ki živijo na Dovjem, navzoč vse do današnjih dni! Meni osebno se je tema zdela vabljiva za dramatizacijo zato, ker sem želel predstaviti tudi drugačne Slovence iz naše zgodo- vine: naše pokončne gorenjske kmete! Naša literatura govori le o hlapcih. Kdor pa se poglobi v slovensko dušo, vidi, da je v njej veliko več ponosa kot pa hlapčevstva. Značaj in držo Pehtuta mi je pred leti predstavil pokojni Joža Čebulj, precej pa so mi povedali tudi domačini.« Vogova drama, ki so jo na oder postavili amaterski igralci z Dovjega, je res pretresljiva. Avtor, režiserji in igralci so znali v gledalcu vzbuditi zanimanja in čustva, da se ob odhodu iz dvorane začne spraševati: ali je bila Pehtutova smrt nesmiselno dejanje in nedoumljivo žrtvovanje? Vsekakor pa velja ponoviti besede profesor Dolgana: dramo bi morala videti mladina! Zares škoda, da ima amaterski oder na Dovjem pač premalo denarja, da bi si lahko privoščili gostovanja po drugih podeželskih gorenjskih odrih... • D. Sedej L PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVAŠKA 2 TV AVSTRIJA 2 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Rab, izobraževalna oddaja 10.30 Zemljepisne posebnosti 11.25 Angleščina - Follow me 11.50 Sedma steza, ponovitev 12.20 Osmi dan, ponovitev 14.55 Video strani 15.05 TV mozaik: Angleščina 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev 18.05 Spored za otroke in mlade 18.05 Novinarske zgodbe: Športno poročilo, češka nanizanka 18.15 Moč ljubezni, kratki igrani film 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka 20.55 Novosti založb: Odprta knjiga 21.05 Jazz festival v Montreuxu 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova To ni služba za ženske, angleška nanizanka Lovejov, angleška nanizanka 23.50 Video strani 15.50 Video strani 15.55 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.05 Semenj nečimrnosti, angleška nadaljevanka 17.05 Campion, ponovitev angleške serije 18.00 Dober večer 18.05 Štirje vogali, ena krogla 19.00 Glasbeni vsakdan 19.30 Orson in prijatelji 19.40 Zgodba za lahko noč 19.45 Končnica DP v hokeju na ledu: Medveščak - Olimpija, prenos 3. tretjine 20.30 Petdeset plus 21.45 Cheers, ameriška humoristična nanizanka 22.15 Poročila 22.35 Campion, angleška nanizanka 23.30 Porotniki v senci, francoska nadaljevanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Mali svet, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Pri telefonu 10.25 Vprašajte - odgovarjamo: Kontracepcija 10.40 Mojstri glasbene delavnice: 11.40 12.00 12.10 12.20 15.40 16.30 16.45 16.50 17.00 17.30 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 22.00 22.10 23.05 23.25 23.30 1.05 Priče preteklosti: Mlini na veter Poročila Video strani Satelitski program Klasični vrt: Zlatko Tanodi Video strani Poročila TV koledar Šolski program, Pixel, računalniški magazin Hrvaška danes Mali svet, oddaja za otroke Preteklost v sedanjosti: 120 let Zagrebške filharmonije Risanka TV dnevnik Dogovor ali razdružitev, kontaktna oddaja Žrebanje lota Deset zapovedi, poljski TV film TV dnevnik Poročila v angleščini Kinoklub Evropa: Tristo milj do neba, poljsko dansko francoski film Poročila TV KOPER 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.55 Zagreb: Končnica DP v hokeju na ledu: Medveščak - Olimpija, prenos 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Evropski pokal v alpskem smučanju (ž), reportaža z Rogle 20.50 Umetniški večer: Povečava, oddaja o filmu Yutel, eksperimentalni program 16.00 športne oddaje 16.30 6. krog - šport iz zamejstva 17.30 Primorski regionalni program - Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 čarobna svetilka - otroški program 20.00 Celovečerni film 21.30 Leteči zdravniki, TV film 22.15 Žrebanje lota 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki nato. Pravica do ljubezni 9.30 Angleščina 10.00 TV v šoli 10.30 Bandellijev alibi 11.50 Raji za živali 12.10 Šport ob ponedeljkih 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.40 Takrat 13.45 Podvig Noetova barka 14.15 Očarljiva Jeannie 14.40 Full House 15.35 Tudi hec mora biti 16.00 Am, dam, des 16.20 ORF, otroški servis 16.30 Mini atelje 16.55 Mini ČVS 17.05 Degrassi Junior Migh 17.30 Mini reportaža 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John nato, Kdo nudi več 19.30 Casvsliki 20.00 Šport 20.15 Sestre noči: hijene 21.07 Dallas 21.50 Pogledi s strani 22.00 Dvomljiva dota 23.35 Kladivo 0.00 Casvsliki 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov, nato. Takrat 17.00 TV v šoli 17.30 Orientacija 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 casvsliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Ta reč tukaj 21.07 Reportaža iz inozemstva 22.00 Casvsliki 22.25 Klub 2 - nato Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba SLOVENIJA 1 20.05 VČERAJŠNJE SANJE angleška nadaljevanka; igrajo: Paul Freeman, Trevor Byfield, Damien Lvne, Frances Atkinson in drugi Nadaljevanka je sodobna ljubezenska zgodba, zastavljena in izpeljana malo drugače, kot je v navadi. Diane in Martin Daniels, ki imata dva odraščajoča otroka, Mathevva in Kate, sta po ločitvi živela več let vsak svoje življenje. Potem se znova srečata in njuna čustva se ponovno prebudijo... Serija prikazuje, kakšne učinke imajo njune odločitve na otroka, družino, prijatelje pa tudi na Martinovo vzpenjajočo se kariero, ki jo gradi v svojem poklicu... Nadaljevanka ima sedem delov. 19.00 The last Plane from Coramava 21.00 Sudden impact; Clint Eastvvo-od 23.00 The Trip; Peter Fonda 1.00 Young Guns 2.00 Sweeney!; John Thavv, Dennis VVaterman 5.00 Mon-key Shines l. RADIO ŽIRI RTL PLUS 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila -17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa - FILMNET 7.00 South riding 9.00 Yogi's great Escape 11.00 Evvoks: the Battie for Evdor 13.00 Our Hospitalitv 15.00 Ro-ad Raiders 17.00 Dirtv rotten Scho-ungrels; Steve Martin, Michael Caine 6.00 Halo Evropa, jutranji program 8.35 Show, ponovitev 9.25 Ponarejevalci denarja na delu, nemški film 11.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M, Nevarna napaka 13.00 Holmes in Yo-yo, serija 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Spriengfieldova zgodna, serija 14.50 Divja Roza, telenovela 15.38 Neto 15.50 Bock Rogers; Gil Gerard 16.40 Tvegano 17.10 Cena je prava 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight rider 20.15 Kadar si pri meni, nemški film 21.50 Eksplozivno, magazin 22.45 Zakon v Los Angelesu 23.40 Poročila 23.50 Dr. Jekyll in mr. Hyde, ameriški film 1.50 Aerobika OD KOSELJ DUPLJE DO O Zg. Duplje 91, Duplje, tel.: 064/48-510 SALON ZA PEDIKURO, NEGO IN OBLIKOVANJE NOHTOV VAM NUDI SVOJE STORITVE: • ESTETSKO PODAUŠANJE IN UTRJEVANJE POŠKODOVANIH ali POGRIZENIH NOHTOV • ODSTRANJEVANJE TRDOVRATNIH OTIŠČANCEV, KURJIH OČES • STRIŽENJE ZADEBELJENIH IN VRAŠČENIH NOHTOV NA NOGAH Trikratno plačilo Vsaj doslej, ko je bilo tako mrzlo in so bajerji in jezera zamrznila, smo se lahko kjerkoli že drsali. Če smo bili posebej iznajdljivi, smo si lahko našli kotiček, kjer je bilo drsanje zastonj. S takimi nameni so se mladi drsalci napotili tudi k Sončevemu bajerju. Saj res niso mislili, da bo čisto zastonj, da pa bodo kar trikrat morali odpreti denarnico, pa res niso mislili. Pri Šobcu, ki je sicer res lep in kvaliteten kamp, so torej že v Evropi: pobirajo parkirnino, vstopnino in vstop na ledeno ploskev bajerja! EUROSPORT 6.00 Sky News live/Newsline 7.00 D. J. Kat Shovv/Evrobika 9.00 Smučarski poleti - svetovni pokal, ponovitev 10.00 SP v hitrostnem drsanju 10.30 Motošport 11.30 Evrobika 12.00 Biljard 14.00 Gold 15.00 Tenis: Agassi -Lendl v Ziirichu 16.30 Športno plezanje, svetovni pokal iz Lyona 17.30 Smučarski poleti - svetovni pokal 18.30 Poročila 19.00 Lahka atletika, ameriško dvoransko prvenstvo 20.00 Kolesarstvo 21.00 Rokoborba 22.00 Akrobatsko smučanje 9\ < ec m w ta ta C/3 < 5 en i—> tC O O 't CtNTtR t&. 1»Ymi«t\» »met.Vtm. drama OHViGSTOM. \HJ*N^0.1 o\i \n 20. uri STORZAfc amer. irda erot. HKZ.UZ.OA.Nfc \GHfc ob w> 20 uri ŽELEZAR Danes zaprto! SKOFJA LOKA amer. krim. ti\m D0BR\ FANTJE ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. triller MISSISSIPPI V P LAME NIH ob 20. uri RADOVLJICA amer. barv. film GUVERNER IN STRIPTIZE TA ob 20. uri BLED špan. grozlj. PONORELA OPICA ob 20. uri AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ Avto moto društvo Tržič sprejme v redno delovno razmerje INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE v avto šoli za B kategorijo. Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave na naslov Avto moto društvo Tržič, Ul. Heroja Bračiča 4, 64290 Tržič, ali pa se osebno zglasijo v pisarni društva. AUTOBUSfll PR6U0ZI Za manjše in večje skupine po najnižjih cenah. tel.064/74 830 VIDEO MAVRICA Mavčiče 59 NAJNOVEJŠI FILMI ODLIČNE KOPIJE POSEBNE UGODNOSTI Delovni čas: od 16.30 do 20. ure, sobota od 15. do 18. ure DOM PETRA UZARJA TRŽIČ želi zaposliti 2 MEDICINSKI SESTRI za izvajanje zdravstvenih storitev in nego oskrbovancev Delo je triizmensko. Kandidatke naj se prijavijo in pridejo na razgovor v tajništvo Doma Petra Uzarja Tržič, Ročevnica 58, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo obveščene v 30 dneh po objavi. veletrgovina BF bled Kajuhova 3 Bled "i Veletrgovina Špecerija Bled, p. o. na podlagi sklepa delavskega sveta ODDAJA V NAJEM poslovne prostore Gostišča DOBRČA na Brezjah, Brezje 74. Interesenti dobijo informacije v Veletrgovini Špecerija Bled, Kajuhova 3, ali po telefonu 064/78-261 od ponedeljka, 25. 2. 1991, dalje. Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov Veletrgovina špecerija, Bled, Kajuhova 3 z oznako za Gostišče Dobrča do vključno 28. 2. 1991. i Pred vami je teden, ko se bosle sicer spust\\\ v ptecej-'. šnja tveganja, vendar pa boste po drugi strani doseli gli tudi ogromen uspeh. To velja še posebej na ljubezenskem področju, kjer boste imeli več kot idealno priložnost. BIK Proti koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk, ki vam bo prinesel še nekaj več, kot pa le veselje. Kdo ve - mogoče bo prav to začetek nečesa, kar ste si že dolgo želeli, vendar si enostavno niste upali narediti usodnega koraka. DVOJČEK Če se boste preveč gnali za uspehom v eni smeri, se vam bo kaj hitro pripetilo, da boste prikrajšani nekje drugje. Partner vam bo sicer stal ob strani, vendar pa to še ne bo dovolj. Poskusite z malo bolj pestrim tempom življenja! RAK Končno boste uspeli spregledati prave partnerjeve namene, ki pa bodo povsem drugačni, kot ste pričakovali. Je že tako, da se bo potrebno na neki način pošteno opravičiti in poskrbeti, da bo ta neljubi dogodek čimprej pozabljen. LEV Prevelika nestrpnost se vam bo kaj hitro maščevala in to na področju, kjer boste to najmanj pričakovali. Poskusite živeti malce bolj umirjeno in si tu in tam privoščite kakšen dan počitka. Koristilo vam bo - še posebej v ljubezni! DEVICA Prijatelji vam bodo priredili precejšnje presenečenje, ki pa ste ga na neki način celo pričakovali. Toda veselje ne bo zato prav nič manjše in kar je najvažnejše - trajalo bo precej dlje, kot pa bo načrtovano... TEHTNICA Še vedno se ne boste uspeli odločiti med dvema skoraj enako privlačnima alternativama. Pazite samo, da se ne boste predolgo odločali, saj se vam lahko kaj hitro zgodi, da se vam bo izmuznila tako ena kot tudi druga priložnost... ŠKORPIJON Nikar si vsak dan ne izmišljajte drugih pravil igre, saj se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste na koncu izigrani prav vi sami. Poskrbite za probleme, ki so se nabrali, saj vam bodo v nasprotnem primeru zrasli visoko preko glave. STRELEC Pojavila se bo priložnost, da se končno izvlečete iz svojih kroničnih finančnih težav in se posvetite tistim prijetnejšim stvarem v življenju. Torej se vam obeta več kot prijeten teden, zato ga kar najbolje izkoristite. KOZOROG Preko vikenda boste spoznali nekoga, ki ste ga že dolgo opazovali, vendar pa za kaj več enostavno niste imeli poguma. Tokrat bo precej drugače, saj se boste prav imenitno zabavali. VODNAR Obeta se vam resnično nora zabava, kjer boste enostavno pozabili na vsakdanje težave. Toda te zaradi tega še ne bodo minile - za kaj takega se bo potrebno še pošteno potruditi, kar pa ne bo ravno po vašem okusu. RIBI Obeta se vam precejšnja ljubezenska kriza, zato je še najbolje, da se ne zapletete v nepotrebne prepire zaradi povsem nepomembnih reči. Zapomnite si, da se lahko še tako velika ljubezen malone v trenutku spremeni v sovraštvo! / 1. PROGRAM TV SLOVENIJA ~~\ j TV HRVAŠKA 2 ~J 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Živžav 9.50 Božo Šprajc: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, TV nadaljevanka 11.20 Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka 14.50 Video strani 15.00 Žarišče 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Naj tu ostane pragozd... 17.50 Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Taxi blues, sovjetsko francoski film 21.55 TV dnevnik 22.20 Videogodba 23.05 Sova Alf, ameriška nanizanka Lovejov, angleška nanizanka Veliki fotografi, italijanska dokumentarna serija 0.45 Video strani 16.20 Video strani 16.25 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.35 Cheers, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 17.05 Campion 18.00 Dober večer 18.05 Urbsfobija, TV igra 19.00 Glasbeni vsakdan 19.30 Dokumentarec 20.00 Orson in prijatelji, risana serija 20.10 Off Teater Bagatella 20.15 Top cup HTV 21.15 Norčije, britanska humoristična serija 22.15 Campion, angleška nanizanka 23.15 Poročila 23.35 Dokumentarec 2. PROGRAM TV SLOVENIJA l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV Koledar 9.30 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 TV vrtec: Zakaj, zakaj? 1025 Pixel, računalniški magazin 10.55 Dolina Bednje 1125 Moje telo, francoska risana serija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 1220 Satelitski program 15.30 Glasbena oddaja 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Polis Issa: Spomenik grški demokraciji 17.30 Hrvaška danes 18.15 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 18.45 Usode, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmski večer: Upanje in bolečina, japonski film 21.50 TV dnevnik 22.10 Poročila v angleščini 22.15 Znanstveni forum: Metropole 23.45 Poročila 16.00 Poškodovani balon, lutkovna igrica 16.30 Glasbena delavnica 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Mini klub 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Doktor Trapper John, Nasvide- nje, očka! 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.15 Šport 20.15 Vrnitev Don Camilla 22.00 Pogledi s strani 22.10 Terminus, francoski znanstvenofantastični film 23.30 Hammer, Hudiči prihajajo 23.55 Casvsliki SLOVENIJA 1 20.05 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 1820 Alpe Jadran 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 P. I. Čajkovski. Hrestač, balet Rudolfa Nurejeva 22.05 Mednarodno delavsko gibanje: Grenki mir, dokumentarna oddaja 23.25 Svet poroča 0.10 Yutel, eksperimentalni program GLAS TV KOPER TV AVSTRIJA 2 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 čarobna svetilka - otroški program 20.30 Družina Smith, TV film 21.00 Dokumentarna oddaja 2120 Leteči zdravniki, TV film 22.15 TV dnevnik 22.25 Športna rubrika 8.30 Vreme - panorama 16.50 Leksikon umetnikov - nato Takrat 17.30 Dežela in ljudje 18.00 Pravica do ljubezni 18.30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Casvsliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Draga Jelena 22.00 Casvsliki 2225 1-2-X 22.30 Majhni zmaji 23.15 Disputationes 0.15 Casvsliki TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 9.30 Francoščina 10.00 Šolska TV 10.30 Bosonoga grofica, ameriški film 12.35 Mi 13.00 Casvsliki 13.10 Reportaža iz tujine, ponovitev 14.00 Sadeži zemlje. Paradižnik - vrnitev rajskega jabolka 14.15 Očarljiva Jeannie, Dvojni Tony 14.40 Full House, Ruska romanca 15.30 Otroški program 15.35 Duck Tales, Ponos družine, risanka 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja -15.55 Zabavna glasba -17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - Od Heavy metala do Evergreenov Pogodba, ki jo je lani podpisala ZKP RTV Slovenija z založbo CBS Records, je pred kratkim spet pokazala svojo funkcionalnost. V naših krajih so se pojavili trije novi vinilni izdelki iz uvoza. Album, naslovljen Painkiller je zadnji produkt legendarnih predstavnikov angleške težkometalne godbe, Judas Priest. Fantje so v odlični formi, mogoče so celo za odtenek hitrejši kot v svojih zgodnjih poskusih, tako da speed in trash na plošči nista tuja. Kakorkoli že, omenjeni vinil zna biti dobra predigra h koncertu Judas Priest, ki se ima dogoditi 25. februarja v Hali Tivoli. Precej bolj soft je izdelek bratov Vaughan, ki nosi simbolični naslov Familv Style. Strica sta že precej v letih, kamor gre pripisati tudi njuno glasbo. Zagotovo pa sta Stevie Ray in Jimmie Vaughan prava mojstra svojih instrumentov, saj odlično znata skupaj zaigrati na kitaro, kar je še posebej razpoznavno v štirih instrumentalnih štiklcih, ki jih beleži LP. Priporočljivo starim rockerjem in ljubiteljem Claptonovega zvoka. Še mehkejši pa je Julio Iglesias, ki je s ploščo Starrv Night predvsem reaktiviral nekaj novihstarih evergreenov. Priredbe prevladujejo: And I Love Her (Lennon in McCart-ney), Yesterday When I Was Young (C. Aznavour), Vincent -Starry Starry Night (D. McLean). Všečni pa vam znajo biti tudi Znani napevi When I Need You, Cryin' Time, Mona Lisa. Torej le napeve je potrebno poznati, Juliov glas je že preizkušen. • I. Kavčič TAKTE BLUES sovjetsko-francoski film; igrajo: Pjotr Mamonov, Petr Zajčenko, Vladimir Kašpur Zgodba nam predstavlja dva moža: taksista, ki neke pozne noči vzame v avto »stranko«' - glasbenika, ki je alkoholik in Zid ter ni tiste vrste človek, ki bi kjerkoli pristajal na pravila vsakdanjosti, v »socialističnem realizmu« še bolj toga kot kje drugje. Glasbenik seveda nima denarja, zato se hoče z zvijačo skriti oziroma ogniti plačilu. Ves film je grajen na razmerju taksist - glasbenik. Pri tem se glasbenik niti ne skriva niti ne beži - vedno znova ob vsakem srečanju najde izgovor. Tako se med dvema možema vzpostavi posebno, nenavadno razmerje, ki ni ne sovražno ne prijateljsko - je pa trajno zavezujoče... Če je taksist primerek klenega, preprostega moža, ki ne razmišlja dosti, ki goljufa, kjer more, zato tudi razume tistega, ki njega goljufa, je glasbenik primer »izgubljene generacije* v brezupu sovjetske stvarnosti. 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Narodno-zabavna lestvica - 18.00 - Oddaja iz resne glasbe -19.00 - Odpoved programa FILMNET 7.00 Tvvins 9.00 Father's little Dividend; Tracy Spencer, Elvzabeth Tay-lor 11.00 Sidecar Racers; Ben Murp-hy, Wendy Hunghes 13.00 Jail Bait 15.00 Les Tueurs Fou 17.00 Road House; Patrick Swayze 19.00 The ha-unting of Sarah Hardy 21.00 Breaking point, akcijski film 23.00 Playboy late night 23.30 Rich Ouick, private Dick, erotični film 1.00 Monkey Shines: An Experiment in Fear 3.00 Mississippi burning 5.00 The House of Games RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 8.35 Shovv, ponovitev 9.45 Vikend v Las Veg asu, ameriška komedija 11.