Vestnik. Onjenim naročnikom! Leto se nagibljehkoncu.zato v1j u d n o opozarjamo vse cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine, naj torej store svo.jo d o 1 ž n o s t. Tudi mi moramo spraviti v red svoje račune, če pa ne dobimo piačane naročnine, jib ne moremo. Torej: prosimo! Odlikovanja šolnikor povodom eesarjovega jnbilfja. Red želpzne krone tretjpga razreda je podeljea dnželnpmu šolskpmu nadzorniku Francu H u b a d u v Ljubljani in d^ž. šolskemu nadzorniku Nikolaju Eavailco v Trstu. — Viteški križnc Franc