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M, Klic iz onostranstva 13.00 Hart krat hart. Bombni napad 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja Roza, tele-novela 1528 Neto 15.50 Chips, serija 16.40 Tvegano 17.05 Cena je prava 17.45 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 19.15 Narodnoza-bavni napevi 20.15 Gottschalk, shovv Thomasa Gottschalka 21.15 Manekenka in vohljač 22.10 TV Stern, magazin 23.00 Kinjite - smrtonosni tabu, ameriški film; Charles Bronson, Perry Lopez, Huan Fernandez 0.50 Manekenka in vohljač 1.30 Aerobika EUROSPORT 6.00 Sky Nevvs live - Nevvsline 7.00 DJ Kat Shovv - Evrobika 9.00 Martinal arts festival - festival azijskih borilnik veščin, ponovitev 10.00 Motošport 10.30 Lahka atletika, ameriško dvoransko prvenstvo 11.30 Evrobika 12.00 Biljard 14.00 Golf 15.00 Polo na vodi 16.00 SP v sinhronem plavanju 16.30 US College Basketball, ponovitev 17.30 SP v artistiki 18.00 SP v dviganju uteži 18.30 Poročila 19.00 Trans VVorid Sport 20.00 Odbojka, Pokal narodov KINO 27. februarja CENTER amer. akcij, film TOP GUN ob 16. in 18. uri, amer. krim. drama DRUGSTORE KAVBOJ ob 20. uri STORŽIČ amer. ko. SESTANEK Z NEZNANCEM ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. melodrama ŽENSKA - HUDIČ ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. krim. film DOBRI FANTJE ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. triller MISSISSIPPI V PLAMENIH ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. VRNITEV V PRIHODNOST III. ob 20. uri RADOVLJICA amer. grozlj. ČLOVEK IZZA REŠETKE ob 20. uri BLED amer. zab. film GUVERNER IN STRIPTIZETA ob 20. uri NAR0DN0ZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI * V sredo, 27. februarja 1991, bo med 17. in 19. uro, na valovih radia Žiri, v okviru Glasbene srede tudi februarska oddaja V ritmu valčka in polke,* z mozaikom vižarskih novic in svežih novitet narodnozabavne glasbene produkcije. Kot vedno pa bo osrednja tema narodnozabavna lestvica Radia Žiri s petimi uvrstitvami najpopularnejših viž minulega meseca in predlogi novih skladb. UVRSTITEV PETIH »NAJ« VIŽ: 1. Raj pod Triglavom - Ansambel Lojzeta Slaka 2. V slovenski svet - Ansambel Marela 3. Čez Ljubelj - Ansambel bratov Avsenik 4. Očetova navadica - Ansambel Henček 5. En liter za muz'ko - Ansambel Slovenija PREDLOGI PETIH »NOVIH« VIŽ: 6. Metka - Slovenski muzikantje 7. Ljubezni mi nisi dala - Fantje z vseh vetrov 8. Ljubezen ni le beseda - Ansambel Nika Zajca 9. Zmeraj bom pomnil - Štirje kovači 10. Veselo zavriskaj - Ansambel bratov Poljanšek Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Lojzko Lah, Trata 22, Skofja Loka 64220. ki bo prejela glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Sodelujte! KUPON: Ime in priimek: Glasujem za pesem: Novi predlog pesmi: Mnenje o oddaji: Za glasbenega gosta 13. 3. predlagam Nocoj se mi je sanjalo Ireni P. iz Kranja se v zadnjem času večkrat sanja o OVCAH! Kaj to pomeni, nas sprašuje. Sanjske bukve so kar precizne, kar se tiče sanj o ovcah. Če je Irena ovce v sanjah samo videla, to pomeni, da se ji obetajo same prijetne stvari; če pa je bila v sanjah pastirica in je ovce pasla, pa tudi ne bo nič hudega, saj se bo pogovarjala z dobrimi prijatelji. Če je v sanjah videla črne ovce, bodo sledili neprijetni dogodki; če pa so bile ovčice mlade in vesele, bo v prihodnje vesela tudi samat Velike sitnosti pa jo čakajo, če so ovce klali. Nasploh pa drži, da sanje o ovcah obetajo kaj prijetne stvari v življenju: starši bodo imeli pridne otroke, šolarji bodo uspešni v šoli, študentje pa bodo opravili izpite... NAGRADNA IGRA Presenetite prijatelja, znanca, sorodnika... Najbrž poznate, dragi bralci in bralke, skrite želje in hrepenenja ljudi, ki so vam na tak ali na drugačen način blizu. Pišite nam in v okviru naših možnosti bomo namesto vas in za vas presenetili prijatelja, znanca, sorodnika. Seveda ne gre za denarne želje - tega vam pač ne moremo izpolniti. Gre za želje prav posebne vrste, za prijetna presenečenja, kar obenem seveda tudi pomeni, da tega, da ste nam pisali, ne smete prijatelju in znancu odkriti. Do danes smo že dobili nekaj predlogov naših bralcev in bralk, pričakujemo pa še več vaših predlogov. Pišite nam na uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj -s pripisom za nagradno igro Presenečenje... Če vodovodna peljava pušča... na- Kako smo pri nas »šlampasto« gradili novodobne objekte, lahko vidimo domala na vsakem koraku. Še en primer: ko smo se oni dan zadrževali pri recepciji hotela Park na Bledu, je v avlo iznenada začela curljati voda. S stropa, seveda! Receptorki sta hitro podstavili vedro, da je vanj tekel curek vode. Očitno je voda pritekla iz kopalnice v prvem nadstropju. Gost se je tuširal, voda pa je pritekla direktno v avlo! • D. S. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE d.d. Ljubljana, Mestni trg 26 objavlja prosto delovno mesto PRODAJALEC v poslovalnici v Škofji Loki - za nedoločen čas Pogoji: — srednja šola trgovske smeri (IV. st.) — poskusno delo traja 2 meseca Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE d.d., Ljubljana, Mestni trg 26, kadrovski oddelek. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Trgovsko podjetje KOKRA Poštna ulica 1 Kranj Trgovsko podjetje Kokra, p. o., Kranjj^onovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODJA POSEBNE FINANČNE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje. - da je diplomant visoke šole ekonomske smeri, - da ima štiri leta delovnih izkušenj na ekonomskem področju Kandidat bo imenovan za štiri leta. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Trgovsko podjetje Kokra, p. o., Kranj, Poštna ulica 1, Kranj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v skladu z veljavnimi predpisi. SLOVENIJA 2 21.45 JOŽEF IN MARIJA Pisec enodejanke Jožef in Marija, ki jo je uprizorilo PDG Nova Gorica, je Peter Turrini. Srečujemo se z zgodbo dveh ostarelih ljudi, zaposlenih v neki veleblagovnici, ki morata biti prav na božični večer v službi. Medtem ko drugi praznujejo v varnem zavetju svojih domov, se ta dva osamljenca srečata in odkrivata!, kako prazno, zgrešeno in žalostno je njuno življenje. V nočni tišini veleblagovnice sredi blišča in kiča potrošniškega sveta, se njuni usodi združita v čudovito človeško toplino in harmonijo. Režiser predstave je bil Dušan Mlakar, Jožefa in Marijo pa sta upodobila Sandi KrošI in Marjan-ca KrošI. 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka 925 Da ne bi bolelo: Zdravje 9.50 Ravnotežja: Družbene dejavnosti na razpotju 10.30 Senj, izobraževalna oddaja 11.00 Alpe Jadran 11.30 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 14.50 Video strani 15.00 TV Mozaik: Alpe Jadran, ponovitev 15.30 Žarišče 16.00 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik 17.05 Žival - človek, ameriška poljudnoznanstvena serija 17.55 Fosili, izobraževalna oddaja 18.Z5 Spored za otroke in mlade, Zbis: Kovaška pravljica 18.45 Risanka 19.15 TV okno 19.19 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Simenon, TV nanizanka 21.10 Tednik 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni program TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Zdaj pa po slovensko: Dobro jutro, dober dan, izobraževalna oddaja 20.55 Mali koncert: Hinko Haas, klavir 21.15 Svet na zaslonu 21.45 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«, P. Turrini: Jožef in Marija, predstava PDG Nova Gorica 23.00 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Jelenko, serija za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.05 Igranimacija 10.20 Premisli in naredi sam 10.35 Alternativni viri energije 10.55 Veščina skrivanja 11.15 Beseda in slika: Himba 11.30 Nemščina - Alles gute 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.00 Hrvaški pisatelji na TV ekranu: Zajec 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Genetika, kanadska poljudnoznanstvena serija 17.30 Hrvaška danes 18.15 Jeienko, nadaljevanka za otroke 18.45 Križevci na razpotju, dokumentarna oddaja 19.15 Male skrivnosti 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Poročila v angleščini 22.45 Sonata do sna, glasbena oddaja 23.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.50 Video strani 15.56 Dober dan Spregledali ste - poglejte 16.05 Norčije, ponovitev britanske humoristične nanizanke 18.00 Dober večer 18.05 Igre na ledu 19.30 Glasbeni vsakdan 20.00 Orson in prijatelji 20.10 Zgodba za lahko noč 20.15 Šaljivi hišni video 20.45 Tudi to je življenje 21.55 Campion, angleška nadaljevanka 22.55 Poročila 23.15 Splošna praksa, 4/26 del avstralske nanizanke TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 19.50 Aktualna tema 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.30 Leteči zdravniki 22.15 TV dnevnik 22.25 Šport TV AVSTRIJA 1 9.00 casvsliki in Pravica do ljubezni, ponovitev 3. dela 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Šolska TV 10.30 Vrnitev Don Camilla, ponovitev francosko-italijanskega filma 12.15 Klub za seniorje, ponovitev 13.00 Poročila 13.10 Mi, ponovitev 13.40 Nekoč 13.46 Noetova barka, ponovitev 14.15 Očarljiva Jeannie 14.40 Full House, serija 15.30 Am, dam, des 16.20 Mini ČVS 17.05 Superbabica, čudežni žarek 17.30 Mini leksikon 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Doktor John Trapper, serija 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zanesljivo je zanesljivo 21.20 Dobrodošli v klubu 22.20 Pogledi s strani 22.30 Veliki VValdo Pepper, ameriški film 1975, Robert Redford, Bo Svvenson, Bo Brundin, Susan Sarandon 0.15 Hammer, Polni zadetek 0.40 Casvsliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.06 Leksikon umetnikov 17.15 Vrnitev plešcev 18.00 Pravica do življenja, telenovela 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Casvsliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.05 Spektrum 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2 - nato Čas v sliki 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba 1. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.20 - Iz zgodovine naših krajev -18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 19.00 - Odpoved programa RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.30 Prva krogla ne zgreši, ameriški vestem 12.00 Ponovitve 12.36 Oddelek M, serija 13.00 Dirtv dancing 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja Roza, serija 16.38 Neto 15.40 Buck James 16.40 Tvegano 17.10 Cena je prava 17.46 Sterntaler 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, 2. del 18.45 Poročila 19.15 21 Jump Street 20.15 RSH - Gold, podelčitev nagrad uspešnim umetnikom, avtorjem in producentom 21.60 Poročila 22.00 Skrivnost modrega diamanta, ameriški film 23.50 Taffin, britanski film 1.15 21 jump Streert, ponovitev 2.00 Aerobika EUROSPORT 6.00 Sky Nevvs Live/Newsline 7.00 DJ Kat Shovv - Evrobika 9.00 Tenis, ponovitev 10.30 Odbojka, Evropski pokal državnih prvakov 11.30 Evrobika 12.00 Biljard 14.00 Golf 15.00 Polo na vodi 16.00 SP v sinhronem plavanju 16.30 Kolesarstvo 17.30 Športno plezanje, svetovni pokal iz Lvona 18.00 Motošport 19.00 Tenis 20.00 Lahka atletika, dvorsnsko tekmovanje 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.56 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. VV. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio- FILMNET 7.00 Steal the Sky 9.00 La Bonne An-nee 11.00 Roval vvedding; Fred Astai-re 13.00 VVarlords of Atlains, fantastični film 15.00 Distant Thunder 16.30 The House of Games 19.00 Mississip-pi Burning 21.00 Someone to vvatch over me; Tom Berenger 23.00 Fridav the 13th, part VII 1.00 Herop and the Teror; Chuck Norris 3.00 Longarm, komedija 5.00 Victims for Victims SLOVENIJATURIST \S?kff pojdite z nami !_ KRANJ, Koroška 29, tel. 21-946 Zakaj tako slabo podnaslavljanje filmov? Ljubljanski kinematografi so v zadnjem času dobili veliko pritožb zaradi kvalitete prevodov in podnapisov prikazanih filmov. Gre za star problem, ki ga povzročajo jugoslovanski filmski distributerji in drugi, ki praviloma sami podnasla-vljajo vse kopije, tudi tiste, ki so namenjene prikazovanju v naši republiki. Tako so podnapisi nečitljivi, zamenjani ali z izpuščenimi črkami, veliko je srbohrvatizmov, veliko je neskladja podnapisov s tonom in sliko. Kinematografi Ljubljana so se lani začeli dogovarjati, da bi prevode vseh filmov v slovenščino opravljali izkušeni domači prevajalci in da bi v ljubljanskem laboratoriju podnaslovih vse kopije. A zataknilo se je pri tem, da je zaradi kemijske tehnologije podnaslavljanje v ljubljanskem laboratoriju veliko dražje, a tudi neprimerno bolj kvalitetno. V ljubljanskih laboratorijih odločno zagovarjajo minimalne standarde filmskih predstav in prepričani so, da bodo uspeli in bo že letošnji filmski program v Sloveniji večinoma preveden in podnaslovljen v Ljubljani. Kinematografi še dodajajo, da imajo še druge težave: ne spoštujejo se roki, pogosto se v Slovenijo pošlje premalo propagandnega gradiva, namenjajo le eno kopijo vsakega filma.... Kinematografi se za vse napake in nepravilnosti obiskovalcem opravičujejo, čeprav so krivci drugi. TONO 2&. iebi\iai^a\ CENTER amer. barv. film COCKTAIL ob 16. in 18. uri, amer. krim. film DOBRI FANTJE ob 20. uri STORŽIČ amer. karate kung fu film NINJA BOJEVNIKI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. melodrama ŽENSKA - HUDIČ ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. akcij, film BELE NOČI ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. kom. BEETLEJUICE ob 20. uri RADOVUICA amer. pust. film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 20. uri BLED amer. grozlj. ČLOVEK IZZA REŠETK ob 20. uri BOHINJ amer. barv. film GUVERNER IN STRIPTI-ZETA ob 20. uri BIORTTEM 22 23 24 25 28 27 21 t 2 3 4 5 S 7 • ? tO II 12 13 »4 15 t« 17 t« 1» 20 2» 22 23 24 25 2« 27 2 3 l«l INTELIGENČNI CIKEL CUSTUEM CiKa FIZIČNI CIKEL DATUM ROvBTUA: SOBOTA 2«.02.1953 DANfttHI DATUM: PETEK 22.02. Wl ZIUIJ: 13873 DNI Predsednik krajevne skupnosti Žiri Franc Mlinar Tokrat smo napravili majhno izjemo: zato, ker ima Gorenjski glas jutri, v soboto, 23. februarja, novinarski večer v Žireh, smo »dali izdelati« bio-ritemsko sliko prizadevnega predsednika krajevne skupnosti, Franca Mlinarja. Predsednik Franc Mlinar praznuje naslednjo sredo, 28. februarja, rojstni dan. Na današnji dan, v petek, 22. februarja, živi 13.873 dni. Nas seveda najbolj zanima, kako se bo predsednik počutil v soboto, 23. februarja, ko bo v imenu krajevne skupnosti Žiri prejemal priznanje za prizadevno delo krajevne skupnosti. Zanimivo! Čustveni cikel je prav tega dne na ničelni stopnji, se pravi, da bo Franc Mlinar prav tega dne rahlo živčen, kar sploh ni čudno, saj ga verjetno malce le skrbi, kako se bo ta reč, ki jo bo prenašal tudi Radio Žiri, iztekla. A brez skrbi: prav tega dne bo v izvrstni fizični kondiciji, se pravi, da bo vzdržal! Drugače pa se bo žirovski predsednik najbolje počutil od 15. tja do 23. marca, ko so mu inteligenčna, čustvena in fizična kondicija na zgledni višini! Torej: Franc Mlinar, le ko-rajžno pred novinarske mikrofone! • D. S. Pri zobozdravniku Mihec se zelo boji zobozdravnika in ko ga vendarle prepričajo, da bi šel v ordinacijo, je pisalo na vratih: DANES ORDINACIJA NE DELA! Pa se Mihec ojunači in vpraša sestro: »Kdaj pa spet lahko pridem?« In še tišje doda: »Takrat, ko zdravnika spet ne bo!« #t> \}ub\ \ anska banka GORENJCin F0RMULAT7 IHRANKA KOMITENTI LB - GORENJSKE BANKE d. d., KRANJ LAHKO OD 21. 2.1991 POSLUJEJO TUDI NA VSEH POŠTAH PO GORENJSKEM (OBMOČJE PTT PODJETJA KRANJ) Gre za naslednje storitve: it izplačevanje čekov imetnikom tekočih računov, -fr izplačevanje vlog z dinarskih hranilnih knjižic na vpogled, ki glasijo na ime, it pripisovanje v dinarske hranilne knjižice zneske z nalogov za vpis, it sprejemanje vplačil v neomejenem znesku na dinarske hranilne knjižice. Prepričani smo, da smo vam s tem omogočili, da del vašega denarnega poslovanja lažje uredite. Gorenjska banka d. d., Kranj K0 SESTOPATE NA TRDNA TLA sestavu del: : SHIMANO EERETTA S0UB1TEZ t h u rt THOMPSON GORSKO KOLO B.P. CYCLE 18 PRESTAH bess PRO MARKET Šmartinska 11. 61000 LJUBLJANA tel.: (061) 310-935. fax : (061) 302-556 /' J5 I6 /7 |8 |9 ;io 11 12 13 14 J15 16 ('17 18 9 20 21 NAGRADNA KRIŽANKA Če s pomočjo številk prenesete črke v zgornji manjši lik, boste tam dobili sponzorja te križanke. NAGRADE: 1. nagrada - vratno krilo iz masivnega smrekovega lesa 2. nagrada - obešalnik za predsobo iz hrastovega lesa 3. nagrada - 20 tekočih metrov kotnih letev 4., 5. in 6. nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa Izpolnjeni nagradni kupon z vpisano rešitvijo nalepite na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri nagradnem žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 28. februarja 1991, do 8. ure. Ne pozabite na svoj naslov, ko pošljete nagradni kupon! V uredništvo Gorenjskega glasa smo prejeli 1.720 rešitev križanke, katere pokrovitelj je bil Mercator Preskrba, Trgovsko podjetje Tržič. Pravilno geslo v križanki se je glasilo: DOBER DAN MERCATOR ZA BOLJŠI VSAKDAN. Komisija v sestavi: Tomo Perne in Stanko Logar (bralca Gorenjskega glasa) ter Andrej Mali (Glas) je izžrebala naslednje nagrajence: 1. Dragan Brezar, Pestotnikova 19, Kranj 2. Tatjana Železnik, Vinharje 2, Poljane 3. Ivan Dolšak, Gradnikova 7, Kranj 4. Pavla Jelen, Moša Pijade 32, Kranj 5. Janez Zavrl, Pot na Jošta 19, Kranj 6. Anže in Zala Primožič, Na Plavžu 80, Jesenice 7. Anica Perne, Mlakarjeva 24, Kranj 8. Martina Blaž, Zg. Brnik 26 a, Cerklje Vsem nagrajencem čestitamo, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič. Nagrade vas čakajo v upravi časopisa. Cesta JLA 16 v Kranju! sl šahovski velemojster ivasjai zvezna država v zda MEDLA SVETLOBA avtor križanke r noć ZLATKO PEJAKOVlC živahna vesela skladba iglasb i lani umrl it film režiser iSERGiO; OZADJE FRONTE angl0am ploščin-ska mera UNITED STATES m kubu) skipoli tik irauli lomastenje mera za pap« vrsta grozdja nered. zmešnjava mehc .:: 3BREN JRA1 pevka rimski bog ljubezni robert ludlum egipt bog meseca tone seliškar fr pisec i emile •la0yl*l kar 0m0g0 Caživu narave skladat ha ćaturjan kpali suka golega telesa peter eržen industr mesto blizu moskve nm8ka m 1mm žetve privrženec puritanizma slavko osterc kdor dela v kooperaciji sodelavec nebeljena bombažna tkah na ozek b0-RILjj v- ' NAPRAVA ZA SPREJEMANJE EL MAGNETNIH VALOV .'se'. '• akademski slikar torkar ubald vrabec makedon BOKSAR RUSEVSKI TONE SVETINA madžar moš ime letovišče pri opatu1 stanko lorger gr otok v ■ nlaom nravi, značaj drevesna žabica velika skupka virusov vrsta kune. evrop ski nerc črka gr ABECEDE stanje u mak nje no-sti me dua sod ruski pisatelj (paveli st romun tenisač 3l mesto španue rdeča POLJSKA cvetlica češ pritr dilnica anton ocvirk angl pisatelj fleming mesto v kašmirju, v himalaji konec prišahli erich engel igralec raner anton funtek pokraj v vietnamu muslim sveto pismo živilska indust-ruav KMMKU nekdanji turski ceh najmm ša športna jadrnica Os Os < < se co w r< aS W a o. r/) < -O h-1 U K/i <—> Z. tu cc o o 1991 21. stran mmmsmmLAS Dr. PETER FISTER h veliko dobre volje, lepih Lo ln od.Prtosti za kulturo in duhovnost. 1 "Prebuditi jo je treba. Starejši se vprašaj- NoVmladim nudirn0 toliko kulture in du-»am ^0,ikor je od njih pričakujemo in zah-|a°: Dar|es so mladi za mnoge stvari pri-aJSjLni' čePrav imajo veliko več možnosti kot aju'. v Bohinjski Bistrici, mojem rojstnem v okr. Ja močna dramska skupina, ki nam orai iger Posredovala kulturo. Tako smo WanfLVede prebirali Cankarja, Finžgarja in dan' ' v ^'reh Je bil° podobno. Zal je te-,|tu nes Premalo. Starši, duhovniki, učitelji, , n> delavci imamo tu mnogo možnosti de- ri $o akit da ne moreva mimo razmerja Cer-c fh!-^e' Zgodovina priča in sami ste mi fni t ! da je bilo versko življenje na višji ti(evg rat> ko je bila Cerkev preganjana in hq 0."a; kaj se ji potemtakem obeta zdaj, ko 'Uf a*ti tisti, ki so vernikom - volilcem po to nove S^ pr'nesb Cerkvi nove možnosti, pa hini govornosti. Verni smo bili dolga le-Jer>i v mnogih stvareh, sedaj se nam pa toliko , možnosti delovanja, da smo pre-P^retn C^anl "n se oz'rarno P° sodelavcih, r Posl°|: naŠ žuPn'Jski pastoralni svet je leta Kno č Radi u Žiri prošnjo, da objavi veliki boin-est'.tko vsem Uudem dobre volje, po-LpreJet m ostarelim- Seveda voščilo ni bi-pneje D° m ne objavljeno. Danes, devet let jajo k <0,ikor vem' na Radiu že pri-r° in tke oddaje z versko vsebino. To je w na „ P°nvalno, pred duhovnike in verne Pa se Postavljajo novi izzivi in nove nalo- " Beovič, član in nekdanji predsednik 'zvop0 SVeta ž'r<>vske župnije, je bil neda-Jen za predsednika sveta Krajevne lir :v°i J0"' ^iri. Komaj se je to razvedelo, že se je %v "Ribanje, ali to nemara pomeni, da |ty Prevzema oblast v Žireh?! Vem, da se ob *hn*nenJih in ugibanjih lahko oba le na-Ifo J!0- pa vendar: Vi ste po načelu svetov-Ke lerfhiJe)< P° katerem izvira upravljanje °« Boga samega, tisti, ki upravlja s to W j?',vv zadnji instanci torej Vi odločate o fi«e? bo razmerje cerkvene do posvetne ^otavr1 vPrasanju se je res treba nasmehniti. !pi 'Jarn> da krajevna Cerkev v Žireh ne "Plosi- °blasti- Kot predstavnik župnijske instan Sl Želim le t0- da bi z vsemi krajevni-j.f0^Cami znali priti skupaj in se pogovar- e|jstv0° £radil° medsebojno zaupanje in pripojim if bomo več tako zaplankani vsak 'ni p " obzidjem, ampak bomo kljub razli-Politfč • različnemu svetovnemu nazo-Ldelali PrePričanju, v duhu spoštova- V sem na d°brobit Žirov in Žirovcev. Prepri-k ' aa so krajevne volitve odnrle to mož- krajevne volitve odprle to mož-i*het0 stolef • r je iju J.e Je minevalo v znamenju ateiz-f (Prost SlC-Y razširJen Že prej, a le v višjih LS* PrenrnlfJ0' V našem stoletJu PaJe za' "a gib ° ljudstvo- Ob tem so nekatera ki!" %Jnja' nPr' komunistične partije, I - "Kp ■ pomenile pravo nadomestilo za Ih*"' je ,Je- ohene*n vera, Cerkev, skupnost C- ZdaiTSalfrancoski zgodovinar P. Golo' kiJihv!eL VS.e to sesul°- Številni pošteni L "la/°. se rd .g,banJin - resnici na ljubo - ni Le"7e"» tisti 1 razočarani soočajo z razvred-"f,ZQdeVaUgČ' v kar so verovali in za kar so i ""tepali c —' rt' < zdai ZC m Se česa zgubili ali pa so jim i^erkve" T°d sebe vrnile v naročje "ma-l gledate i°r ,Uo "značajno. - Kako na 'a ne? cerkvi, ki bo, kot kaže, res pre- k0 nekaJr;Je Slino boleče ob sesutju vsega, oi v«rni S ?rjeli- Zel° nepošteno bi bilo, (e !°8ije je ° tem.triumfirali. Podrtija neke C arJe človM.U sv°Jevrsten dokaz, da se |frk^V Pa osuneta menja> KHStUS njeg°" ^Posebej? nal?g(?' da 'Judem kaže Pot Prid f*pridejoeveiyifrni laik^"ki la"žJe'in'boTj poi ali biti bolj -ta!CimnJudmi- Mi kns^ani \i"83 Živ Ln JuPričeValskL ,Z nase8a kon- Č^0- Ta iT se moraIo videti, KOMU S d°lgih i?flC Pa Včasin zgodi. da koga, ki ci> Vem /rne V Cerkev' g,edam° k°t tu'd-1 P° ■ poVvlTr' daLse Povsod na'jdejoToris'to- Prave • obračaJ° svoj plašč, poznam Gospod župnik, hvala za ta prijazen obet in po-lri iskrene spreobrnjence. anvnrf Končajva ta pogovor še s kakim manj resnobnim vprašanjem. Letos mineva deset let od smrti Antona Jobsta, duše glasbenega življenja Žirov v tem stoletju. Nedavno smo izdali knjigo o njegovem življenju in delu. Ali nameravate v župniji storiti kaj posebnega za obujanje duha človeka, kije skoraj sedem desetletij gospodoval na žirovskem koru? Knjiga o g. Jobstu je zelo dragocena in jo vsem priporočam. Letos mineva deset let od smrti umetnika. V župnišču smo prišli na idejo, da bi domači cerkveni mešani pevski zbor pripravil koncert v Jobstov spomin. Poleg tega bi v goste povabili kakšen posvetni zbor. Moški zbor Alpina, ki je bil gost naše cerkve ob srečanju bolnih in ostarelih, je vabilo ljubeznivo sprejel. Upam, da priprave v obeh zborih lepo potekajo. Koncert načrtujemo za konec maja. Skladatelj in organist Anton Jobst je s svojo osebnostjo, duhovnim in glasbenim izročilom neizbrisno zaznamoval svoj čas. Kazalo bi razmisliti, da bi ob spominu na velikega umetnika v Žireh zaživelo vsaj občasno srečanje kulturnih skupin. Recimo: ustanovimo Jobstov glasbeni in kulturni bienale. Vsake dve leti bi na njem sodelovale kulturne skupine iz Žirov, posvetni in cerkveni pevski zbori, ob tem bi vabili še druge od blizu in daleč. V dekaniji Skofja Loka imamo vsaki dve leti srečanje cerkvenih pevskih zborov (letos bo v Poljanah, 12. maja). Vem, da imajo posvetni zbori podobna srečanja. Združimo moči in duhovno obogatimo drug drugega. Po rodu ste Bohinjec, življenjska pot pa Vas je pripeljala službovat med Žirovce. G. Viktorijan Demšar, dekan v pokoju in starosta žirovskih izobražencev, ki živi v Komendi, mi je lani pripovedoval, kako je njega kot kaplana svoj čas zaneslo med Bohinjce. V župniji Koroška Bela na Jesenicah je zbolel. "Ko sem ozdravel, sem nekaj mesecev služboval v bohinjski Srednji vasi, da bi si "odpočil". Spoznal sem torej tudi Bohinjce, ki so v marsičem podobni Žirovcem. Tudi njihova himna se začne podobno kot žirovska: "Mi Bohinjci sredi raja, trinajst mesecev zima traja..." "Ta pravi" Gorenjci nas imajo oboje za rovtarje. Na tem je sicer tudi nekaj resnice, a mi že vemo , pri čem smo." Tako Vam ob koncu zastavljam še tale vprašanja: Kako doživljate Žiri in Žirovce? Česa si želite - zase in za nas? G. Viktorijan Demšar ima prav. Bohinjci in Žirovci smo si res v marsičem podobni. Mogel bi nas primerjati orehu: zunaj trda lupina, znotraj dobro in sladko jedro. Marsikdaj smo trmasti in prepričani v svoj prav - a tudi odprti za vse dobro in lepo. Oboji smo zaljubljeni v svoj kraj, ki je seveda brez konkurence in najlepši na svetu. Res nas imajo za rovtarje, odmaknjene, zaprte; a najlepše planike rastejo na najbolj nedostopnih krajih. Koliko odličnih kulturnih delavcev, duhovnikov, učiteljev, pisateljev, glasbenikov, slikarjev, pa tudi preprostih klekljaric, spretnih čevljarjev, umnih sirarjev in planšarjev je izšlo iz naših krajev. Menim, da smo Žirovci in Bohinjci na vse to lahko upravičeno ponosni in da nas to obvezuje za naprej. Kako doživljam Žiri in Žirovce? Ko sem leta 1980 od g. nadškofa prejel dekret za župnijskega upravitelja v Žireh, me je zelo skrbelo. Nekaj zaradi mladostne neizkušenosti, saj je bila to moja prva samostojna župnija, nekaj pa tudi zato, ker sem vedel, da je ta prestavitev razburkala duhove v Žireh in so bili nekateri odkrito (in so še) proti. Tako mi je bilo v začetku včasih zelo hudo. Sedaj, po desetih letih mojega bivanja v Žireh, pa morem reči, da sem spoznal mnogo res iskrenih prijateljev ter da Žirovce vedno bolj spoštujem in jih imam po svoje rad. Spoštujem jih predvsem zaradi njihove pridnosti, delavnosti in poštenosti. To dokazuje dovolj močna industrija, ki daje kruh večini krajanov, urejenost hiš in stanovanj pa tudi dejavnost v kulturi, zlasti pevski in glasbeni sploh. Kadar je treba pomagati pomoči potrebnemu, se Žirovci vselej izkažejo. To sem izkusil večkrat, npr. ko smo zbirali pomoč za Romunijo, Kosovo in poplavljence. Kaj želim Žirovcem in Žirem danes? Najprej, da bi vsak pošteno in dejavno živel iz svojega prepričanja in ob spoštovanju drugačnega mišljenja vestno in vztrajno iskal globljo resnico. Resnica je samo ena in bližamo se ji vsak po svoji poti; ostati na površju je pogubno. Želim, da bi v Žireh bilo veliko trdnih družin, v katerih bo med možem in ženo, med straši in otroci vladalo spoštovanje, zvestoba in ljubezen. Trdna in zdrava družina je srčika kraja. Mladi iz takih družin bodo nekoč dejavni nosilci napredka, kulture in vere v kraju. Kot duhovnik želim, da bi moji farani vsaj toliko truda, kot ga vložijo za gmotni napredek, vložili še v duhovnega - za zveličanje svoje duše. Danes se vsi sprašujemo, kaj nam bo prinesla negotova prihodnost. Trdno verujem, da vse niti našega življenja vodi Nekdo, ki nas ima neizmerno rad Za temnimi, deževnimi oblaki, vedno posije sonce. Mesta ni brez duše Razmišljanje ob ponovnem poskusu uveljavitve prenove starega dela Žirov Univerzitetnemu profesorju dr. Petru Fistru, ki je pooblaščen za strokovni nadzor nad prenovo starih mestnih in vaških jeder v občini Skofja Loka, smo v času, ko se zdi, da mineva zadnja možnost za prenovo starih Zirov, zastavili troje vprašanj: 1. Kaj je v Žireh vendarle še smiselno zahtevati in realno pričakovati, če že celovita prenova ne pride več v poštev? 2. Vaša misel je, da rezultatov v prenovi ne bo, dokler bo to le »kulturna okrasna akcija« in ne del celovitega pristopa k urejanju prostora. Koliko so Vaša mnenja, predlogi in celo zahteve upoštevani pri urbanističnem načrtovanju - konkretno v primeru gradnje ceste in pločnikov skozi 2iri, pa v prav svežem zazidalnem načr^ tu novega centra Zirov? 3. Se odnos Žirovcev do vprašanja ohranja in prenove stavbne dediščine v čem bistveno razlikuje od odnosa, ki ga imajo do tega drugod v občini ali po Sloveni- iil Vprašanje je zastavila Dušica Jurman, vprašani pa je odgovoril, kot sledi. govor: Skoraj deset let je že preteklo, odkar smo se prvič lotili kot kaže težavnega vprašanja, ali je mogoče ohraniti vsaj del prostorske dediščine Žirov. V začetku osemdesetih let je kljub takojšnji ugotovitvi, da tej vrednosti Žirovci nikdar niso bili preveč naklonjeni, kazalo, da se je zbudila zavest o potrebnosti ohranitve identitete, če naj bi naselje upravičilo »povzdignjenje« svojega položaja v mesto. Mesta brez lastne duše ne more biti, ta je vedno merljiva le v merilih, ki jih določa identiteta, čim globlje zasidrana v preteklosti. Koliko novih »mest« je tudi pri nas ostalo brezdušnih, ker niso gradila na lastni identiteti, ampak le na modi... Ob povabilu, naj »razložim svoj pogled na prenovo starega dela Zirov« in ob hkratnem obvestilu, da bo to objavljeno skupaj z dokazili o uspešnosti krajevne skupnosti Žiri, bi povabilo najraje odklonil, da ne bi zmotil uglajenega teka stvari - o prenovi in o varovanju krajevne identitete ter njegove kulturne dediščine, kolikor je je še ostalo, bi moral povedati več negativnega kot spodbudnega. A morda je res tudi to, da le še ni vse zamujeno, saj je bil tak tudi razlog, da smo se na fakulteti za arhitekturo vendarle še enkrat odločili za poskus predstavitve zadnje možnosti za prenovo starega dela Zirov. Pred obrazložitvijo svojega pogleda na gornji problem, ki ga vzporedno v obliki povzetka študij predstavlja domačin in obetavni bodoči arhitekt Viljem Eržen, moram vsaj na kratko pojasniti nekatere novosti, ki v sedanjem »spreminjevalnem« obdobju spremljajo tudi pomene prenove in varovanja arhitekturne dediščine, še posebej starih naselbinskih jeder. Že v začetku smo opozarjali, da prenova ne more biti le »kulturna akcija«, v kateri bo neka anonimna družbena ali kulturniška zavest bogato podprla ali celo sama v celoti izvedla zaščito tistih stavb in delov naselij, ki so zaradi svoje kvalitete postali spomeniško zaščiteni. Kot osnovno pravilo velja to danes še posebej: tisto, kar je (po novem imenovano) »javni interes«, mora postati resnična dobrina, merljiva poleg kulturnih tudi s humanimi, ekološkimi, gospodarskimi, smotrnimi in drugimi merili, spodbude za sodelovanje v ohranjevanju takih dobrin pa bodo morale v prihodnosti povsem nedvoumno izhajati iz skupnih ciljev in iz osebnega prepričanja. Nič več ne bo mogoče čakati le na »odgovorne institucije«, ampak se bo moral vsak kraj zase odločiti o tem, koliko je kulturno osveščen - da želi ohraniti svojo kulturno dediščino, in koliko bo iz tega napora ustvaril svojim prebivalcem in obiskovalcem posebne dobrine ali celo »dobiček«. Pri vsem tem se osebno močno bojim le primitivne želje, da bo v vsej stvari odločujoč le - dobiček! Na vprašanje, kaj je mogoče danes v Žireh še vrednotiti kot kvaliteto, ki naj bi jo varovali zaradi ohranitve identitete, to je duše, korenin in osebne pripadnosti sicer gospodarsko cvetočega naselja, je bilo odgovorjeno že v začetku osemdesetih let: celovitih prostorskih vrednot se je povojno obdobje »uspešno« znebilo, ostale so le še drobtinice, bolj ali manj raztresene po vsej dolini, in vsaj deloma še razpoznavne kot celota v starih Žireh, ki jih obravnava tudi zadnji predlog za prenovo. Vendar pa je v zadnjih slabih desetih letih nastala pomembna razlika: čeprav je bil problem že predstavljen, čeprav so bile posamične vrednote že iz-luščene, čeprav je bila že udarjena zadnja plat zvona, je vendarle padlo v tem času kar nekaj posamičnih, tedaj še ohranjenih kvalitetnih stavb. To pomeni, da ni uspela niti akcija vzgoje, kaj šele formalnega vključevanja sicer brez posebnih ugovorov predstavljenih pogojev za varovanje, kar je kvalitetnega ostalo. Žal kljub nekajkratnim poskusom ni uspelo vzpostaviti pravega dialoga med načrtovalci novega in branilci ohranjenega. Tako je bilo že pred leti povsem formalno ugotovljeno, da tedanji načrti niso upoštevali študije, ki sta jo pripravila Fakulteta za arhitekturo in Zavod za spomeniško varstvo o prenovitvenih pogojih starih Žirov. Kot morda najbolj vidni primeri takega dela so danes le še v sramoto Žirem skoraj povsem razrušen del Šta-larjeve domačije, nekaj novih gradenj pod Zirkom in v osrednjem križišču itd. - in vse to je nastalo celo z uradnim dovoljenjem, saj so se formalno sprejeti načrti preprosto povedano »požvižgali« na morda preveč kulturno opredeljena izhodišča potrebne prenove. Tudi ob najnovejših načrtih spreminjanja Zirov v bolj »mestno« podobo se kaže, da pri načrtovalcih in pri naročnikih ni kakih vidnih naporov, da bi v bodočo podobo vgradili kaj »starega» -značilnega le za Žiri. Kdo je odgovoren za to, ali bolje povedano, kdo bi moral na to posebej opozoriti, je težko reči, saj neposredne povezave med načrtovalci novega in ohranjevala starega v škofjeloški občini ponovno niso mogoče. Ali so to le posamezniki, ki vendarle še čutijo svojo odgovornost do prihodnjih rodov, da le želijo imeti strokovna izhodišča za ohranitev dediščine, je prav tako nemogoče določiti - ponovno se srečujemo z istimi posa-mezniiki in ponovno ne moremo vzpostaviti dialoga s krajem... To pa bi bilo edino zagotovilo, da bi plemenito misel o ohranitvi lastne podobe Žirov (pa tudi drugih naselij v občini) resnično lahko uveljavili. Će bi bila javnost obveščena o nekajkratnih pobudah Odbora za prenovo starih mestnih in vaških jeder občine Skofja Loka v zadnjem obdobju, bi bil odgovor na vprašanje o odnosu med varovanjem dediščine in razvojnimi načrti preprost: brez medsebojne povezave in morda celo brez prednostne utemeljitve varstva ter smotrne izrabe dediščine pred gradnjo novega, sta osiromašeni obe nalogi. Še več, če do teh povezav v ustreznem strokovnem zaporedju ne bo prišlo, moramo na glas povedati, da bodo načrtovalci novega za vsako ceno neposredni krivci za uničenje dediščine. To je mogoče danes dokazati ne le v okvirih nejasnih kulturnih in moralnih pridig, ampak tudi dejansko z nesmotrnim, neekonomskim, neekološkim in predvsem nehumanim odnosom do bodočega in danes načrtovanega bivalnega okolja. To so hude obtožbe, ki pa jih po svoji strokovni vesti moramo povedati, saj imamo zanje dovolj dokazov pri nas in bogate vzporedne izkušnje v najbolj razvitih evropskih deželah, po katerih se tako radi zgledujemo v zadnjem času: v Nemčiji na primer ne govorijo več o »urbanizaciji« vasi ali mest, ampak o »obnovi« vasi in mest (»Dorferneuerung«, »Stad-terneuerung«). Od kraja do kraja je tudi v občini Skofja Loka odnos različen. Medtem ko poteka prenova jedra Škofje Loke, si v Železnikih prav domačini najbolj prizadevajo, da bi dobili ustrezne strokovne osnove zanjo in načrtujejo dejansko prenovo najkvalitetnejših stavb. V nekaterih vaseh, kjer so študije že davno gotove, naročajo nove načrte, ki bi spet obšli varovanje dediščine, pa čeprav so to kraji z najkvalitetnejšimi naselbinskimi in stavbnimi vrednotami, ki jih želijo vnovčiti za turizem - kako kratkovidne odločitve... Če se še enkrat vrnem na začetno ugotovitev o času, ki je danes ves v »spreminjanju«, pa bi to lahko ponudilo tudi Žirem delček upanja, da še lahko ohranijo vsaj spomin na svojo identiteto. Nova zakonodaja o urejanju prostora sicer še ni dorečena, vendar vsi upamo, da bo ne le poenostavljena, ampak da bo hkrati zahtevala več odgovornosti in strokovne presoje o posledicah. Tako bo morda bodoče »dovoljenje za poseg v prostor« (nekdanje lokacijsko dovoljenje) le gradilo na bogatih analizah in strokovnih utemeljitvah o nujnosti, da vse, kar počnemo za prihodnost, izhaja iz že zgrajenega v preteklosti, in da bodo odločitve, ki bi zanikale nujnost ohranitve dediščine za prihodnost, določene tudi z osebno odgovornostjo. V bodočih odnosih bo mogoče vgraditi celo vrsto spodbud za posameznike, ki naj bi tako ohranjevali vrednote, v novih demokratičnih odnosih pa bomo morali zahtevati tudi povsem »odprto načrtovanje«, kakršnega doslej nismo mogli izpeljati, čeprav smo nanj vedno opozarjali: tako strokovnjaki kot politiki bodo morali pred javnostjo zagovarjati svoje odločitve, stara praksa odločanja v zaprtih krogih pa bo morala postati preteklost. In ne nazadnje, spodbuda prebivalcem mora postati tudi ustrezna vzgoja. Če bo v Žireh mogoče uresničiti take oblike medsebojnih odnosov, je tudi za arhitekturno dediščino novega mesta še upanje! Ljubljana, februar 1991 ■mi' GLAS 22. STRAN ŽIRI SE PREDSTAVIJO Petek, 22. februarja 199' KGZ SORA ŽIRI Okna po nemških normah Kmetijska gozdarska zadruga Sora Žiri ima poleg svojega osnovnega poslanstva, s katerim streže kmetom na območju Žirov in Rovt, tudi dobro razvito trgovino, mesarijo In mizarstvo. V delovni enoti Mizarstvo na Dobračevi za znane naročnike izdelujejo stavbno pohištvo iz smreke, hrasta, jesena. Njihov proizvodni program zajema okna raznih oblik, tudi trikotna in okrogla, polkna, panoramske stene, vrata. Ponos njihovih mojstrov so ročno izdelana vrata v kranjski gimnaziji, posneta po starih, že "prenošenih" vratih (na sliki). « Trg žirovskih mizarjev je predvsem ljubljanski konec, Gorenjska, Notranjska tja do morja, Istra. Prejšnja leta so veliko delali tudi za naročnike iz drugih republik, zlasti ob morju, kjer so opremljali turistično gostinske objekte. Zoženje trga jih je spodbudilo, da so se ozrli na tuje. Marca in aprila bodo v delavnice montirali nove stroje, nakar bodo začeli za znanega kupca v Nemčiji izdelovati okna po meri vrhunske kakovosti. Računajo, da jih bodo na leto poslali v Nemčijo do 20 tisoč. Okna po nemških normah bodo seveda dostopna tudi za domače kupce. V proizvodni program žirovskega Mizarstva sodijo še lesene notranje stopnice, ki jih izdelujejo v sodelovanju s kooperanti. OD ZAČETKA DO 800 RAZLIČNIH VRST ARMATUR Rezultati potrjujejo pravilnost usmeritve Polix Žiri je tovarna, v kateri izdelujejo krogelne pipe namenjene za vgradnjo v cevovode za vodo, zrak, nafto, ter njene derivate, kot edini jugoslovanski proizvajalec pa so dobili tudi atest za armature za plin. Za ta proizvodni program so se odločili leta 1982, ko so opravili študijo, s katero so ugotovili, da so ti armaturni elementi na pohodu tudi v Jugoslaviji. Razvoj se je začel z eno samo dimenzijo krogelnega ventila, sedaj pa proizvajajo že 800 različnih vrst. Da je bila odločitev za tak proizvodni program pravilna, se kaže tudi danes, saj nameravajo v večji meri prodreti tudi na svetovne trge, čeprav je konkurenca tam izredno huda. V veliko pomoč jim bo visoka kvaliteta, brezhibno delovanje, pred; vsem pa pridobitev atesta zunanjih institucij DIN-DVGW-8901c779. Gre torej za izdelke z "evropskim potnim listom". Skoraj ves razvoj tega proizvodnega programa je temeljil na domačem znanju, v tovarni pa tudi pravijo, da so z odraščanjem iZ" delkov, odraščali tudi zaposleni. Prav tako je bilo z vlaganjem finančnih sredstev, saj so za razvoj letno namenjali med sedmimi in tri* najstimi odstotki bruto dohodka, ne da bi jim pri tem pomagala širša družbena skupnost. Poleg razvoja tehnologije (proizvodnja je delno že robotizirana), so veliko pozornosti namenjali tudi oblikovanju učinkovite lastne prodajne službe. Zaradi negotovih gospodarskih razmer ima Polk zelo heterogen proizvodni pr0' gram. Poleg proizvodnje krogelnih armatur, ki ima okoli 80 odstotni delež, proizvajajo tudi tako imenovani Zeleni program, ki obsega izdelavo kmetijskih strojev in delov, opravljajo pa tudi različna kleparska dela. V prihodnje bodo poslovno politiko zastavili predvsem v smeri znižanja materialnih stroškov, večje produktivnosti in boljši organiziranosti proizvodnje. VIBRO ŽIRI Delajo, da bi drugi delali bolje Maja predlani se je 22 delavcev izločilo iz žirovskega Kladivarja in začelo samostojno pot v podjetju Vibro v prostorih nekdanjih Gantarjevih čevljarskih delavnic v Novi vasi. Danes je maloštevilni kolektiv za dva člana bogatejši, njihova nadaljnja prihodnost, razvoj, pa sta odvisna, kot pravi direktor Janez Kosmač, predvsem od investicijske zmožnosti slovenskega podjetništva in obrtništva. Proizvodni program: • vibracijski dodajalniki za avtomatizacijo strege • elevatorji • avtomatski vijačniki • strežne in števne naprave • linije za polnjenje vseh vrst tekočin • naprave po naročilu »Iz Kladivarja smo prinesli s seboj program vibratorjev,« pravi direktor Vibra Janez Kosmač, »kar pa je premalo za samostojno "življenje". Program je bilo treba kvalitetno dopolniti z elevatorji, v sodelovanju z Ripakom iz Medvod pa smo začeli izdelovati polnilne linije za polnjenje vseh vrst tekočin. Delamo za znane naročnike.« Proizvodni program Vibra je investicijska oprema v tehnologijo, zanimiva tudi za zasebne podjetnike in obrtnike, ki so po oceni Janeza Kosmača celo bolj dovzetni za tehnološke novosti, avtomatizacijo kot družbene firme. Vendar tudi industrija dolgo ne bo smela več cepetati na mestu; morala bo vlagati v prestrukturiranje, višjo produktivnost, kvalitetne izdelke, morala se bo ozreti po tehnoloških novostih, avtomatizaciji. »Če bi bil investicijski ciklus normalen, če slovensko gospodarstvo ne bi bilo tako obubožano, kot je, bi bilo dela za deset Vibrov,« pravi Janez Kosmač. Vibro predstavlja svoje izdelke na domačih sejmih. Eden pomembnejših, ki jih pripravlja jugoslovansko združenje roboti-čarjev JUROB '91, bo maja v Ljubljani. Tudi na tujih sejmih, kolikor so jih doslej videli, jih ne bi bilo sram stopiti ob bok marsikateremu tujemu proizvajalcu. ELEKTRIČNE ENERGIJE JE SEDAJ DOVOLJ Največji problem so kadri Žiri z okolico so področje, ki je v smislu distribucije električne energije že vsa leta razpeto med kranjsko in ljubljansko elektrogospodarstvo. Vse skozi tudi obstaja velik interes, da bi to področje prišlo v upravljanje Elektra Kranj, vendar pa zaradi daljnovodnih povezav z logaško in idrijsko občino ostaja pod okriljem Elektra Ljubljana. Elektro Ljubljana je od začetka letošnjega leta javno podjetje, v Žireh pa je sedaj nadzorništvo. Nadzorništvo ni registrirano kot pravna oseba, je pa registrirano za vse dejavnosti s tega področja, ki so povezana s stiki z odjemalci. Tako je nadzorništvo pristojno za gradnjo infrastrukture, izdelavo priključkov, dajanje soglasij, ter odčitavanje porabe električne energije. Največji problem za nadzorništvo Žiri je pomanjkanje ustreznih kadrov, saj so se še pred dvema letoma raje vsi zaposlovali v Rudniku urana Žirovski vrh in v tovarnah, ker so bili tam precej bolje stimulirani. Na področju Žirov ni nobenih večjih težav z odjemalci električne energije, k boljšim razmeram pa je pripomogla zlasti nova razdelilna transformatorska postaja, saj se je v preteklosti dostikrat zgodilo, da je primanjkovalo električne energije za industrijo, gospodinjstva pa so imela zmanjšano napetost. Hrbtenica razvoja tako temelji predvsem na tem objektu, ter na hidroelektrarni v Fužinah, ki sicer sodi med majhne, vendar je zelo pomembna iz strateških razlogov. Večjih posegov na področju širjenja električnega omrežja za sedaj ne predvidevajo, ker Elektro Ljubljana brez pomoči širše družbene skupnosti ne more graditi novih priključkov, hkrati pa bo na poslovanje verjetno vplivala tudi negotova usoda rudnika urana. ?^K22. februarja 1991 ŽIRI SE PREDSTAVIJO 23. stran (mmmmmGiAs TERMOPOLSOVODENJ »V preteklem letu smo ustvarili 28 milijonov dinarjev prihodka, od tega več kot sedem milijonov z izvozom,« je povedal direktor Ter-mopola Janez Dolinar. »Izvažamo samo na zahodni trg. Če gledamo strukturo dela, je to razmerje precej drugačno. Upoštevati moramo, da smo na domačem trgu udeleženi z velikim deležem materiala in manjšim deležem dela, medtem ko smo na tujem navzoči predvsem z delom. Z drugimi besedami; pretežni del materiala dobimo v predelavo, v glavnem iz Nemčije.« Na tuje prodajo približno dve tretjini svojega dela. Zato je razumljivo, da so zelo občutljivi za tečaj dinarja, ki lani izvoznikom ni bil naklonjen. Letošnji minimalni popravek tečaja je že izničen z novim davčnim sistemom, ki je na čuden način razbremenil gospodarstvo. Čuden tako, da se sprememba tečaja pokriva s povečanimi obremenitvami. »Pri dogovarjanju s tujimi partnerji smo zapostavljeni tudi zaradi nestabilnih političnih razmer doma,« pravi Janez Dolinar. »Kljub temu smo prisiljeni izvažati, ker je likvidnost naših podjetij dobesedno katastrofalna.« Proizvodni program Termopola: # t.i. pisarniški program, ki zaobjema izdelke za shranjevanje mikro filmov, mape v kompletu s softvvarskimi paketi, mape za opremo reprezentančnih katalogov, pisarniške mape, fascikli • razne vrste vakuumsko oblikovane embalaže iz trdih folij • uporabna embalaža (različne torbice za aparate) # izdelki s kombinacijo tekstilnih in umetnih materialov UGODEN NAKUP JE PRI »LOKI« NAKUP v Železnim Medvode, Cesta ob Sori 9 KOLESA: - moška in ženska, 18 prestav - otroška BMX, uvoz - kredit 6 mesecev v Blagovnici Žiri 23.2.1991 degustacija LOKA KAVE, izdelkov PEKS-a in DANE iz Mirne Za zaupanje se zahvaljujemo in se priporočamo! trgovsko podjetje LOKA = SALON POHIŠTVA IZ NAŠEGA PROGRAMA POHIŠTVA VAM PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO SPALNICE OTROŠKE SOBE DNEVNE SOBE JEDILNICE IN PREDSOBE Kupljeno pohištvo vam brezplačno dostavimo na dom, ter ga hkrati sestavimo! Salon ARK v Idriji -telefon 065/71-855 VAM NUDIMO VSE TO IN ŠE VEČ! SKOFJA LOKA 20 let Petrolove črpalke v Žireh Petrolova črpalka v Žireh je poleg črpalke v Gorenji vasi edina v Poljanski dolini. Pred dvajsetimi leti jo je prevzel ljubljanski Petrol, prej pa je bila last žirovskega Poliksa. Na črpalki prodajo dnevno med 3000 in 4000 litrov super bencina, na zalogi pa imajo tudi precej materiala za avtomobile. Od četrtka dalje bodo ukinili prodajo navadnega 86 oktanskega bencina, ki ga bo nadomestil neosvinčen bencin. GLAS 24. STRAN Petek, 22. februarja' VIKTOR ŽAKELJ \ Očetje, glavo pokonci! Zaostajamo za svetom! Res je. Iščejo se razlogi in krivci; pri nekaterih temeljni razlog, pri drugih mašilo, je famoznih »45 let«. Ideološka slepota ali resnici? Oboje, predvsem pa prvo. O tem sem premišljal na začetku tega meseca, ko sem spet enkrat imel teden dni priložnost opazovati, koliko (in kje) dejansko zaostajamo za sosednjo Avstri-jo. - Današnja Slovenija je bila ves čas »jug« Avstroogrske, a kljub temu so se začele razlike med nami in severnimi pokrajinami cesarstva izrazito povečevati šele po razpadu črno-žolte monarhije. Tedaj je današnja Avstrija bila »prisiljena« postati nova samostojna in neodvisna država: Avstrijcem se je tedaj dogajalo nekaj podobnega kot ta čas Slovencem. Gotovo, ta primerjava v mnogočem ne drži, npr. glede števila prebivalstva, geopolitične lege, nakopičenega bogastva itd., a tisto, kar je - po moje vsaj - bilo odločilno za poglabljanje vsakovrstnih razlik med njimi in nami, je dejstvo, da smo Slovenci za ves ta čas »izstopili« iz območja zahodne civilizacije in postali del evropskega Vzhoda, ki se mu v tem delu kontinenta reče Balkan, kar ni nepomembno. Slovenija ni začela zaostajati za sosednjo Koroško (opozarjam, da se Slovenci praviloma primerjamo le z razvitejšimi od sebe) šele po drugi vojni, ko se je pri nas vpeljalo plansko gospodarstvo in moni-stični politični sistem, celo več: nekaj časa, nekako do konca šestdesetih let smo po mnogih ekonomskih kazalcih celo hodili vštric s sosednjimi deželami, torej civilizacijsko smo začeli stagnirati z vstopom v kraljevino SHS. Tedaj se je začel pogubni proces balkanizacije Slovenije: tradicionalna dejavnost, poslovnost, smisel za red in čistočo in kar je še tega so vse bolj postajale pretekle vrednote. Vse to je bila neke vrste nujnost, nekaj, čemur ni bilo moč ubežati. K temu pa je treba prišteti še marsikaj, kar je slabilo našo srednjeevropskost, pa smo za to izključno sami krivi. Tako smo se dolgo (in se nekateri še) imeli za nekaj več, za nekaj boljšega v družbi z novimi sodržavljani, ki so pripadali drugačnemu, a vendar enakopravnemu civilizacijskemu občestvu. Zdi se mi, da je mnogim po svoje godilo, da npr. nekaj let po drugi vojni nismo imeli odprtih meja in smo se lahko omamljali v svoji dozdevni nacionalni (in politični) večpomembnosti. Toda, ko smo jo spet lahko mahnili v svet, smo se onkraj Karavank in Soče srečali s kruto resnico, da se svet severno in zahodno od nas, ki se mu je vedno reklo Evropa, naglo oddaljuje od nas, mi pa postajamo obrobje te novo nastajajoče Združene Evrope. Pa pustimo to pot ob strani velike vsem dobro znane ideološke, s tem pa tudi ekonomske in druge razlike, ki so donedavno celo z minskimi polji delile Evropo na Vzhodni in Zahodni del in opozorimo na mnogim očem nevidne »podrobnosti«, ki dokazujejo vzhodnoevropsko, s tem pa tudi naše zaostajanje, in ki ima - poudarjam -globlje vzroke kot mnogi mislijo - recimo urbanizem in arhitektura. Avstrijska vasica, kjer sem nekaj dni bival, Heiligenblut, npr. je v celoti prenovljena, a niti ena zgradba ne kvari tradicionalnih urbanističnih in arhitekturnih vrednot teh krajev, vse je na svojem mestu, sleherna zgradba je v sozvočju z alpsko okolico. Kaj neki se je zgodilo v naših slovenskih glavah npr., da smo v času po celi vrsti kazalcev uspešne povojne obnove domala pozabili na lastno urbanistično in arhitekturno dediščino ter zgradili ne le posamezne vasi, ampak kar cela mesta, ki so povsem v opreki s tradicijo ter celo s klimatskimi in fizičnimi danostmi. Poglejmo samo naše Žiri: v obstoječih urbanističnih in arhitekturnih rešitvah je vse polno nelogičnosti, negospodarnosti z naravnimi viri, da neestetskosti in nefunkcionalnosti niti ne omenim. Kraj je tako rekoč brez duše. Edino, kar je šteti za preudarno ravnanje na tem območju, jc opredelitev industrijske cone. Od takrat, ko sem se začel zavedati teh in podobnih - recimo kar norosti, nisem nikoli krivil ljudi - graditeljev, investitorjev, ki so pač hoteli čimprej in čim ceneje do strehe nad glavo, ali gospodarstvenikov, ki so videli v »prizidkih« možnost za nova delovna mesta in s tem dohodek. Vznemirjalo pa me je dvoje drugih vprašanj. Najprej, zakaj stroka in seveda mlada slovenska država ni zmogla - da bom konkreten - iz Žirov narediti prijazno predalpsko mesto zasnovano na najboljši urbanistično-arhitek-turni tradiciji teh krajev, o katerih je nekaj pisal tudi dr. Sedej. Na splošno lahko trdimo, da so zlasti v Času najintenziv-nejše pozidave Slovenije namesto za človeka prijaznih in z naravo skladnih vasi, trgov in mest nastajale naselitvene gmote, ki jim domala ničesar že omenjenega ni mogoče pripisati. Kje so vzroki za to? Je to materialna nepotešenost dovčerajšnjih bajtarjev, hlapcev, proletariata, ki so postali socialni temelj nove oblasti? Ali lahko to žalostno dejstvo razložimo s tolikokrat omenjeno dominacijo politike nad stroko? Je razloge temu treba iskati v pomanjkanju vsakršnih upravljalskih izkušenj naših ljudi pri vodenju splošnih in skupnih zadev? Še več je vprašanj, a očitno je naslednje: razvojnih faz ni mogoče - brez posledic seveda - preskakovati. Bližnjice na tem področju se praviloma izkažejo kot daljšnji-ce in mi smo jo ubirali v povojnem času predvsem po njih. In drugo vprašanje, ki je seveda s prvim povezano, pa zadeva realno moč (in korenine) re-alsocialistične ideologije. Je bil najprej, se je smiselno vprašati, industrializem z masovno proizvodnjo na tekočih trakovih, ki je delavce razosebil na raven robota, ali se je prej pojavil kolektivizem kot popolna negacija vsake individualnosti? Bodi kakor koli, socializem je rasel iz obojega. S tem, ko se je ponujal kot negacija meščanske individualnosti in kot poskus popolne diskontinuitete z zgodovino, je ustvarjal iluzijo tu-zemskega raja. V tem smislu je bil vseobsegajoča ideologija usmerjena na okus pleksa. Le tako je mogoče razložiti npr. brezdušni slog serijskih bivalnih gmot, ki je postajal tako rekoč zapovedana forma realso-cialističnega sveta. To dvojnost sodobne Evrope sem najizrazi-teje prepoznaval v Berlinu seveda že brez znanega zidu, po katerem sem se lani nekaj dni potikal. Očitno je, da je socializem na začetku pomenil sprostitev ogromnih ljudskih energij, da je kasneje v realsociali-stični formi postal brezprizivna oblast, sila, ki je celo trde Pru-se odvrnila od lastnih vrednost. In tam, kjer sta se lavi Človeških strasti, sovraštva, pa tudi upov po boljšem in pravičnejšem svetu, torej tudi plemenitih želja ohladili, je ločnica dveh svetov, ki zlepa - če kdaj sploh - ne bosta eno. Tako je bivši Vzhodni Berlin mesto širokih avenij brez ljudi, sivih kvadrastih blokov, nikjer ni videti življenja; na drugi strani bivši Zahodni Berlin kot harmonično mesto, kot skladje individualnih in kolektivnih potreb, za to je vasica Heiligenblut zlitje človeškega z naravnim in zato so Žiri z okolico ponesrečen poskus prehitevanja naravnega tempa razvoja. Tako je zatečeno stanje. Razlike imajo globlje korenine, kot bi nam radi dopovedali novi revolucionarji. Lovljenje razvite Evrope bo trajalo dlje časa, kot si želimo in kot se ta čas spet obljublja. In kaj se dogaja okoli nas? Zahodni svet nadaljuje svojo premišljeno pot gospodarskega in družbenega razvoja. Ta razvoj temelji na skrbno varovanih pravicah in svoboščinah drža- FRANC TEMELJ GRAD V nedeljo po kosilu je Mica Jaku namesto sladice servirala naslednje besede: "Mislim, da je že skrajni čas, da si začneva zidati novo hišo. Vsak, kdor da kaj nase, si jo sezida." "Če je pa to glavni razlog, "je rekel Jaka, "potem je pa najbolje, da si sezidava grad." In je mirno odšel do divana, kjer sije privoščil opoldanski počitek. Mica pa se je lotila pomivanja posode in o zidavi nekaj časa nista govorila. Jaka je na to čisto pozabil, Mica pa je vse bolj sanjala o tem, da bi imela grad in tako postala graščakinja, kajti vsi ostali v vasi so imeli čisto navadne hiše. Zato je čez nekaj dni zopet načela pogovor o gradnji: "Veš, Jaka, tisto zadnjič si imel pa prav." "Jaz imam vedno prav, "je samozavestno odgovoril Jaka. "Na kaj ravno misliš s tistim zadnjič, pa ne vem." "No to, da ne bova gradila običajne hiše, ampak grad." "Nak, tega pa nisem imel prav," ji je odgovoril Jaka, kajti še v sanjah si ni predstavljal, da se bo moral ukvarjati z zidavo hiše. Misel o zidavi gradu Miti nikakor ni hotela oditi iz glave, Jaku pa je s pomočjo Micinega jezika vse bolj šla v glavo in končno se je moral vdati. Tako je nekega dne Mica vsa vesela odšla v Projektno gradbeni arhitektni inženirski biro, kjer jo je pozdravil uslužbenec, ki bi se glede na starost moral spoznati na gradove. "Dober dan,gospa. Če želite zidati hišo, imamo tri prekrasne projekte, če pa prizidek, pa žal samo dva, ki sta pa tudi zelo funkcionalna." "Veste, jaz bi rada načrte za grad," je s ponosom rekla Mica. "Kakšnega pa?" jo je začudeno vprašal uslužbenec. vljanov, na vsak dan bolj inten- naprej«. Za razvoj jalovo zivnem varovanju okolja in na medčloveške odnose s državi kot varuhu splošnih in skupnih potreb in vrednot. Na drugi strani pa dovčerajšnji re-alsocialistični svet spet začenja znova. S tem, ko upravičeno legitimira po krivici pozabljene vrednote izpred kolektivisti- čnih časov, brez potrebe, dobe- na klerikalno-kmečka sedno v svojo škodo, zavrača doseženo po drugi svetovni vojni. Tako, da bom konkreten, je npr. na narodnogospodarski ravni v Sloveniji povsem upravičena kritika predolgo trajajočega ekstenzivnega gospodarskega in družbenega razvoja, stvo že dolgo in uspešno škodljivo pa je, če to kritiko nasilno presadimo na mikro raven, spet npr. na Žiri. Žiri so namreč prav v povojnem času dosegle do sedaj največji gospodarski in družbeni napredek. Industrializacija kraja, stanovanjska izgradnja, objekti družbenega standardarda, spremenjena poklicna struktura prebivalstva itd. kažejo, da megalomanstva. Žirovska j ^ je prav ta toliko obsojeni real- dustrija je nadgradila raz ji je socialistični model gospodar- no in uspešno obrtništvo,^'^, skega in družbenega razvoja kraju in ljudem dejansko dal veliko tistega, kar je obljubljal. Kako je to mogoče? škodljivo bi bila nekritična? slikava dela sedanje F »velike slovenske politike žirovske razmere, pa čeprj*! tudi v Žireh nekaj tistih, *' prepričani (ali vsaj konju*1^ no mislijo tako), da je Pre.d Jfft na klerikalno-kmečka-obnpril ška ideologija še vedno rnoj podlaga nadaljnjega nap^j kraja. Naj le ponovim zna.W; takšno vračanje v zgodo« ^ nas seveda ne bi moglo povC in,^ ti s poindustrijsko Evrop0. i ((J() katero pa žirovsko g°sP°%š< stvo že dolgo in uspešno s" lterj luje. ,r„gin Za marsikaj, nekaj tega snj° :oSnj omenili, je mogoče reći, d> i teklo skladno s tradicij0 X«, možnostmi, toda za žiro^ Nst gospodarstvo to večinsko (ntra drži. Le-to je raslo iz tratit in možnosti, morda tudi #nvoj ker kraju ni bilo nič podarffnje ga, pa zato ni bilo možno«" ciranost je ljudi eksistenco zala na nove tovarne, zat0, Jtkjh Odgovor je po mojem v tem, da so bile Žiri (in mnogi drugi kraji na Slovenskem) »uglašeni« na realsocialistični vrednosti sistem in na tisti stopnji gospodarske in družbene razvitosti, ko je uveljavljanje tega modela še pripomoglo h gospodarski rasti in družbenemu razvoju kraja. Ekstenzivni model gospodarskega razvoja, poudarjanje kolektivnosti, odsotnost predvojnih strankarskih strasti in podobno so kraju in ljudem očitno koristile. Dodatno rečeno: omenjeni model se družbena lastnina tu nt "^flv^ cionirala kot nelastnina, „o^ pak kot skupna lastnina. ^ je bila tudi odgovornost v !Cen realna kategorija. Zato sm^( čuditi, da je žirovsko gosp0 ,!rVe stvo povečini usposobijo11 ■ Cer odprto tržno gospodarji tudi globljih pretresov ž e[ če Republika Slovenija s*k0 uspe vzpostaviti normaln . ruSt Pra P so spodarski sistem odnosov. *P«r Torej, problemi žirovsi—jrv spodarstva, in teh je nekaj- ed -teki« , koreninijo v ^ I večini ne rastejo iz Prete ^'r'1' razvoja, koreninijo v neJ;.S(: ■■u >«-niu. uničujem mouei se sedanjega časa. Ko mine i| je v Žireh izčrpal kakih 20 let nja huda ujma, ko bo Slov \ % kasneje kot na nacionalni ra- samostojna in neodvisna ^jtti< va in ko se normalizirajo 0 vni. Zato imajo Žiri in Žirovci sedaj edinstveno priložnost, da opravijo nerevolucionaren prehod na tržni sistem zasnovan na pluralizmu lastnin in na njem temelječo novo pluralno-lokalno samoupravo. Žirovcem torej ni potrebno začeti znova, lahko - ne, da bi kaj izgubili -nadaljujejo »od doseženega ni'1 si s sosedi ter vzpostavi ren družbenoekonornsk1 P), stem, bo žirovsko gospoduj, potrdilo svojo zdravost *A*< očetje - glavo pokonci!.5^ ste vse, kar je in kakor )e J* moč. Vaše delo vliva spo*' nje. Ljubljana, 12. 2. 1991 Žirovska ravan, pogled z Dobračeve (Naslikal: Pavle Sedej, olje, 1990) "Takšnega, kakršnega so imeli graščaki. J)f šen je, bi morali vedeti, saj zato ste tukaj-"Seveda vemo, gospa, "jo je razveselil uS^nn? nec in vzel s police najbližji načrt za hišo- * • grnil ga je pred Mico, ga malo pogledal in v » vo mu je šinila odrešilna misel. "Veste gospa, bistvo gradov je v stolpin^(0jl 4( ■al grad ima namreč enega ali več stolpov. Z^°.u najbolje, da vzamemo tale načrt in vam na mo zraven še stolpe in tako bo postal Sra^ kršnega so imeli malokateri graščaki- J povejte, koliko stolpov želite." Mica je malo pomislila, nato pa vprasau>< * jih je potrebno ravno toliko sezidati, kolik0'' bodo narisali. ^% 'To je pa čisto vseeno, "ji je odgovoril us'u I n€C' bit "Potem mi narišite kar vse štiri, sezidal' p ^ za začetek samo enega. Če bi pa zaradi' fy ko bo nas videl, tudi od sosedov kdo sei zraven hiše še stolp, bomo potem mi še p^e° letri" af Čez nekaj časa, ko je bil načrt izgotovlje^ i. A, a vsa vesela Dokazala Jaku da bi Mica vsa vesela pokazala Jaku, da kakšen grad si bosta sezidala. 1* Jaka je dolgo buljil v načrt, nakar jo je vp> "Čemu ti bodo pa ti stolpi tu ?" "Za shranjevanje sodov že ne, drugo te Pa $ ne zanima, " mu je odvrnila Mica, ki sej1 gj, njalo ni, čemu bi stolpi v resnici lahko si11 ^ Mica se je lotila gradnje s polno paro in%r?-ef počasi začel dobivati končno podobo. Ui L0 so začeli govoriti, da je Jaka zgradil gc' -jfl dom, kajti pri nobeni drugi hiši še ni$0 takega stolpa. Ji In tako je Mica namesto graščakinja P gasilka. februarja 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 25. STRAN (mimmmEI'GLAS o terJ inaPl ^delovanje semenskega krompirja rez zaprtih območij ne bo napredka ,redvj^na evropska država se ni nikoli toliko "spozabila", da bi uničila lastno pridelavo semenskega pirJa- Bo Slovenija prva? ike« ■pr.iv preJ'i >!'»19. februarja - Ko je občinski odbor Slovenske kmečke zve-zpa%en|-L s'rar,ke na januarski seji razpravljal o problematiki d°vl'ov0sj.. 8at krompirja, predvsem o monopolu uvoznikov, slabi kapo^* inisi.|,n.v'sok' ceni domačega semenskega krompirja, je med dru-i tl|eni'-» da bo od občinske skupščine oziroma od izvršnega sve-sPu°i'»je še "ra('no zahteval odgovor na vprašanje, kakšne rezultate o s0 nerj "fjrsk' center za brezvirusno razmnoževanje krompirja. rugj So ^aj tudi posumili, da gre za zgrešeno naložbo, ki se med SfH0j »guji! f e tUQ,i v visoki ceni semenskega krompirja... Da bi se d3 k0£j' foJ|nalnemu pisnemu odgovarjanju, predvsem pa, da bi se cijo NarL°C'" P°govorili o spornih vprašanjih, je sekretariat za go-irO^Msta pbčine Kranj sklical v torek sestanek, na katerem so sko 1 tntraaVn"c'. Mercatorja - Kmetijstvo Kranj, vodja šenčurskega adflhf "J Priznani strokovnjak dr. Miloš Kus ter direktor mag. Ja-li 23'-t»vftj|[VCar m njegov pomočnik Stane Potočnik, predstavili pred-arj^nje: °m kn,ečke zveze (kmetom) in javne svetovalne službe delo-l0Stif '"»osežke centra. ka Ne- ■Jf je'i?1!05 Kus Je P°vedal' vnHCriter raziskovalna in n°Kw2n? ustanova, ki z letno jj asnih "J0 322 tisoč brezvi" #Wiog0molJev Predstavlja ,|;W proizvodnjo tovrstnih 8,J^uit na enem mestu- V p iFvee Holandija jih ima si-en° i Cent'Venlar vse manjše. ;nJV^dn V Šenčurju je zaradi i eimi gradnji začel delova-zamudo. 1987. le-nej hijZ ze ^gojili toliko brez-3 i so n ,sadi!nega materiala, Stane Potočnik je opozoril na cenovno zmedo. Cena jedilnega krompirja je po podatkih iz Kmečkega glasa 7 do 20 dinarjev za kilogram, cena domačega semenskega krompirja pa 14 do 15 dinarjev in uvoženega 24 do 25 dinarjev. Ko so decembra prodali bintje po J dinarjev za kilogram, je bil čez nekaj dni v trgovini že po 7,50 dinarja. za pridelovanje le na polju za letališko ograjo, kjer osemsto metrov naokrog ni (okuženih) nasadov jedilnega krompirja. Navedel je tudi primer Kanade, kjer vse okužene nasade uničijo (poškropijo), pridelovalce pa še strogo kaznujejo. Milan Naglic iz javne svetovalne službe (nekdanje kmetijske pospeševalne službe) je pripomnil, da prisila (kazni, uničenje nasadov) na kmetih ne bi bila učinkovita in da bi več dosegli s tem, če bi tudi tistim, ki pridelujejo krompir za lastne potrebe (ne za zaslužek) ponudili kakovostno seme po sprejemljivi ceni. Ker brez zaprtih območij, kjer bi bilo vse podrejeno pridelovanju kakovostnega semenskega krompirja, ne bo napredka niti ne možnosti, da bi postali neodvisni od uvoza, pobudniki za zaprta območja še niso vrgli puške v koruze. Kot je povedal dr. Kus, so kmetijskemu ministrstvu predlagali. Janez Eržen, kmet iz Žabni-ce. je dejal, da stalna odvisnost od uvoza semenskega krompirja nima nobene perspektive in da je prihodnost v tem, da bi Slovenija toliko semena, kot ga potrebuje za pridelavo "merkantila" (jedilnega krompirja), pridelata da bi za določena območja predpisali minimalne pogoje za pridelovanje krompirja, znotraj tega območja pa bi razglasili manjša zaprta območja. Razmere v semenarstvu in v pridelovanju so se še zaostrila s pojavom doslej neznane bolezni, prstenaste nekroze gomoljev, ki je v dveh letih domala povsem uničila sorto igor, s katero je bilo v Sloveniji posajenih polovica krompirjevih površin. Ker se bolezen širi z vzhoda proti zahodu, ni bilo mogoče tako kot doslej poiska- li leiaiiJle(!nJe ^to na polju "u že pridelali 26 ton ek'c idiij naema let°ma to seme po- ^%rLSelekciJsk° Polje, so le 5 se< |j J2ian saskia in resy pride- >ve!! i(no ,.SuPerelitnega semena i if He Se» Pri vseh drugih pa °Wr? Se kakovosti. Ker se m°'»bn0uOnalvlJa vsako leto (poki „ °), s* kmetom, ki semena-:ar, i ko Spoznal'. da v razmetnih6 Vse naokr°g P0'"0 5fvSSir nasadov jedilnega ie°rbj i ni ve,ikih možnosti, Lojze Kalinšek, kmet z Brnika, se je vprašal, zakaj lahko v drugih jugoslovanskih republikah na veliko uvažajo semenski krompir, uvažajo ga lahko tudi zasebniki, medtem ko ga pri nas v Sloveniji zasebniki ne morejo in ga lahko le Semenarna. '0Jo oh ?a zmčaJa m drugi Li njega koristi tudi nje»enl;?a nJe8°vo delovali je!Pe\aJo ničesar. Po-%>m\d?jeh!1 ^ajen 4 odsintČ l?stnih sredstev obrok 'e *e en Odlok o obvezni menjavi semena in saditvi potrjenega, kakovostnega semena, ki ga je kranjska skupščina sprejela prva v Sloveniji že pred leti, njej pa je sledil še Kamnik, se ne uresničuje. V Sloveniji zdaj razmišljajo o oblikovanju zaprtih območij, vendar pobudniki za to na dveh sestankih s kmeti niso dobili podpore. V centru bodo zato v okviru raziskovalne naloge preskusili dve območji in bodo v primeru, če se bo izkazalo, da so pogoji dobri, pridelovanje superelite in morda tudi elite prenesli tja. Dr. Miloš Kus je povedal, da lastnikom parcel, ki sadijo jedilni krompir v bližini njihovega selekcijskega polja, skušajo pomagati med drugim tudi tako, da jim zastonj dajo kakovostno in neokuženo seme, vendar tudi to ne zaleže, ker nekateri kljub temu posadijo še del "svojega" (okuženega) semena. Stane Potočnik je dejal, da jim je komisija lani od 152 hektarov semenskega krompirja izločila 60 hektarov, da so zato utrpeli 6 do 7 milijonov dinarjev škode in da so dobre možnosti Kmetje, med katerimi so bili veliki pridelovalci semenskega in jedilnega krompirja, so si pred začetkom pogovora ogledali center. Direktor M-Kmetijstvo Kranj mag. Janez Tavčar jim je dejal, da kaj dosti ne bodo mogli videti, ker je pač zima, vodja centra dr. Miloš Kus pa ga je popravil, češ da je pri njih "sezona" na vrhuncu - ne v zunanjih rastlinjakih, pač pa v rastnih komorah, kjer v številnih epruvetah vzgajajo brezvirusni sadilni material. Dr. Miloš Kus: "Kmetje v kranjski občini so uradno (po predpisih) pridelavo semenskega krompirja opustili. Še pred petimi leti so zadruge s kranjskega območja, Cerklje, Naklo in Sloga prijavile pridelavo semenskega krompirja na 40 hektarih, lani je bilo prijavljenega le 1,80 hektara, a še od tega je bilo 70 arov izločenega." y Cene ^/"^"Jski stroji v kranjski Crei-ii ^nanimV' navaJamo, so končne, tudi z 1 JrUfiimi"i °dstotnim prometnim davkom Simi dajatvami. ocena (v din) ci nnaCVl200 ci* na?Vl?00 TQ 35.205,40 38.903,10 40.365,70 41.447,20 stern^^temo CV 6000 TG 70.101,80 127.019,60 mono črpalko "a CMK 1700, z ernaCMK?7nn 77.960,70 ^-MK 2700, z mono črpalko ardar> za cict- 81.802,60 za cisterni CMK 1700 in CMK 2700 dPrava za v„, 2.295,60 za večvrstno trošenje PS - 402 9.517.20 naprava za večvrstno trošenje B-75 9.1 15,50 električni mešalec gnojevke EM-45 27.573,10 traktorski mešalec gnojevke TM-45 14.170,00 kardan za traktorski mešalec TM-45 4.552,00 traktorski plato A-II 8.137,00 traktorski plato A-III 8.446,00 trosilec PS-2002, vlečni, 2 m3 54.270,70 kardan za trosilec PS-2002 1.957,00 trosilec PS-3002, vlečni, 3 m3 57.381,30 kardan za PS-3002 1.957,00 cisterna C V 8000 152.058,90 kardan za cisterno CV 8000 2.595,60 cisterna C V 10000 172.494,10 kardan za cisterno CV 10000 2.595,60 silokombi SK-10 333.967,20 kardan za silokombi SK-10 9.888,00 silokombi s frezo SKS-10 525.300,00 kardan za silokombi s frezo SKS-10 9.888,00 monocisterna CMG 3200 98.097,20 kardan za monocisterno CMG 3200 2.595,60 monocisterna CMG 500 195.494,00 kardan za monocisterno CMG 500 2.295,60 monočrpalka ČBZ-1200 35.967,60 trosilec PS 502 19.467,00 kardan za trosilec PS 502 1.503,80 ti razlage v zahodni literaturi, ampak se je šenčurski center znašel v vlogi mednarodnega centra za raziskovanje te bolezni. Center je za to že sklenil pogodbo s Kanado, ponudbe prihajajo z Nizozemske, za pomoč nas prosijo tudi Nemci... • C. Zaplotnik Svet TOK-aGG Bled Za zdaj je odkazilo še obvezno Bled, 15. februarja - Svet temeljne organizacije kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled je na seji med drugim razpravljal tudi o poslovanju TOK-a in o novih cenah lesa. Ker bo po novem gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest in vlak, gojenje, pogozdovanje, zaščito pred divjadjo in druga dela prevzela država in lastniki, so v GG Bled februarja prenehali zbirati denar za biološko amortizacijo. Zvišali so tudi odkupne cene za hlodovino. Les v lubju kvalitete E bodo plačevali po 1700 dinarjev za kubični meter, kvaliteto A po 1.450 dinarjev, kvaliteto B po 1.050 dinarjev in kvaliteto C po 750 dinarjev, celulozni les pa od 300 dO 400 dinarjev za kubični meter. Odkupne cene bodo enake za les z gozdnih in ne-gozdnih površin, merila za rav-zrščanje v kakovostne razrede pa bodo enaki kot lani. Za zdaj je odkazilo gozdnega drevja za posek obvezno, ker zakon o gozdovih kljub osnutku sprememb in dopolnitev še velja; kako pa bo po novem, še ni povsem jasno. Blejski gozdarji zagovarjajo odkazilo kot strokovni ukrep. Gozdno gospodarstvo Bled je v zasebnih gozdovih zgradilo 327 kilometrov gozdnih cest, gradilo bi jih lahko še naprej, vendar stroji zaradi moratorija stojijo, skoraj vsi delavci iz gradbene enote pa so na prisilnem dopustu in prejemajo 70-odstotne plače. • C. Roz- Komu vračati? Komu in v kakšnem obsegu vračati podržavljena, zaplenjena ali kako drugače krivično odvzeta kmetijska zemljišča in gozdove? Ali vračati v naravi vsem (kmetom in nekmetom, nekdanjim veleposestnikom in cerkvi) ali le nekaterim, ali vračati vse, kar jim je bilo odvzeto, ali (na primer. Cerkvi) le del, ali pri vračanju upoštevati omejitve, ki izhajajo iz zakona o kmetijskih zemljiščih in iz zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih gospodarstev, ali ne... Osnutek zakona o denacionalizaciji, ki naj bi ga slovenska skupščina obravnavala na enem od marčevskih zasedanj, na ta vprašanja ne daje odgovorov, ampak odločanje o tem prepušča poslancem. Poslanci naj bi odločili, ali naj bi kmetijska zemljišča in gozdove vrnili prejšnjim lastnikom v naravi le, če so kmetje oz. imajo status kmeta, kot to opredeljuje zakon o kmetijskih zemljiščih, ostalim pa le v obsegu, ki ga določa zakon o kmetijskih zemljiščih, ali naj bi ta člen (skupaj z vsemi omejitvami, kijih vsebuje) črtali. Določba, kot jo vsebuje zakon, je sporna vsaj iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je "status kmeta" ostanek preteklosti in ker so si v preteklosti ta "status"pridobili tudi ljudje, ki s kmetovanjem nimajo ničesar skupnega. Drugič pa zato, ker bi tudi zakon o kmetijskih zemljiščih bilo treba spremeniti. Da bo 24. člen osnutka zakona, ki v dveh variantah opredeljuje vračanje kmetijskih zemljišč (z omejitvami in brez omejitev), izzval žolčne razprave ne le med nekdanjimi lastniki, ampak tudi med političnimi strankami in njihovimi poslanci, je več kot očitno. To je dovolj nazorno pokazalo že "razčiščevanje stališč" med kmečko zvezo in združenjem lastnikov razlaščenega premoženja. Razlaščeni so se namreč pomirili šele potem, ko so predstavniki kmečke zveze javno povedali, da ne pristajajo na razlikovanje med kmeti in nekmeti, da se ne zavzemajo samo za interese kmetov, ampak za interese vseh razlaščenih, in da je njihovo stališče jasno: kmetijska zemljišča in gozdove naj se vrnejo v naravi vsem in v celoti, država pa naj z ustrezno kmetijsko politiko poskrbi, da bodo (vrnjena) zemljišča dobro izrabljena. # C. Zaplotnik Dobrote slovenskih kmetij Kranj, 19. februarja - Turistično društvo Ptuj, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejstvo Ptuj in Republiški center za pospeševanje kmetijstva prirejata 20. in 21. aprila letos v Minoritskem samostanu na Ptuju 11. razstavo in ocenjevanje kmečkih jedi "Dobrote slovenskih kmetij". Na razstavi lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi, mesnimi in krušnimi izdelki. Strokovne komisije bodo vse pregledale in podelile priznanja za kakovost. Vsi, ki bi želeli sodelovati na razstavi, dobijo podrobnejša pojasnila pri kmetijsko gospodinjskih pospeševalkah - za občini Radovljica in Jesenice pri Majdi Loncnar (Gozdno gospodarstvo Bled - telefon: 77-361), za občini Kranj in Tržič pri Mojci Jemec in Metodi Karničar (KZ Sloga Kranj - telefon: 26-171) in za občino Skofja Loka pri Mileni Črv (KZ Skofja Loka - telefon 620-580). Prijave sprejemajo do 11. marca. • C. Z. AKORDEON d. o. o. podjetje za poučevanje glasbe in trgovina z glasbili Kranj, Koroška 67, tel.: 064/22-007 V Kranju in Šenčurju vpisujemo otroke v šolo klavirja, kitare, harmonike, flavte, kljunaste flavte, predšolske glasbene vzgoje in v tečaj klaviatur ter glasbene teorije. AVTOŠOLA z3 Begunjska 10, KRANJ, tel.: 26-245 TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV se prične v četrtek, 28. 2. 1991. Tečaj lahko obiskujete dopoldne ob 9. uri, popoldne ob 17. uri ali celo v izmenah PRVO POMOČ IN OBČINSKE TESTE boste opravili v naši avto šoli. Dogovorili se bomo za ZDRAVNIŠKI PREGLED; ZA VSE INFORMACIJE pokličite med 9. in 11. uro ali med 16. in 18. uro vsak dan po telefonu 26-242 ali nas obiščite osebno. AVTO ŠOLA BB VAŠA AVTO ŠOLA VSE ZA VOZNIŠKI IZPIT NA ENEM MESTU KINOLOŠKO DRUŠTVO NAKLO OBVESTILO KINOLOŠKO DRUŠTVO NAKLO obvešča vse svoje člane kakor tudi ostale lastnike mladih psov, da pričenja spomladanske tečaje na vseh ravneh šolanja. Tečaj se prične 1. marca 1991 ob 19 uri v prostorih Doma kulture v Naklem, kjer boste poslušali predavanje naših strokovnjakov o vzgoji in šolanju psa. Po predavanju bomo vpisovali kandidate v šolo po skupinah. ..... . Vabljeni! Strokovna komisija Kinološkega društva NAKLO GLAS 26. STRAN SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 22. februarjaj AVTO MOBIL SKI TRG Cene (v DEM) rabljenih avtomobilov na sejmu v Ljubljani: Tip vozila renault 4 GTL yugo 45 koral yugo 55 skala fiat 126 PGL vw golf diesel letnik 1989 7.200 7.500 8.200 4.400 19.900 letnik 1988 6.700 6.150 6.750 4.200 17.900 letnik 1987 6.500 5.500 6.500 3.800 15.300 Ponudba rabljenih vozil v Daš dobiš Tudi v tem mesecu imajo v posredniški prodajalni Daš dobiš na Planini pri Kranju v svoji evidenci več kot 200 rabljenih vozil. Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, v sobotah pa samo dopoldne. Informacije o vseh avtomobilih lahko dobite na telefonski številki 35-981. • M. G. Cene (v DEM) rabljenih avtomobilov v prodajalni Daš dobiš: Tip vozila letnik cena tip vozila letnik cena Opel Senator 3000 1984 18.000 Fiat Uno 60 1988 15.300 Zastava 101 1986 4.100 Yugo45 1988 5.500 Zastava 128 CL 1988 7.200 Lada Samara 1.3 1987 8.200 Citroen Dyane 1979 1.000 VW Golf S paket 1984 9.600 Renault 4 GTL 1987 6.300 BMVV318 1979 11.500 ARO 4 X 4 WD 1988 12.000 Citroen Pallas 1977 3.000 Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 19. februarja Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija 100 ATS 128,1527 Nemčija 100 DEM 900,0000 Italija 100 ITL 1,1996 Švica 100CHF 1048,2941 ZDA l USD 13,3919 Japonska 100 JPY 10,2385 Dinar ČeZ mejO - V tujih menjalnicah je naš dinar le še na redkih tečajnih listah, kjer pa je, je vreden približno pol manj kot pri nas. Tako na avstrijskem Koroškem dobimo za sto dinarjev od 40 do 50 šilingov. Bolje menjajo pri Šparovcu, kjer je sto šilingov vrednih 170 dinarjev. Ta teden imajo posebno ugodno ponudbo kave, praška in ananasovega kompota, pa tudi nekaj drugih stvari je, po katere se še vedno splača čez mejo. Tudi v Italiji je dinar vreden precej manj, kot je razvidno iz naših tečajnih list. Večina za dinar ponujajo 60 lir. Crna borza - Na črni borzi je te dni ponudba zelo dobra, pa tudi plače so v večini podjetij že razdelili, tako da posel kar cvete. Preplačilo je še vedno okrog 30 odstotkov, za sto mark pa je treba odšteti od 1.250 do 1.300 dinarjev. Davčni nasveti (323-878) tel.: 33-878 64000 KRANJ C. 1. maja 69 Načrti vseh vrst objektov in notranje opreme! Zaradi vse večjega števila vprašanj o novi davčni zakonodaji, ki jih pošiljate na naše uredništvo, srno se odločili, da bomo o tem podrobneje pisali v rubriki Davčni nasveti. Na vaša vprašanja odgovarja Aleksander Troha, vodja davčne uprave v Kranju. Vprašanja lahko pošiljate na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijade 1, 64 000 Kranj (za davčni nasvet), sprejemamo pa jih tudi po telefonski številki 21-860 vsako sredo od 10. do 12. ure. Vprašanje: Sem upokojenka, po pogodbi o avtorskem delu mi občasno nakazujejo honorar. Ali sem zadolžena za plačilo davka tudi jaz, če že firma -delodajalec od mojih avtorskih honorarjev plačuje 15 odstotkov davka. Odgovor: Zakon o dohodnini obravnava način plačevanja davkov iz avtorskih pravic v členih 69 - 75. Davek od avtorskega honorarja se plačuje po stopnji 15 odstotkov, s tem da se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo normirani stroški v višini 40 odstotkov, zavezanec pa lahko dokaže višje stroške. Osnova, od katere se obračuna davek, gre v osnovo za odmero dohodnine, že plačani davek pa se od odmerjene dohodnine odšteje. Davčni zavezanec je prejemnik honorarja, obračuna in plača pa davek izplačevalec ob izplačilu. Če poskusimo ponazoriti s primerom: 1. avtorski honorar 100 2. 40 % stroškov 40 3. davčna osnova 4. 15% davek 60 9 5. izplačilo 2 + 3 - 4 91 Kot vidimo, je avtor od honorarja 100 prejel 91 (51 + 40 za priznane materialne stroške), davka pa je plačal 9 (odtegnil mu ga je izplačevalec). Ob letni napovedi bo avtor iz tega naslova napovedal 60 (100 - 40 materialnih stroškov) od obračunanega davka pa mu bo davčni organ odštel 9 (davek, ki ga je zanj plačal izplačevalec honorarja). Plače po novem Plače kot ostanki davkov | i i Znana je hudomušna trditev, da smo prejemali v preteklih 1$ menda kar 47 prispevkih in davkih, za osebne dohodke le o?'8"^] spevkov, kar ob novem sistemu sicer manj številnih (toda višji") . pomeni, da bomo poslej prejemali plače kot ostanke davkov. V o ^ časopisju smo zasledili izračune, ki dokazujejo, da se je skupna « l nitev - dajatve delavca in podjetja (delodajalca) skupaj, po nove čnem sistemu povečala za kar 30 odstotkov, nas pa zanima, »' davčni sistem pomeni za naše "ostanke" - čiste osebne dohodke če, če je ta izraz bolj sodoben Ko se lotimo teh izračunov, se izkaže, da imajo prav tisti, ki trdijo, da točni odgovor sploh ni mogoč, da torej ne moremo ugotoviti, kaj nam bo od zaslužka v resnici ostalo, ko poplačamo "cesarju, kar je cesarjevega". Ugotovitev drži toliko bolj, če poskušamo, kaj nas čaka po plačilu dohodnine ob koncu leta. Za izračun je potrebno zato določiti nekatera izhodišča in opozorila, ki utegnejo bistveno vplivati na ga otroka. Ker je davek ^ . ne dohodke določen na 0»P joč (progresiven) način. sW spevki in tudi novi tako vani socialni prispevki pa razmerni, se izračun zap'^J !g z It čunav; bnih kov glede na dosedanje so v uporabi trije načini osebni dohodki ostali ena" so neto (čisti) osebni doh° ' višine približno 25.000 di» različno prakso lzrat.""-• bruto (kosmatih) osebnih ^ ^ i.w i na MK3.OSTANKI DAVKOV ItKS OSTAHK) DAVKOV končni rezultat. Da bi dobili vsaj približno sliko, ki bi veljala za večino naših bralcev, smo upoštevali: da smo zaposleni v podjetju in nam je plača edini dohodek in da uveljavljamo olajšavo za ene- TRADICIJA, STIL IN OBLIKA - IZ NAŠE HIŠE V VAŠ DOM 68000 Novo mesto. Slakova 5 Telefon: (068) 21-201, 26-016 Telex: 35710 YU PIONIR Fax: (068) 24-298 fft keramika GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO SEDAJ JE ČAS: KERAMIČNE PEČI IZ KERAMIKE »PIONIR« • kmečke • toplozračne • štedilniki • kamini • pizza peči • prijetna toplota za vas • zdravo in ekonomično gretje • lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji • ob gotovinskem plačilu 10% cassa sconto NOVO! — enokomponentna trajna plastična fugirna masa »PALESIT« za vse vrste kaminov (obstojna do 180°C) — odprti kamini z LTŽ vložkom »SUPRA« iz uvoza s steklom — polmontažni prenosni kamin PRODAJA NFORMACIJE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA LJUBLJANA Vošnjakova 7 tel 061 317-984 nad to višino pa nižji S> nekdanje; 2. za preračun hodkov v bruto osebne ^jM so uporabljeni različni " ^if tako, da ostanejo neto oŠ* hodki enaki; 3. pri izraW**j to osebnih dohodkov je .j, bljen za 0,10 nižji kolic"1 je veljal po starem sistem^ dica tega je, da so čisti ose hodki do višine približno ^ din višji, nad to višino Pa , Naš izračun smo napr „ 1. in 3. primer in ga P°" „,,. diagramih, pri čemer rav^ sredi diagrama pomeni t njo plačo, zgornja krivU'^ našo mesečno plačo P° .j j obračunu (ko smo p|a, prispevke in davek, ki Je^fjv cija dohodnine), spodnja pa, koliko bomo zaslužil' (j sec, če upoštevamo, da ^ ob koncu leta plačati don . Srednja črta ponazarja n ^ čni zaslužek preračunan P p lu dohodnine, če bomo z ^ uveljavili davčne olajšav6 p: ne 10 odstotkov, kot to ^\ zakon. Odstopanja od J3 ^ pomenijo odstotlce nase p nje plače. Da zadeva n> jj dolžna, naj opozorimo-^ 8-odstotno odstopanje v c, $ tu (12 mesecev) pome" f celo mesečno plačo! In p žek: z rastjo plač (verjet«1^ inflacije) se bodo davčne s, ki so vezane na povprec ^ dohodek v Sloveniji. Sp ij le, zato se slika tudi z|r lahko spremeni. • S. *" AVTO ŠOLA „i ZŠAM SKOFJA 10" Organiziramo tečaj A CESTNOPROMPn PREDPISOV v novem Gasilskem na Trati pričetek: marec 91 praktična vožnja na vozilih -i f OPEL CORSA in 0V 60 INFORMACIJE: telefon 631-729 £^ februarja 1991 OBVESTILA, OGLASI 27. STRAN (M>MmmmG&AS »nit h)* dn*' )vem Vlla odprla v Drulovki pri Kranju nakupovalni center ajsodobnejša prodajalna f Sloveniji sta" o i«* pa nečim besedam ljudje dandanes nič kaj radi ne verjamejo, toda za !!akupovalni center v Drulovki pri Kranju res lahko rečemo, da je aJiepša, najsodobnejša prodajalna v Sloveniji. i, 4 : 1 naki ■ hod*1 dinv r'fl ,^]a, Stražišča, Škofje Drulovke ni daleč, J« najbolje, da si novi Ralni center kranj-ipS gledate sami in se ju ate. da so naše po-tilcnKSnične- Postavili so tei$C?Sti' ^ voljo je 40 a pa se je moč z lokalnim av-po novem usta- JelJ*i't5di —TJsorji. ki Pred trgovino Nekaj posebnega je že zunanjost novega nakupovalnega centra, še več prijetnih presenečenj vas čaka v njem in nakupovanje bo pravi užitek, tudi za najbolj zahtevne kupce. Ponudba namreč tako po urejenosti kot po blagu ne le spominja na najlepše prodajalne ostran Karavank, temveč resnično ni nič slabša, saj boste v naj- sodobnejših hladilnih vitrinah našli tudi posebnosti, kot je losos in kaviar, da seveda ne goyorimo o bogati izbiri zamrznjenih jedi, resnično široki paleti južnega sadja (vsega nemara niti ne boste poznali), izjemni delikatesi, mesar obljublja tudi lastne mesne izdelke, redno pa bodo tam pripravljali specializirane prodaje in degustacije Branko Remic, direktor Živil: "Nakupovalni center v Drulovki je ponos Živil in izvajalcev, lepše trgovine v Sloveniji preprosto ni moč postaviti." Senad Tirovič, poslovodja centra v Drulovki: "Novi center je resnično velik, polnili smo ga kar teden dni, za nas pa so seveda največja novost računalniki, ki omogočajo tudi stalen pregled zalog." blaga, Zadovoljiti žele tako zahtevnega potrošnika z bolj globokim kot tudi tiste s plitvim žepom. Novi center so začeli graditi avgusta lani, malo jim je ponagajala huda zima, vendar je bil nared v šestih mesecih. Objekt meri 1.356 površinskih metrov, prodajni prostor obsega 555, bife 100 površinskih metrov, ostalo so skladišča in pomožni prostori. Opremili so jih v vrhunsko domačo in uvoženo tehniko, posebna novost je računalniško vodeno poslovanje z uporabo črtanih kod, ki je švedske proizvodnje. Žal je pri nas s črtano kodo opremljena le četrtina izdelkov prehrambene industrije, zato morajo veliko izdelkov opremiti sami. Glavni izvajalec del je bilo Gradbeno podjetje Grosuplje, opremo so dobavili LTH Skofja Loka, Alprem iz Kamnika in italijanska firma Co-stan. Direktor Živil Branko Remic pravi, da je novi trgovski center odlična refe- renca tudi za izvajalce. V Živilih so na začetku lanskega leta računali, da jih bo gradnja novega centra stala 35 milijonov dinarjev, vendar so ga uspeli postaviti s 25 milijoni dinarjev, pri čemer je treba poudariti, da so ga zgradili z lastnimi sredstvi. Po trenutnih cenah pa je center vreden še enkrat toliko, torej 50 milijonov dinarjev. Center v Drulovki je zgrajen za okoliš s 5.000 prebivalci, skupaj z novim naseljem jih zdaj šteje 2.000 do 2.500, verjetno pa bo mikaven tudi za nakupovalce iz Kranja, saj denimo s Planine tja res ni daleč, prav tako tudi iz Stražišča, verjetno pa bodo prihajali tudi z ljubljanske strani. V novem centru računajo na 2 do 3 milijone mesečnega prometa, kar pomeni, da bo objekt rentabilen. V njem je delo dobilo 20 prodajalk in prodajalcev, odprt pa bo vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure. HOTEL 1 KOKRA A Prjdite in se prepričajte. Kuhinja je odprta vsak dan od 12. do 24. ure. vsak večer od 19. ure dalje Ples z ansamblom Zimzelen. V soboto smo vam pripravili posebno presenečenje. Ob 18. uri modna revija nadai;23 otroke 2 nastopom čarovnika. ai.K'vunju modna revija za odjele Rezervacije po telefonu 22-451 vam SRNI divj, JELE divj dam. suni divj, .ŠT K l Dl V BIFEJU: k i.o bask /. ZASEKO ačinske SALAME nov PRŠUT •\činsk.o pašteto • jakovo uagu juho n gola/1. S POLENTO ačinski RAGU s kromp ikiji JELENOVO zarebknico pečenko divjega PRAŠIČA DUŠENO SRNINO stegno pečenega /ajca • solatni BIFE ajdove ŠTRUKLJE Z orehi in medom sirove sladke Štruklje polnjeno jabolko /. orehi Jesenice Titova 1 VELIKA PRODAJNA AKCIJA VARILNE TEHNIKE v sodelovanju s tovarno GORENJE VARSTROJ VELIKO ZNIŽANJE CEN TUDI DO 50 %. Količine s popustom so omejene! Zap. štev. art. Cena Znižana cena 1. VAREX 120 hoby 2.269,50 stara cena 2. VAREX 140 2.597,90 3. VAREX 135 POL 3.471,00 stara cena 4. VAREX 135/145 3~848rhT 3.245,40 5. VAREX 160/180 4.175,90 6. VAREX 160/210 5.199,80 7. VAREX 260 D11 10.359,60 8. VAREX 400 D11 13.510,20 9. VMG 140 M0N0MIG 13^46^0* 10.573,20 10. VMG 140/160 SUPAUT 14.385,60 11. VARUS 400 D11 23.581,40 12. VST-3 8.588,00 13. MRE 100/1G 14.474,00 14. MRE 100/2G 23.463,90 15. GEDORE velike 720,90 stara cena Kupec pošlje izpolnjeno naročilnico na naš naslov: ZARJA Jesenice, Titova 1, 64270 JESENICE Telefon 064/84-396, fax 064/82-285 V roku 10 dni bomo naročeno blago dostavili stranki na dom, kjer stranka poravna kupnino. NAROČILNICA: Ime in priimek......................................................... Naslov............................................tel.................... Nepreklicno naročam....................kosov, artiklov pod zaporedno številko............... Kupnino bom poravnal ob prejemu artikla Podpis /HSSMEJIGLAS 28. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 22. februarja Na Bledu se začenja 12. šahovski festival Blejska šahovska tradicija se nadaljuje Bled, 22. februarja - Danes se bo začel v hotelu Golf na Bledu tradicionalni, že 12. mednarodni šahovski festival pod pokroviteljstvom Intertrade. Festival bo obsegal članske turnirje za šahiste in šahistke in veterane, zadnji dan turnirja, 3. marca, pa bo odprti mednarodni hitropotezni turnir. Da je ta turnir že 12., kaže, da se je šah spet udomačil na Bledu. Znano je, da so bili včasih na Bledu kakovostni šahovski turnirji na svetovni ravni. Zaključek turnirjev bo v nedeljo, 3. marca, ob 13. uri. # J. K. Mednarodni turnir biljarda Britof, 22. februarja - Biljard klub Johanca iz Britofa prireja v soboto (jutri), 23. februarja, ob 11. uri veliki mednarodni biljard turnir. Štel bo za jugoslovanske rating točke, igrali pa bodo mednarodno osmico. Ogled tekmovanja bo brezplačen, zato vabljeni k ogledu največjih naših in tujih mojstrov biljarda. Udeležbo so že potrdili Klub biljardistov Ljubljana, Boss klub Ljubljana, BK Pohorje Maribor, Merit Split, Zagreb in Reka, iz tujine pa so prijavljeni igralci iz Avstrije in Nemčije. Nagrade bodo 5.000, 3.000 in 2.000 dinarjev, drugi pa bodo dobili praktične nagrade. Prijavnina bo 200 dinarjev. Med odmorom bo rektor Akademije za biljard Jo-nas Znidaršič prikazal shovv belih kroglic. Informacije: BK Johanca. Brotof 24, Kranj, telefon 36 - 581. • J. K. Letošnji program odprav v tuje gore V načrtu kar osem ciljev Ljubljana, 19. februarja - Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije si je leta 1991 zadala obsežen program dela. Osrednja akcija slovenskega vrhunskega alpinizma bo himalajska odprava v pogorje Kangčendzenge, na kateri bo od marca do maja letos sodelovalo 12 članov, uresničili pa naj bi kar tri zahtevne vzpone. Več o tej odpravi bodo posebej povedali udeleženci z Gorenjske. Poleti bodo štirje alpinisti sodelovali na meddruštveni odpravi v Vossemite (ZDA), kjer načrtujejo ponovitve najtežjih smeri v St. Capitanu. Jeseni bo prav toliko članov odšlo na 7.181 m visoki Menlungtse in skušalo opraviti prvi vzpon na ta vrh, 6 alpinistov si bo na meddruštveni odpravi na 6.812 m visoki Ama Dablam prizadevalo priti na vrh po južnem grebenu, 1 alpinist (Tomo Česen) pa ima v načrtu prvenstveno smer in samostojni vzpon po zahodni steni na vrh 8.091 m visoke Anapurne I. Razen tega 6-8 članov AO Šmarna gora planira za jesen-vzpon na 8.201 m visoki Čo Oju po prvenstveni smeri prek južnega grebena na vrh. Za jesen in zimo so predvideni tudi prvenstveni vzponi 8-10 alpinistov v Severni in Južni Ameriki, pozimi pa bo PZS skupaj s PD Ljubljana-Matica organizirala odpravo na 8.157 m visoki Daulagiri, kjer sta v načrtu prvenstveni in solo vzpon po južni steni. 0 S. Saje V Podljubelju Prvenstvi sankačev Tržič, 22. februarja - Sankaški klub Tržič prireja jutri in v nedeljo, 23. in 24. februarja, na progi Zapotoki v Podljubelju državno in republiško prvenstvo sankačev. Pričakujejo udeležbo nad 60 sankačev iz Slovenije in morda tudi iz Bosne in Hercegovine. Naravna proga je dolga nad 1000 metrov, je odlično pripravljena in varna. Jutri ob 8. uri bo trening za republiško prvenstvo, uro kasneje pa tekma, enako pa bo v nedeljo, ko bo državno prvenstvo. Vsak dan bo razglasitev najboljših v bistroju Školjka v Podljubelju. Parkirišča so zagotovljena, prav tako hrana in pijača. • J. Kikel DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ organizira dvodnevni tečaj SADJARSTVA (teoretično in praktično obrezovanje sadnega drevja in grmičevja) Pričetek tečaja 8. marec 91. Prijave sprejemamo do 5. marca. Informacije po tel.: 064/27-481, 24-983. Košarka Triglavani gostijo ekipo Varde Kranj, 20. februarja - Košarkarji Kranja to soboto, 23. februarja, gostijo ekipo Varde, košarkarice Kranja pa v šestnajstem kolu prav tako v soboto, 23. februarja, ob 17.30 uri gostijo ekipo Jezice. Košarkarice Odeje - Marmorja v soboto gostijo košarkarice Mavrice Ilirije, Jeseni-čanke pa gostujejo pri ekipi Cometa. • V. S. Hokej Za tretje mesto zmaga Jeseničanov Jesenice, 20. februarja - Medtem ko so hokejisti ljubljanske Olimpije izgubili prvo tekmo proti Medveščaku z rezultatom 2 : 0, so hokejisti Jesenic doma igrali za končno uvrstitev na tretje mesto. Odločilni gol za zmago so dali v predzadnji minuti in povedli z 5 : 4. Tako v zmagah vodijo 1 : 0, danes pa jih čaka druga tekma v Beogradu z ekipo Crvene zvezde. • V. S. Rokomet Dve pomembni tekmi rokometašic Kranja Kranj, 20. februarja - To soboto ob 15.30 pa bo v dvorani na Planini prvenstvena tekma četrtega spomladanskega kola v II. zvezni ženski rokometni ligi. Rokometašice Kranja bodo gostile ekipo Zameta. Pomembno srečanje pa rokometašice Kranja čaka tudi v sredo, 27. februarja, ob 17. uri, ko se bodo v dvorani na Planini pomerile v polfi-nalu tekmovanja za področje republike Slovenije. Po zmagi nad ekipo Branika z rezultatom 17 : 29, bodo tokrat igrale z ekipo Mlinote-sta iz Ajdovščine. Tako na sobotni kot na sredini tekmi pričakujejo tudi pomoč navijačev. Konec tedna v slovenski rokometni ligi rokometaši Šeširja e odhajajo na gostovanje v Grosuplje, tekma pa bo v soboto, 23. februarja. Srečanje med ekipo Preddvora in ekipo Krškega pa bo v nedeljo, 24. februarja, ob 10. uri v dvorani na Planini. # V. Stanovnik Plavanje Osem zlatih Alenke Kejžar Kranj — Mnenja, ali je četrto mesto kranjskih pionirjev na nedavnem republiškem prvenstvu v plavanju v Trbovljah uspeh ali neuspeh, so deljena. Četica desetih plavalcev in sedmih plavalk je zbrala 552 točk, kar je precej manj od prvouvrščene Ljubljane, ki je zbrala 808 točk, daleč spredaj je tudi drugouvrščena Ilirija s 780,5 točke tretjeuvrščeni Rudis Rudar pa je Kranjčane prehitel le za 3 točke in pol. Radovljica je bila med 14 klubi s 163 točkami deveta, vendar pa sta za ta klub nastopila le ena plavalka in en plavalec, sicer pa se jih je v Trbovljah zbralo vsega skupaj 125. Radovljičanka Alenka Kejžar je startala osemkrat in odnesla domov osem zlatih medalj ter bila najuspešnejša tekmovalka prvenstva, nekoliko manj dober pa je bil Ilirjan Majdič, ki je sedemkrat zmagal. Kranjčani so se vrnili z 11 medaljami (4 srebrne in 7 bronastih), od tega je bil Grobo-všek enkrat srebrn, štirikrat pa bronast. Pri oceni uspeha je pač Zmagovita radovljiška štafeta pionirk: Nataša Kejžar, Jana Demšar, Martina Mašič in Zdenka Murn. - Sliki J. Cigler Tekači v Bohinju, smučarji na Starem vrhu Pokal Kurikkala in Pokal Loka Ta konec tedna bosta na Gorenjskem dve pomembni prireditvi za mlade smučarje tekače in alpince. Na Starem vrhu bosta v soboto in nedeljo veleslalom in slalom za Pokal Loka, v Bohinju pa bodo tekli mladinci in mladinke. Bohinj, Skofja Loka, 21. februarja - Za letošnji Pokal Loka, ki ga prireditelji, Smučarski klub Alpetour in Boris Strel, še posebno skrbno pripravljajo, se je začel z večerom loških smučarjev z gostom Svetozar-jem Gučkom. Te dni pa bosta Skofja Loka in Stari vrh še posebno slovesna, saj bo v okviru "Belega tedna" vrsta zanimivih prireditev za mlade smučarje tekmovalce in tudi domačine. Ljubitelji smučarskega teka pa bodo konec tedna gotovo obiskali Bohinj, kjer se bodo pomerili mladi tekači na Pokalu Kurikala. Poleg tega bo v Bohinju tudi odprto prvenstvo Slovenije za veteranke in veterane. 2e danes, 22. februarja, zvečer bo ob 18.30 uri na Mestnem trgu v Škofji Loki otvoritev Pokala Loka, ići ga bo spremljal nastop ansambla Agropop v hali na Podnu. Ves dan bo na Mestnem trgu bogata sejemska ponudba, ki jo bo od 15. ure naprej spremljal program za mlade. Jutri, v soboto bo ob 10. uri na Starem vrhu vele-slalomska tekma, podelitev priznanj pa bo ob 17.30 na Mestnem trgu v Škofji Loki. V kinu Sora bo ob 18. uri nastopil Andrej Šifrer, v škofjeloškem hotelu Alpetour pa bo ob 20. uri smučarski ples z ansamblom Marela in Sašom Hribarjem. Poleg tega bo na Mestnem trgu ves dan sejemska ponudba s programom za mlade Ločane, ki se bo začel že dopoldne ob 10. uri. Nedeljska slalomska tekma bo na sporedu ob 10. uri na Starem vrhu, kjer bo ob 14. uri tudi podelitev priznanj najboljšim. Na Mestnem trgu v Škofji Loki pa bo vse dopoldne sejemske in gostinska ponudba. Pokal Loka, ki ima v Škofji Loki že dolgo tradicijo, se je začel s tisočletnico mesta leta 1973, letos pa ima novega predsednika organizacijskega odbora Joža Sagadina. Pokrovitelj tekmovanja je Color iz Medvod. Prav tako to soboto in nedeljo, 23. in 24. februarja, bo v Bohiniu Tekmovanje mladih plezalcev Jesenice, 19. februarja - V nedeljo, 24. februarja 1991, ob 10. uri bo v Osnovni šoli Polde Stražišar na Jesenicah prva tekma mladih plezalcev za pokal Slovenije. Za prireditev je prijavljenih več kot 50 osnovnošolcev iz 13 krajev po Sloveniji. Druga tekma, za katero se bo moč prijaviti do 1. marca, bo 10. marca v Radovljici. Podrobnosti lahko interesenti zvedo pri Sreču Rehbergerju po telefonu 622-432. • S. S. Pokal Kurikkala, na katerem nastopajo mladinke in mladinci. Že danes ob 16. uri bo sestanek vodij ekip in žirije ter žrebanje številk. V soboto ob 10. uri bo start solo tekov, razglasitev rezultatov pa bo ob 18. uri v hotelu Kompas v Bohinju, kjer bo tudi sprejem za goste, vodje ekip in novinarje. V nedeljo bodo ob 10. uri začele s tekmovanjem štafete, razglasitev rezultatov pa bo ob 12. uri na snežnem stadionu v Bohinjski Bistrici. V solo tekih bodo nastopile mladinke na pet kilometrov, ju-niorji (letnik 1973 in 1974) na 10 kilometrov ter juniorji (letnik 1971 in 1972) na 15 kilometrov. V štafetah pa bodo tekmovale mladinke na 3 X 5 kilometrov in juniorji na 3 X 10 kilometrov. Tekmovanja bodo v prosti tehniki, kot je povedal predsednik organizacijskega komiteja Miro Mulej, pa v Bohinju pričakujejo enaindevetdeset mladih tekmovalcev in tekmovalk iz sedmih držav. Konec tedna pa bo v Bohinju tudi odprto prvenstvo Slovenije za veteranke in veterane v teku in drsanju na smučeh. Veteranke bodo nastopile v treh starostnih kategorijah (25 do 35, od 35 do 45 in nad 45 let), veterani pa v štirih (30 do 40, od 40 do 50 let, 50 do 60 let in nad 60 let). Starejši dve skupini bosta imeli na sporedu klasični tek, po želji pa lahko vsak teče tudi v drsalni tehniki. Dolžina prog je 5 kilometrov za ženske in 10 za moške. Prijave bodo organizatorji (SZS in bohinjski komite) sprejemali ob štartnem prostoru v Bohinjski Bistrici med 9. in 10.30 uro. Prvi trije v vsaki starostni skupini bodo dobili kolajne, najstarejše dva tekmovalca pa še posebno darilo Slovenijašporta. • V. Stanovnik treba upoštevati, da so Kranjčani še mladi, saj bo večina (12) imela pravico nastopati med pionirji tudi naslednjo sezono in če pri tem upoštevamo, daje Hribar, ki sodi še v mlajši letnik, v Trbovljah med sovrstniki osvojil dve prvi in pet drugih mest ter eno tretje in da je v tej kategoriji zelo dobra tudi OmejČeva in še kdo, bo tretje mesto med ekipami kmalu spet lahko dosegljivo. In ne samo tretje, morda celo še kaj več - načrti pač že morajo biti bolj ambiciozni... Poglejmo rezultate v tistih disciplinah, kjer so med nosilci medalj tudi Gorenjci, na koncu pa še dobitnike diplom za najmlajše letnike (pionirji): 200 m kravi: 1. Majdič (IL) 2.08,21, 2. Grobo-všek (TK) 2.12,30; 400 m kravi: 1. Majdič (IL) 4:27,45; 3. Grobo-všek (TK) 4:37,74; 1500 m kravi: 1. Majdič (IL) 17:25,16, 3. Gro-bovšek (TK) 17:49.17; 100 m prsno: 1. Govše (LL) 1:17.29, 2. Hribar (TK) 1:22,79; 200 m prsno: 1. Majdič (IL) 2:44,17, 3. Grobovšek (TK) 2:56,84; 400 m mešano: 1. Poje (IL) 5:12,51, 3. Grobovšek (TK) 5:20,66; štafeta 4 x 200 m kravi: 1. Ilirija 9:09,23, 2. Triglav 9:28,30. Pionirke: med Gorenj kami sta medalje osvajali Alenka Kejžar iz Radovljice, ki je zmagala na 50 m kravi (0:30,24), 100 m kravi (1:05,74), 100 m prsno (1:20,53), 200 m prsno (2:50,59), 100 m delfin (1:13,03), 200 m mešano (2:35,65), 100 m hrbtno (1:12,16) Alenka Kejžar, osem zlatih »* prvenstvu in 100 m hrbtno (2:34,49) >n Kranjčanka Petra Omejc. ki -le bila druga na 100 m prsno fjm som 1:25,68 in tretja na 200 i" prsno s časom 3:05.58. Dipl«"", pa so dobili: Hribar /a prvi rnes na 50 m kravi (0:29.98), 100 1 kravi (1:04.91) za druga mesta n* 400 m kravo (4:55,67), 1500 w kravi (19:13,98), 100 m P*", (1:22.79) in 200 m prsno (2:5^ ter 400 m mešano (5:36.05) m u tretje mesto na 200 m mešano časom 2:39,26. Škunca je bil enkrat drugi (na 200 m kravi s" som 2:25,75) in trikrat tretji (JJ 50 m kravi s časom 0:30,58, W m kravi 4:55,78 in 1500 m kra"! časom 19:24,33), za tretje me»" ■ •• ciip10; plava1 na 200 m delfin pa je dobil dipl0i mo tu 2:55,28. Med pionirkami Je mo tudi Legac, ker je OmejČeva prva na 100 m P^^L, časom 1:25,68 in druga na 200 n prsno s časom 3:05,58, po etiVr pa sta bili tretji Dmitrovič 100 m prsno s časom 1:31,39) . Novakova na 200 m prsno s,c som 3:14.71. Vsi mlajši letnikis0 člani Triglava. „, Ilija Breg*' Obvestila, prireditve V Podljubelju "igre na snegu"- Podjetje TGT iz Tržiča organ1' žira v nedeljo, 24. februarja, ob II. uri na Lajbu za restavracij0 TGT v Podljubelju družabne igre na snegu (veleslalom, skoki z alpskimi smučmi, vožnja z zračnico). K sodelovanju vabljeni p0" samezniki, stari in mladi, posebej pa štiričlanske družine, za katere so pripravljene posebne nagrade. Prijave bodo sprejemali V{0 pred začetkom v restavraciji ali po telefonu 50-936. prijavnina Pfl je 50 dinarjev. • J. Kikel Tržiško tekaško prvenstvo - Športna zveza Tržič in Športn0 društvo Lom organizirata v sredo, 27. februarja, ob 15.30 na teka' ški progi v Slaparski vasi v Lomu tržiško prvenstvo v tekih smučeh. Proge bodo dolge od 2000 do 4500 metrov, tekači pa do razdeljeni v 12 starostnih skupin. Tehnika bo prosta, start P skupinski. Prijave sprejemajo do srede do 12. ure na Športni zve zi Tržič, Bračičeva 4 ali po telefonu 50- 776. # J. Kikel Občni zbor Planinskega društva Križe - Planinsko društvo K-r' že vabi na občni zbor, ki bo v soboto (jutri), 23. februarja, ob ' ' uri v osnovni šoli Križe. Zbor bo popestren s planinskim predava njem in barvnimi diapozitivi. • J. Kikel isto?! Odbojka Konec tedna štiri tekme Bled, 20. februarja - Konec tedna spet začenjajo z ligaškimi nil\\\l ženske v II, zvezni odbojkarski ligi. Odbojkarice Bleda bodo g°5' j ekipo Poreča. Tekma bo v soboto, 23. februarja, ob 17. uri v dvo/3. Osnovne šole prof. dr. Jospipa Plemlja na Bledu. V I. slovenski j bojkarski ligi odbojkarji Bleda gostijo ekipo Brezovice. Tekma jj0:. soboto, 23. februarja, ob 19. uri v osnovni šoli na Bledu. Mladi odp/ karji Bleda, ki igrajo v II. SOL, se bodo v soboto ob 16. uri pomef% ekipo T. Lubnika v dvorani osnovne šole v Radovljici, ženska m'j* ekipa Bleda pa bo v soboto, 23. februarja, ob 14.45 gostila igralke ve Gorice. Tekma bo v osnovni šoli v Radovljici. © V. Stanovni" Kolesarstvo Uspeh kolesarjev Save Novo mesto, 20. februarja - Na državnem prvenstvu v ciklokr0^ konec tedna tekmovalo 85 kolesarjev, velik uspeh pa so dosegli* ^ sarji Save. Med mlajšimi mladinci je slavil Zupane , četrti pa J? ^ Berce. Tudi pri starejših mladincih je bil najboljši Savčan KriŠe'J'pj. trti pa je bil Poljanec. V članski konkurenci je zmagal član ^.r^ev^ pež, drugi je bil Pagon, sedmi Pilar, deveti pa Bertoncelj (vsi sa • V. S. v* Pohod na Arihovo peč Kranj, 22. februarja - Slovensko planinsko društvo iz C^jo *i organizira vsako leto spominski pohod na Arihovo peč in dalj\ .( Bleščečo planino (1060 metrov), kjer je koča Slovenskega P,ar"or^' ga društva. Planinsko društvo Kranj organizira, tako kot vedno, 5j nizirano udeležbo na pohodu. Posebni avtobus bo odpeljal iz *■ -lCc 3. marca ob 7. uri izpred hotela Creina. Avtobus bo peljal do ^ Kanin, od koder bo uro in 40 minut hoje do Bleščeče planine-mere na pohodu bodo zimske, zato je potrebna primerna op^ ^} smučarske palice. V obe smeri bo hoje okrog 3 ure, vrnitev v 0 pa bo med 16. in 17. uro. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj-roška 27, do zasedbe avtobusa. • J. K. »MERKUR YU NORDIC SKI POOL petek, 22. februarja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 29. STRAN SVET KRANJSKIH SINDIKATOV KRANJ Na podlagi sklepa skupščine sveta z dne 7. 2. 1991 objavlja raz-Pls za zaposlitev RAVNIKA ki h °o opravljal funkcijo pravnega poverjenika sveta. Pogoji; ]dlPlomirani pravnik, "ajmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju delovnega prava. Rajanje mandata ni vnaprej omejeno, predsedstvo sveta pa en- rat letno glasuje o nadaljnji verifikaciji mandata. andidati naj pošljejo pisno prijavo z dokazili v 8 dneh na na- 0v: Svet kranjskih sindikatov, Kranj, Trg revolucije 3. podjetje za vzdrževanje avtocest AVTOCESTA ljubljanap.o. Linhartova 10 Na podlagi sklepa Poslovodnega organa Podjetja za vzdrže-Vanje avtocest Ljubljana, Linhartova 10, z dne 19. 2. 1991, objavljamo naslednja delovna mesta za potrebe avtocestne baze HRUSlCA J- POMOČNIK VODJA AC BAZE (1 delavec) Pogoji: — V. stopnja strokovne usposobljenosti - strojna smer — pasivno znanje nemškega jezika "7" 3 leta delovnih izkušenj ~~ 3 mesečno poskusno delo J- VODJA TUNELA (1 delavec) Pogoji: ~~ VII. stopnja strokovne usposobljenosti - elektro smer "~ aktivno znanje nemškega jezika — 5 let delovnih izkušenj ~~ 3 mesečno poskusno delo J; VODJA MEHANIZACIJE (1 delavec) Pogoji: V. stopnja strokovne usposobljenosti ~~ 2 leti delovnih izkušenj ~~ 3-mesečno poskusno delo J TAJNICA (1 delavec) Kogoji: *~ V. stopnja strokovne usposobljenosti ~~~ aktivno znanje nemškega jezika 1 leto delovnih izkušenj 2 mesečno poskusno delo ^OBRAČUNSKI REFERENT (1 delavec) Pogoji: *" V. stopnja strokovne usposobljenosti ~~ 1 leto delovnih izkušenj ~~ 2 mesečno poskusno delo *• DELOVODJA (1 delavec) p°goji: > V. stopnja strokovne usposobljenosti pasivno znanje nemškega jezika 2 leti delovnih izkušenj ~~ 3 mesečno poskusno delo J AVTOMEHANIK (1 delavec) Kogoji: t IV. stopnja strokovne usposobljenosti ^ 1 leto delovnih izkušenj *"* 2 mesečno poskusno delo J AVTOELEKTRIČAR (1 delavec) Pogoji; ^ |V. stopnja strokovne usposobljenosti ^ ' leto delovnih izkušenj r~ 2 mesečno poskusno delo p- VOZNIK (10 delavcev) pogoji: ? stopnja strokovne usposobljenosti ^ kategorije C, E _____ ' leto delovnih izkušenj mesečno poskusno delo •0 STROJNIK SREDNJE IN TEŽKE MEHANIZACIJE J* delavca* Kogoji: stopnja strokovne usposobljenosti IV ■ »«.uynja siroKOvnc us 1 leto delovnih izkušenj * mesečno poskusno delo MALI OGLASI @ 27-960 Cesta JLA 16 APARATI STROJI AVTOM O BI LISTI! Agroizbira Čirče nudi vse vrste akumulatorjev Vesna Maribor odslej na dva obroka. Akumulatorji so brez vzdrževanja z dveletno garancijo in že od 652,00 din dalje. Se priporoča Agroizbira Čirče, g 34-802_ 2167 Prodam popolnoma nov STEDIL-NIK Gorenje, 4 plin + 2 elektrika, cena 7000,00 din. g 70-601, Gra-šič, Podbrezje 42, Duplje 2246 Prodam ohranjen TRAKTOR Tomo Vinkovič 418, star 10 let. « 78-821, popoldan 2247 ROBINSON Club TRŽIČ tel.:52-266 V PETEK, 22. 2., KONCERT SKUPINE ABRAKADABRA TRAČNO ŽAGO novo, prodam, flf 061/611-086_2551 Prodam ELEKTRO MOTOR 9 kW, 16 amperov, 1440 obratov v minu- ti. "jg 75-320, Lesce_2552 Prodam TAJFUN in MESO od teli-ce. Sf 66-859 2573 KUPERBUSCH bele barve, kurjen eno zimo, zamenjam za kuper-buseh rjave barve, 25-988 2577 Rabljen ŠTEDILNIK Iskra Venera, rostfraj 2 + 2, prodam, flf 33-729 2377 GRADBENI MATERIAL Prodam večji SEKOLAR za razza-ganje lesa ali drv, moč motorja 11 KW z dodatnimi podaljški in 5 tonsko VIKLO Jagodic z zajlo 100 m »52-029, zvečer od 18 ure dalje ELEKTROMOTOR 7,5 KvV, 1440 obratov v minuti in krožno ZAGO za žaganje DRV 4,5 KvV, železne konstrukcije na kolesih , prodam. «•622-165 2286 to poskusno delo VZDRŽEVALEC AVTOCESTE (4 delavce) Pogoji: - II. stopnja strokovne usposobljenosti ~~ 3 mesece delovnih izkušenj ~~ 1 mesečno poskusno delo J2- SKLADIŠČNIK (1 delavec) Pogoji: - IV. stopnja strokovne usposobljenosti ~~ 2 leti delovnih izkušenj ~~ 2 mesečno poskusno delo J3. HIŠNIK (1 delavec) Pogoji: - IV. stopnja strokovne usposobljenosti - 1 leto delovnih izkušenj ~~ 2 mesečno poskusno delo 14. SNAŽILKA (1 delavec) Pogoji: *? I. stopnja strokovne usposobljenosti 3 mesece delovnih izkušenj - 1 mesečno poskusno delo nolnim de-pelovno razmerje sklepamo za nedoločen cas s p ■ ^ ovnim časom. Kandidati morajo poleg navedem" P B J ^eti tudi odsluženi vojaški rok. Vsa delovna mesta na na delo in gibanje v mejnem pasu. Vandidati Prošnje z dokazili o strokovni usposobljenosti naj za vzdr- Pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov. 1£4gje ^ kvanje avtocest, Ljubljana, Linhartova 10 Košnje lazila o strokovni usposobljenosti podjetje ne do u Valo. OBVESTILO V našem časopisu ste zasledili oglas objavljen pod "šifro". Naročnik je s takim oglasom plačal anonimnost, zato Vam njegovega naslova ne moremo posredovati. V stik z njim lahko stopite tako, da na naš naslov odpišete, na kuverto pa natančno označite naziv šifre, nakar bo naročnik takega oglasa sam navezal stik z Vami, če bo to želel V pismu pa lahko napišete vse, kar Vas glede takega oglasa zanima oziroma kaj Vi ponujate oglaševalcu. Veliko uspeha Vam želi ČP Glas Prodam rabljeni barvni TV Gorenje. « 33-564 2304 Dve TERMOAKOMULACIJSKI PE-čl, en BOJLER 80 I in mizarsko TRAČNO ŽAGO, prodam. * 64-371_2316 Prodam TRAKTOR JV 420, s priključki, KOSILNICO in OBRAČALNIKOM, g 79-942_2319 Prodam novo Lokoterm PEČ, sred-nje velikosti. Cena 25 odstotkov ceneje od nove. * 27-874, Resnik _2325 Prodam nov trofazni CIRKULAR. « 50-821_2342 Prodam COMMODORE 64, ter verno beli prenosni TV Iskra Robeš, R. Papeža 380^ 2373 Prodam pralni STROJ Gorenje, PS 65, nov, nerabljen, -g 47-900 2379 Prodam barvni TV Gorenje, starejši letnik, za 200 DEM. » 82-445 ___2389 Ugodno prodam MIKRO VALOVNO PEČICO Gorenje, HI Fl stolp Gorenje in OMARO z vitrino. * 27-995_2397 TRAKTOR goseničar, gozdarsko opremljen, prodam. Korbež, Jam- mkl.'S 40 616_2413 Prodam črno bel TV. « 22-218 __2419 Prodam dobro ohranjeni GLASBE NI STOLP Sanvo 2x50 W z zvočniki in GRAMOFONOM Nordmende. ■* 064/43-117. Janez 2423 Transportni TRAK, dolžine 4 m in motorno KOSILNICO Stadler, prodam. Pangerc, Bukovica 18, Vodice_2426 Prodam novo kiper PRIKOLICO Tehnostroj, z dvojnimi kolesi. Ka- lan, Zalog 10, Golnik_2452 Prodam rabljen HLADILNIK. Kola-rič, Tomšičeva 30, Kranj 2459 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Necchi - cik cak. * 70-735 - po 15. uri 2461 Dobro ohranjen ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika, ugodno prodam. » 802-718_2475 Prodam mizarsko PORAVNALKO, lesno STRUŽNICO in bukove PLOHE. Šimnic Jože, Poljšica 26, Zg. Gorje 2484 RAČUNALNIK PC AT 286, ugodno prodam. «51 -233 2438 Prodam novo MIZARSKO DELA-VNO MIZO. Mulej, Boštjanova 6 a, - Lesce _2485 CIRKULAR, KROŽNO ŽAGO 2 KW 380 V, z varnostnim stikalom, prodam za 7.000,00 din. «> 27-040 2488 Kupimo večjo količino smrekovega LESA, debeline 8 cm. * 061/662-543 _2224 Prodam TRAMOVE in BANKINE različnih dimenzij. «65-518 2445 Marmornate PLOŠČICE 30x30, ter MARMOR za tla, prodam. Ogled petek popoldan od 16 ure dalje in soboto. Benigar, Čirče 26, Kranj 2460 Prodam «_£• 620-500 češnjeve plohe. 2561 AFRODITA, ženitna posredovalnica iz Kranja tokrat posebej vabi vsa preprosta, samska, kmečka pa tudi brezposelna dekleta in ženske, ki si želijo partnerja in toplega doma. Tel. 064/34-258 od 8 do 14, četrtek in petek od 14. do 19. ure. IZOBRAŽEVANJE Iščen inštruktorja, ki bi bil pripravljen poučevati sina KROMATIS HARMONIKO, g 66-145 2495 KUPIM V NAJEM oddam opremljen PRO STOR, za trgovino ali pisarno. * 33-957 2517 Najamem PROSTOR za trgovino, v Kranju ali okolici. «■ 38-050 2549 OBVESTILA J & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS Smledniška 80, Kranj. POPRAVLJAMO vse vrste TV, video in au- dio aparatov. « 39-886_69 SERVIS TV, VIDEO, AUDIO - Piš-Ijar, Smledniška 37, Kranj, « 33-159, hitro, kvalitetno in ugodno, 3-mesečna garancija. 1659 IZDELAVA in POPRAVILO kamion-skih ponjav, ponjav za tovorne prikolice, izdelava pokrival za osebne avtomobile, prevleke za sedeže, servis šotorov in baldahinov, obnova oblazinjenega pohištva. "Av-totapetništvo - Tapetništvo" Rau-tar, Rožna dolina 12, Lesce, « 74-972_1769 POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket. POLAGAM topli pod, tapi-son, itison in pluto. Hitr, kvalitetno in pocenil Igor Maček, Kopališka 26, Skofja Loka, S 622-065 1802 KRZNARSTVO KOROŠEC obveš ča, da vam po želji izdelajo novo ali predelajo staro krzneno konfekcijo. Prav tako vam po meri izdelajo avto prevleke, za vse vrste avto mobilov. Na zalogi imamo kože za jakne in plašče: nutrija korejski pes, lisice, kune, lisice Bovice, pasove za ledvica in hrbtenico iz mačjih in ovčjih kož, copate iz fil-ca in ovčje krzno, ter razne obeske. Izdelujemo tudi otroške telovnike, jakne in kape, od enega leta dalje. Priporoča se Krznarstvo Korošec Jože, Spodnja Lipnica 35 a, 9 74-816_2208 ČIŠČENJE talnih oblog, uničeva-nje pršic, ter zaščitni premazi PVC podov, vam po konkurenčni ceni opravim na vašem domu. * 79-595 2219 Cankarjeva 4, Kranj, tel.24-787 PRAVI NASLOV ZA VSE, KI IŠČEJO PRIMERNO DARILO Prodam video REKORDER JVC ® 35-352_2496 Prodam ELEKTROMOTOR 11 KvV in motorno ŽAGO DOLNAR. Poto-če 11, Predvor 2509 SEX SHOP VIDEOTEKA TEL 064/81 296 JESENICE, Titova 18 a NOVO PRVI NA GORENJSKEM POSODO AMWAY, TV Loewe-op-ta star 5 let, smrekov OPAŽ, pro- dam. g 27-842_2511 Prodam POMIVALNI STROJ Sie-mens Ladv plus, širina 45 cm, nov, zapakiran, za 1.500 DEM in kuhinjsko NAPO Gorenje, novo, za 1 000,00 din. «• 41-557 po 16. uri 2540 Kupim rabljeni TROSILEC za hlevski gnoj, rabljeno kiper PRIKOLICO in starejši TRAKTOR Fergusan 35. g 061/375-168_2305 Kupim REPO za kisanje. "SP 061/348-383, Bučar, Tesevniko-va 72/a, Ljubljana 2254 Kupin LADO NIVO ali menjam za Z 101, letnik 1980. Štefetova 15, Kranj - Mlaka_2261 Kupim BIDE školjka, LIJAK, TUŠ BANJO v beli barvi in PIPE. Lahko tudi posamezno. flj1 622-418 2295 Kupim REPO za ribanje. Verbič, Sp. Brnik 15, Cerklje_2366 Kupim BIKCE Simenltalce, stare nad 6 tednov, za nadaljno rejo. flf 46-222_2376 Kupimo večjo količino SMREKOVIH HLODOV. 061/662-543 _2497 Kupim KIOSK, rabljen IMGRAD. Milevoj "g 052/853-426 2506 Kupim PUHOV PONI EKSPRES, lahko samo okvir (geštel). "B? 11-742_2519 Kupim BIKCA Simentalca, starega 2 do 3 mesece. *g 46-025 2532 Kupim BIKCA Simentalca, starega 10 dni, 68-279 _2533 Kupim suhe SMREKOVE DESKE colaricag 41-100_2535 Kupim do 100 kg težke bikce si-mentalce.« 57-257 2562 IZDELUJEM nove in OBNAVLJAM obstoječe in elektro in strelovodne INSTALACIJE. Jože Benedičič, Prezrenje 22, g 70-482 2226 POLAGANJE keramičnih teras ploščic in marmorja, nudim. ■»064/49-521_2289 RTV SERVIS ORBITER, Kert Janez, vam nudi popravilo TV aparatov GORENJE na domu in vgradnjo TELETEKSTOV za 1600,00 din. Oprešnikova 82, * 26-945, od 8 do 16 ure_2296 VODOVODNO INŠTALACIJO NA HIŠI- novo (ali tudi popravila, predelave, čiščenje bojlerjev, čiščenje zamašenih odtokov, tajanje zamrznjene instalacije ipd...), vam naredimo strokovno in hitro. Delamo s stroji (sami tudi " štemamo"), z garancijo in solidno cenol ® 28-427_2331 AVTOKLEPARSTVO - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, flp 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil, tudi obnovo veteranov. Hitro, poceni, kvalitetno! 2404 EMAJLNE PREVLEKE dotrajanih kopalnih kadi v različnih niansah iz uvoženih epoksi materialov. Jamstvo je naš naslov, flf 061/301-064 ali 317-221 2453 MOTORJI KOLESA SERVIS AVTOGUM Klemene Vinko Cerklje Menjava, popravila, centriranje in prodaja vseh vrst gum. Se priporočamo! UGODNO JEANS HLAČE (nepodlože-ne) otroške 270,00 ženske 314,0 - 350.00 moške 378,00 odlični kroji in kvaliteta KRANJ, JAKA TEL.: 36-995 PRI ZAKUPU NAD 800,00 din MOŽNO PLAČILO NA 2 ČEKA DEL. CAS 8h-12" I4h- 19'1 UGODNO S tovarno MTČ Čakovec vam po zelo ugodnih cenah nudimo moško in žensko spodnje perilo, pižame in ženske spalne srajce. VELIKA IZBIRA BABY TERMO KOMPLE . TOV! Prodam KAVČ, dva FOTELJA in MOTORNO KOLO ATX« 26-649 _2235 Kupim moped APN 4, v dobrem stanju. Jože Tancov, Stara Fužina 123, Boh. jezero 2343 LOKALI Opremljen LOKAL v starem delu Kranja, 52 kvad. m., prodamo. V 061/578-658_2188 KS PREDOSUE daje v najem več prostorov primerne za učilnice ali iažjo obrt. Informacije na r prevoženih 45.000 km, 9^ ^}) prvi lastnik, ugodno pro£ * Komenjskega 7, Kranj,» LADO RIVA, letnikTgliT^&^i ---■ — mni----1--«ff 3° »t na do 1992, prodam. 9 15. uri Poceni prodam WV k^Vi tnik, v dobrem stanju, reLy ^ Y Rnj to, za 5000 DEM v d. P 292, Skofja Loka Prodam GOLF Diesel, ^s Zgornje Bitnje 101 aj__g!I^^ Prodam GOLF Diesel, J bele barve, garažiran. * j 1991 Nek, 22 prt februarja 1991 MALI OGLASI, OGLASI ifS^1- ^nik 1982, C'VI00« km.« 41-302, •^---l^J^ifrjr_2525 dvorni KOMBI FW, s ^10^739 2527 ^£gg«-51-281 2528 gg^^T2101 C. letnik 1982.« ič, zfer-i—_._?5?! 2<4n n L tmk 1982< dobro ohra-t^žg^gJ7-561 2534 {) D^»nik1afl5ro_dam GOLF Diesel/S, iov, z raT' brezh'ben, modre barbom. « 061/814-264, po 2537 10, I m nov _ ,osni traktorskj voz Me 61k °, u9°dno. Slivnik, Sp. fc^g^gfie 2539 ^zvšss- ietnik;975' r hdiu 000 km, registriran ti72 Ja' Cena 1500 DEM. « __________2541 n J01- 'etnik 1988. « ^'Hoka Franc' Virmaše21f^)2 !| ^MELNE ZAVESE, FUZIJE, ROLETE It mi lzdelujem kvalitetno po konkurenčnih cenah. ROLETARSTVO I, NOGRAŠEK 13, 64208 Šenčur lel-061/50-720. str^p), Can2 101 mediteran, letnik , ~—_ 2555 K!^'0l]e-^____2bbt ^'047n'kJ975' u9odno prodam tvjvae c dež Milan- Gorenj« dve . vas 2560 Plat;*xS'l0rai nov' zimski gu-55««ih.«21-002 2565 arn^ 101 ■ 'etnik 1987. Bogataj [^^g^L°ka 2566 '^id n!?1 Scala< staro eno le-• uolenJa vas 34, Selca 2567 'fe^-^J ' 2567 P%7BjŽ2 55 K0RAL. letnik krr^LL, 2569 1 01 GTL 55, letnik 1984. f^j-TBp^. 2570 t 9aražf'J°- 3/1990, rdeče bar-E£»73?Sn0dl- ohranjen, pro-PCr^Qj-~^i___2571 te' Prod!L 'etnik 1986. rdeče arr> za 14.000 DEM. « 2572 * 27 3gmeniam za manji 2576 „jfi na vjkend 4 ustnim prevozom 2335 devi- #Po9ojteS^tvu, najeseni-^k. telefon. Šifra: MAREC 3Stnin"' M" ■m^ dinari0! Plačil° v devj: i'SI^K J š'fra: DODATNI *tfK0FTr5;----- 2350 'ŽN^Udbe9daok"Jlfe9a Progra-2362 i«e daljini115' februana od " r.P.r^Koncr,iku. peto < 4%l>je^----_f3!3. »J&KCc« ^^T^elavne in" Zaposlimo DELAVCA z znanjem komerciale in korespondence. Prošnje sprejemamo do 4.3.1991 na naslov : Hribar Blesk d.o.o., Pla-nina 3, Kranj_2429 Nudimo HONORARNO DELO, za-služek po učinkovitosti. « 36-266 od 16. do 18. ure 2510 Iščemo interesente za priložnostno prodajo časopisa v vseh večjih krajih Gorenjske. Plačilo stimulativno, možnost širitve obsega pogodbenega dela. Časopisno podjetje Glas Kranj - informacije : uprava podjetja. Cesta JLA 16 ali tel.: 28-463_2559 Hotel Jelen Kranj išče kvalificirano natakarico. Nastop dela takoj! Vse informacije v Hotelu Jelen. 2568 ŽIVALI JARKICE rjave, stare 8 tednov, cepljene proti kugi, prodajamo od 22. 2. 1991 dalje. Perutninska farma, Moste pri Komendi. « 061/841-471_1625 V začetku marca bom prodajal 7 tednov stare rjave JARKICE. Sprejemam naročila. Oman, Zminec 12, « 621-475_2053 Prodam brejo KRAVO. « 631-547 Prodam 6 mesecev brejo FRIZIJ-KO, težko 700 kg, ki bo tretjič tele-tila in SIMENTALKO po prvem teletu. «77-170 2249 Prodam MESO «79-448 mlade krave. 2252 Prodam tri TELETA nad 120 kg, za zakol ali nadaljno rejo in več VOLOV po izbiri. Stroj Janez, Dvorska vas 30, Begunje 2255 Poceni prodam mlade sobne KUŽ KE « 38-202_2267 Prodam 10 dni starega TELIČKA. Šolar, Sp. Dobrava 1, Kropa 2268 Prodam KRAVO simentalko z dru-gim teletom. « 801 -590 2270 Prodam teden dni stara BIKCA simentalca. Soklič Franc, Selo 22, Bled _2277 Prodam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko. Podbrezje 41, Duplje Prodam 14 dni starega TELETA BIKCA. «48-051_2288 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Žeje 12, Duplje 2290 Prodam JARKICE, stare enajst tednov. Golniška 1, Kokrica, Kranj, «28-954 SEMENSKA KORUZA po 79,00 din za kg v trgovini AGROPROMET, Cerklje, Ul. 4. oktobra 10 Tel.: 064/42-366 Prodam PRAŠIČKE težke od 20 do 40 kg. Nova vas 3, Preddvor, «45 189_2297 Prodam pašno TELICO simental ko, brejo 8 mesecev. 9 45-293 Prodam BIKCA težkega 100 kg, za zakol ali za nadaljno rejo, SUHE SMREKOVE DILE in avto POLO-NEZ, neregistriran, prevoženih 38.000 km, letnik 1984. Posavec 118,« 70-180_2320 Prodam TELIČKA Simentalca od 3 do 13 mesecev in novo napravo za SONČNO OGREVANJE. « 42-716, Martinjak, Zg. Brnik 76, Cerklje_2322 Prodam eno leto staro SVINJO, krmljena z domačo hrano. Zofija 78 754, popoldan_2327 Prodam polovico mlade KRAVE. « 631-929_2342 Prodam četrt BIKA in ROTACIJ-SKO KOSILNICO. « 46-008 2351 Poceni prodam eno leto stare KO-KOŠI. Voklo 63, Šenčur 2359 Prodam polovico KRAVE. Vidic, Zg. Besnica 66_2368 JARKICE rjave in PRAŠIČKE pro-dam in kupim drobni KROMPIR. Fujad, Hraše 6 « 627-029 2369 Prodam KRAVO Simentalko, s teletom. Pipanova 40, Šenčur 2384 Prodam TELIČKO Simentalko, sta-ro 8 tednov. Begunje 112, « 73-713_2388 Prodam TELICI Simentalki, visoko breji. Zaje, Valburga 15, Smlednik _2391 Prodam KRAVO s teletom. « 77-618_2398 Prodam TELIČKO Simentalko, sta- ro 10 dni. « 36-463 2406 2401 Prodam 5 tednov staro TELIČKO simentalko. Mošnje 7, Radovljica ___2414 Prodam več visoko brejih KRAV. Mlaška 99, Kranj_2418 Prodam 4 PRAŠIČE po 20 kg, ene-ga po 25 kg in enega po 100 kg. Grašič Janez, Črnivec 9, Brezje 9421 Prodam KRAVO s teletom. Posavec 124, Podnart 2444 Prodam črno bele, za ple- me in PRAŠIČKE, težke 35 kg. Kurirska 7, Kranj 2446 Prodam PRAŠIČA ter pol TELICE. «44-508_2448 Prodam TELICO Simentalko, brejo 9 mesecev. Dežman, Podhom 34, Zgornje Gorje 2471 Prodam OVCO. « 42-013 2481 Prodam KRAVO po izbiri in komplet KONJSKO OPREMO. Jan Jože, Mevkuš 5, Zg. Gorje 2482 Prodam TELICO Simentalko, v 8 mesecu brejosti. Ančimer, Predos-ije 13. Krani 2490 Prodam JAHALNEGA KONJA « 11 -938_2513 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Jama 8, Mavčiče 2514 Prodam BIKCA Simentalca, težke-ga 100 kg.« 48-591_2526 Prodam 300 kg težkega BIkX Špruk, Zg. Bela 37, Predvor 2530 Prodam BIKCA starega eno leto. « 58 232_2531 MESO mlade krave, prodam. Češ-njevek 9, Cerklje 2554 Prodam 10 dni staro teličko simen-talko. « 70-567_2563 Prodam BIKCA simentalca, starega pet tednov. « 40 060 2564 ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene in mami JOŽICE OKORN iz Kranja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Besnica, 13. februarja 1991 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in tašče ANTONIJE FOJKAR roj. Tušek se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Zamanovi in zdravstvenemu osebju revmatološkega oddelka Bolnišnice dr- Petra Držaja, g. župniku za pogrebni obred, zvonarjem, cerkvenim pevcem in pevskemu zboru Ratitovec ter sodelavcem LTH — OL orodjarna in livarna Skofja Loka in Čevljarne Ratitovec Železniki. Vsem še enkrat hvala! VSI NJENI Sp. Luša, februar 1991 V SPOMIN LADISLAVU MATELIČU Iztrgan si iz naše srede na presenečenje vseh, ki smo s tabo sodelovali in te poznali kot poštenega, vestnega in vedno pripravljenega pomagati. Zato te bom ohranili v trajnem spominu. Učenci in zaposleni v Iskri — srednji šoli Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene in mamice MAGDE KLOBUČAR se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem, Centru slepih Skofja Loka, LTH Skofja Loka, vaščanom za nesebično pomoč, folklorni skupini Stara Loka, OŠ Ivana Groharja, WO Najdihojca, UKC Ljubljana, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem — dekletom iz Bukovice in Škofjeloškemu oktetu, sošolkam 4. letnika medicinske šole in sošolcem OŠ, ter vsem prijateljem in znancem, ki so ob boleči izgubi drage žene pomagali in darovali cvetje. ŽALUJOČI: mož Janez, sinovi Luka, Miha in Matej, oče in mama, brat Peter, sestra Veronika z možem, ter ostalo sorodstvo 31. STRAN GLAS ZAHVALA Življenje je pot v smrt, smrt je pot v življenje. Tako tiho, kot je živela, je nenadoma od nas odšla draga sestra in teta IVANKA MALI p. d. Jurčnekova iz Zg. Brnika 45 Neizmerna zahvala zlasti sosedovi Tilkovi mami, ki ji je vedno tako nesebično stala ob strani in ji lepšala življenje v njenem skromnem domu, enako sosedi Štefki, vsem sorodnikom in dobrotnikom, ter ostalim sosedom in prijateljem, ki ste jo kadarkoli obiskali ali ji s čimerkoli nesebično pomagali. Hvala za podarjeno cvetje in darove. Posebna zahvala tudi dr. Beleharju, za večkratno pomoč v njeni bolezni, kot tudi Bolnišnici Golnik, gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, zlasti hvala pevcem za tako ganljivo petje, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Brnik, januar 1991 ZAHVALA Ob prerani izgubi drage mame, babice, sestrične in tete IVANE TREVEN st. se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč, dr. Zdravku Černetu za dolgoletno zdravljenje in za nesebično pomoč v težkih trenutkih, pevcem za zapete žalostinke, cerkvenim pevcem, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame IVANE UDIR Mujove mame, iz Kamne Goice se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, se poklonili pokojnici v spomin, darovali cvetje in sveče, ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje. Posebna zahvala g. župniku za obred, pevcem za zapete pesmi, govorniku za poslovilni govor. ŽALUJOČI: Vsi njeni ZAHVALA V četrtek, 14. februarja, smo se na pokopališču v Preddvoru poslovili od našega JANČKA ŠTEFETA-FRBEŽARJA z Zg. Bele Vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. VSI NJEGOVI NOVICE IN DOGODKI Slovenija in svet Zametki lastne diplomacije Slovenija ima sedaj osem predstavništev v tujini, za zdaj še brez diplomatsko-konzularnega statusa, letos pa naj bi jim dodali še nova. Skupščinska komisija za mednarodne odnose je obravnavala zunanjepolitično dejavnost Republike Slovenije. Ustanavljanju slovenskemu predstavniškemu sistemu v tujini je bila prižgana zelena luč in izrečena pozitivna ocena. Sedaj, ko Republika Slovenija še ni mednarodnopravni subjekt, se rešujemo s predstavništvi in pooblaščenimi predstavniki. Kjer je mogoče, oblikujemo posebno slovensko predstavništvo v okviru služb zveznega sekretariata za zunanje zadeve, vendar so na tem področju možnosti omejene. Sedaj imamo predstavništva, v nekaterih primerih skupaj z gospodarskimi in bančnimi, oziroma pooblaščence na Dunaju, v VVashingtonu, Bruslju, Moskvi, Pragi, Luxemburgu, Rimu oziroma Vatikanu in Abidžanu. Letos naj bi dobili predstavništva še v Parizu, Budimpešti, Munchenu in Sidneyju, nato pa še v Londonu, Bonnu ali Berlinu, Ženevi in New Yorku. V skupščini se bo kmalu znašel tudi slovenski zakon o zunanji politiki. Sachs v Sloveniji Na povabilo dr. Janeza Drnovška, člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije, je na obisku v Sloveniji znani harvardski profesor in ekonomist dr. Jeffrev Sachs, tudi svetovalec Markoviča oziroma njegove zvezne vlade. Slovenci smo mu dali v oceno nekatere svoje gospodarske in monetarne projekte. Razen z dr. Drnovškom se je priznani tuji strokovnjak, ki pomaga na tujem v okviri Organizacije združenih narodov, pogovarjal tudi s podpredsednikom slovenske vlade dr. Jožetom Mencingerjem in finančnim ministrom dr. Markom Kranjcem. Med drugim je dejal, daje svoj denarni sistem možen le kot del celovitega novega gospodarskega sistema, glede osamosvajanja pa je dejal, da mora biti sporazumno in mirno in da gospodarskih vezi z drugimi deli države ne kaže pretrgati. Minister za energetiko v Avstriji Na tridnevnem obisku v Avstriji je bil slovenski minister za energetiko dr. Miha Tomšič. Med drugim ga je sprejel avstrijski kancler dr. Franz Vranitzkv. Naš minister se mu je zahvalil za dosedanje dobro sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo, razen tega pa gaje obvestil, daje republiški sekretariat za energetiko že naročil študijo o dveh možnih scenarijih oskrbe z električno energijo v Sloveniji, pri čemer predvideva eden tudi zaprtje jedrske elektrarne v JCrškem. Študija bo upoštevala varčevalne ukrepe, zmanjšanje emisije žvepla in celovito ekološko sanacijo energetskih objektov. Dr. Tomšič je predlagal ustanovitev skupne mešane komisije za energetiko. Slovenija lahko ponudi vzorčni projekt prestrukturiranja oskrbe z energijo, vreden 110 milijonov dinarjev ali 90 milijonov šilingov, pri čemer naj bi Avstrija kot izraz dobre volje prispevala polovico. Naš minister je izrazil začudenje, da je avstrijski kancler o namerah Avstrije s Krškim obvestil tudi Markoviča, čeprav je jedrska elektrarna Krško v izključni pristojnosti Slovenije. Tuji bankirji v Sloveniji Ta teden je na obisku v Sloveniji misija Svetovne banke za obnovo in razvoj. Namen obiska je seznanitev tujih bankirjev z našimi kmetijskimi projekti in možnostmi sofinanciranja. V misiji za oksperti za živinorejo, za zemljišča, za marketing, za zadruge in za marketing. Izvedenci so iz centra za investicije pri FAO v Rimu, eden pa iz Svetovne banke iz VVashingto-na. K nam na obisk pa prihaja tudi delegacija italijanske dežele Marche, ki je članica in obenem predsedujoča v skupnosti Srednji in Južni Jadran, delegacijo vodo predsednik deželnega odbora Rudolfo Gianpaoli, s slovenske strani pa se bodo z gosti pogovarjali podpredsednik skupščine Vitodrag Pukl, član predsedstva republike dr. Matjaž Kmecl, predsednik vlade Lojze Peterle in ministri Rupel, Kranjc, Bastl, Jazbinšek in Brezar. • J. Košnjek Kranj, 21. februarja - V Drulovki pri Kranju so kranjska Živila slovesno odprla nakupovalni center, ki je po zagotovilu Živil in izvajalcev najlepši in najsodobnejši trgovski center v Sloveniji. Živila so ga zgradila z lastnimi sredstvi, veljal jih je 25 milijonov dinarjev, ponudba v njem je izjemna, poslovanje pa je računalniško podprto s pomočjo črtanih kod, kar je pri nas novost. Kranjska Živila so v zadnjem času postala tudi uvoznik in izvoznik blaga, letos so že izvozili za 2 milijona dinarjev, kar je seveda najboljši obet, da bo v novem centru na voljo tudi uvoženo blago in da ponudba ni bogata le prvi dan. Na slovesnosti je spregovoril direktor Živil Branko Remic in predsednik krajevne skupnosti Orehek - Drulovka Vladimir Lah, ki je dejal, da je za kraj, ki bo i novim naseljem imel 3.000 prebivalcev velika pridobitev, v pogovoru po otvoritvi pa, da zdaj res ne bo več potrebno hoditi čez mejo, saj bodo lahko doma napasti oči. M.V. Foto: G. Šinik IVI DISKONT KRIZE Mercator Preskrba TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d. aHHBHHHnHi tel.: 57-391 Zbor gorenjevaških planincev Gorenja vas, 21. februarja - Preteklo soboto so imeli redni letni občni zbor člani Planinskega društva Gorenja vas v Poljanski dolini. Udeležba na zboru sicer ni bila številna, vendar so zbrani ocenili, da je bilo delo društva v lanskem letu uspešno. V prihodnjem letu bodo največ pozornosti namenili izobraževanju svojih članov in markiranju planinskih poti na svojem področju. S sosednjima planinskima društvoma v Sovodnju in Žireh pa se želijo čimprej dogovoriti o organizaciji tradicionalnega majskega pohoda na 1563 metrov visoki Blegoš. • J. G. Odprti planinski postojanki Sovodenj, 21. februarja - Vsi ljubitelji zimske rekreacije ne izberejo samo smučanja. Mnogi v teh dneh radi zaidejo tudi v hribe. S tem si nabirajo kondicijo, ki bo prav prišla v pomladanskih dneh. Ker med naporno potjo prav pride tudi kakšno okrepčilo, bo za obiskovalce Loškega pogorja dobrodošlo obvestilo o odprtih postojankah. Ob sobotah in nedeljah sta namreč redno oskrbovana koča na Ermanovcu in planinsko zavetišče na Jelencih pod Blegošem (nad Leskovico). Prvo postojanko upravlja PD Sovodenj, drugo pa PD Leskovica. • J. G. S seje izvršnega sveta Tržič ne bo razpisal obveznic Tržič, 19. februarja - Na torkovi seji izvršnega sveta so člani izvršnega sveta med drugim prvič spregovorili tudi o možnosti za razpis obveznic v Tržiču, vendar so predlog odložili za nedoločen čas. Zakon o Financiranju javne porabe daje tudi občinam možnost, da pri svojih občanih razpišejo obveznice. O tem razmišljajo tudi v Tržiču, kajti potrebe so velike, denarja pa malo. Za letos imajo v proračunu 114 milijonov dinarjev, od tega je le 10 milijonov namenjenih infrastrukturi, potrebovali pa bi vsaj štirikrat toliko. Če bi hoteli po planu zgraditi ceste, vodovode, telefonijo, obvoznico in plinifikacijo - (samo nadaljnja izgradnja plinovoda in osnovnih priključkov bi zahtevala 1,4 milijona DEM) - bi resnično lahko pomagale obveznice. Drugo vprašanje pa je, koliko obveznic bi tržiški delavci ob sedanjih nizkih osebnih dohodkih lahko pokupili. Zaenkrat so tak predlog odložili za nedoločen čas. Vseeno bo treba počakati na boljše čase. • D. Dolenc Skupščina partizanskih kurirjev Kranj, februarja - V torek, 26. februarja, ob 10. uri bo v domu JLA v Kranju letna skupščina Odbora skupnosti relejnih kurirjev Gorenjske. Med drugim se bodo nekdanji gorenjski partizanski kurirji pogovorili tudi o programu dela za letošnje leto. Septembra se bodo udeležili osmega pohoda partizanskih kurirjev, s startom in ciljem v Mojstrani, novembra bodo organizirali osmi spominski pohod na Katarino, udeleževali se bodo proslav, ki jih bodo organizirali razni odbori zveze borcev in drugi, posebej še letošnje osrednje proslave 50-letnice vstaje in ustanovitve O F. Pripravili bodo tudi XII. srečanje relejnih kurirjev Gorenjske, ki jo bo letos imela na skrbi kranjska komisija kurirjev. Aktivno bodo sodelovali pri izvedbi kurirčkove pošte, obiskali bodo šolarje v Lomu pod Storžičem in v Bukovščici. Posebno skrb bodo posvetili bolnim kurirjem in jih obiskali na domovih in v bolnišnicah. Tudi letos bo potrebno obnoviti črke na nekaj spominskih ploščah padlim kurirjem in relejnim postajam. • D. Dolenc Gojitev jelenjadi v Karavankah Meja ni ovira za sodelovanje Kranj, 15. februarja - Od 1974. leta uspešno deluje skupnost za gojitev jelenjadi v Karavankah, ki povezuje avstrijske in slovenske lovce. V edini skupnosti, ki presega državne meje, je približno 180 lovcev na Koroškem in 310 na Gorenjskem. Njihovi predstavniki so se včeraj zbrali v Kranju na rednem letnem srečanju, ki je namenjeno izdelavi načrta gospodarjenja in ocenitvi razstavljenih trofej. Članice skupnosti, Koroška in okrog 120 na avstrijski stra- lovska zveza za okraj Veliko- ni. vec, lovske družine Jezersko, Skupni cilj lovcev je, so med Storžič, Udin boršt in Tržič ter drugim naglasili na konferenci kamniška delniška družba Ko- v Kranju, da bi obdržali tolik-zorog, so na letni konferenci v šno število divjadi, kot ga do-Kranju najprej ocenile uspeš- Pu§ča naravno ravnovesje, nost dela v letu 1990. Načrto- Lovci se namreč prvi zavedajo vane naloge so v celoti izpolni- nujnosti ohranjanja narave, zale, plan odstrela jelenjadi pa so t0 se Je skupnost odločila pri celo nekoliko presegle. Lovci izdelavi načrta gospodarjenja v so namreč ustrelili skupno 286 letu 1991 za podobna izhodišča od 280 načrtovanih živali za ° gojitvi jelenjadi kot lani. Če-odstrel; od tega so jih 222 Pfav bo tako obsežen plan od-ustrelili na slovenski strani, strela jelenjadi le težko izpolni-kjer je bil plan odstrela 200 je- tj» si Dodo prizadevali za ures-leniadi. Kot je pojasnil Branko ničitev naloge v celoti. Obenem n-tt** -7.,« i i u v bodo skrbeli za načrtno krmlje-ualjot iz Zveze lovskih družin ng na 3 ce t 1 "h k SfŠiu ?V^iVF°VCCa,? mfščihTa koroškem in "'takih £Je,enfdl odločJh »rad! krmiščih na Gorenjskem; tam pritožb gozdarjev in kmetov o naj bi samo letošnjo zimo polo- K££SeS ŽU Šk°,d' ki JO 2» 235 ton razne krme. povzroči divjad v gozdovih in 7 . , Kranin ie na poljih. S štetjem živali v zi- ~® ne iovCe v ~*nJu je mu i a i seveda bila zanimiva tudi oce- mova lšcih so ocenili, da skup- t c • i • i • j- ' . nitev trofej uplenjene jelenjadi. no število jelenjadi zadnja leta Razstavili so rogovje in Čeljusti upada, zmanjšuje pa se tudi številnih živali; samo jelenov delež košut in telet. Tako je na so našteli 85, vendar vsi niso iz- 54 tisoč hektarih gojitvenega polnjevali zahtev za trofeje, območja - od tega 38.300 ha v Najmočnejšega jelena, katere- Sloveniji - približno 450 jele- ga rogovje je za 203 točke vred- njadi; okrog polovica v lovišču no srebrne medalje, je uplenil Kozoroga, dobrih 100 v lovi- neki tuj gost v revirju Kokre, ščih gorenjskih lovskih družin • S. Saje 11 let kranjskega drsališča Letos skoraj 1000 obratovalnih ur Kranjsko drsališče, ki ga že od vsega začetka upravlja P°s'°,v°t' prireditveni center Gorenjski sejem, letos beleži že enajsto le J obratovanja. V vsem času niso zabeležili nobenih resnejših izp* dov, želijo pa, da bi vsi uporabniki plačali dejanske strosK obratovanja. Drsališče je namenjeno predvsem rekreaciji, če je p°! ba tudi za hokej, vendar bo treba glede tega v Kranju razj** niti še marsikaj, predvsem Finančno plat uporabe drsal" ' Jasno je namreč, da Gorenjski sejem vseh stroškov (Pr'kl°P 0 moč drsališča je 1200 kVV) ne zmore sam. Kljub temu da tudi v letošnji zimi zamrznjena številna jezera in bajerji, je . sališče obratovalo v letošnji sezoni skoraj tisoč ur, ki so 15 pretežno namenjene rekreaciji. Predvsem je bil velik obisk . larjev, saj so svoje športne dneve na drsališču preživeli otr kar iz tridesetih gorenjskih šol. . „. Programski svet trenutno proučuje možnosti P0kr'.tJa zlike v ceni rekreacijskega drsanja in dejanskimi stroški ob tovanja, potrebno pa se bo tudi dogovoriti o drugačnih 0 kah uporabe drsališča. • M. G. URNIK REKREACIJSKEGA DRSANJA petek od 16. do 18. in od 19. do 20. sobota od 14. do 16-ur nedelja in prazniki od 15. do 17. in od 18. do 20-uf8 Sezona rekreacijskega drsanja traja do 17. marca 1991 Domus razstavlja Dobre mesnine domačih proizvajalcev Ljubljana, februarja - Od 20. do 26. februarja bo v prostorih j^j MUSA - Centra za zaščito potrošnikov v Ljubljani, na Kard^ 2 svetovalno - informativna akcija pod naslovom DOBRE ™. (. NINE DOMAČIH PROIZVAJALCEV. Akcija je izobražev^ ga značaja, predstavili pa bodo mesne izdelke iz skupin baCJ ^ poltrajnih in trajnih izdelkov s posebnim poudarkom na.ns0if stih, ki so jih naši proizvajalci mesnin, kot so Mercator - Me J delki Skofja Loka, Meso Kamnik, Emona Zalog, Mesna 'n"jLjn» ja Primorske, Mesarstvo Jurij iz Šentjurja pri Celju ter PefUt hj Ptuj pripravili za tržišče. Vsak dan bodo degustacije, razstav pa odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, v sobot le dopoldne. • D. D. > Varčujte z GORENJSKIM GLASOM Zakaj Z Gorenjskim glasom lahko dobro in koristno varčujete. Vsak teden boste dobili 44 ali še več časopisnih strani dobrega, angažiranega zanimivega in zabavnega branja iz domačih logov, ob tem pa boste tudi prihranili. Če postanete naročnik Gorenjskega gl^a' boste za 80 dinarjev na mesec dobili ,0 povprečno 8 izvodov vsak mesec - torej c številko zastonj. Ob tem pa vam, kot ^ naročniku, pripada še 30 odstotkov pop1* pri malih oglasih, udeležba v Glasovih akcijah itd. _ Če varčujete - varčujte z Gorenjskim glasom. > Kako? NAROČILNICA ČP Glas 64000 KRANJ Podpisani kraj ulica št nnrnram i'a^r.n.c finBFM KKI GL^S pošta -Začnite mi ga pošiljati dne- Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino (obračun za trimesečje) podpis nar'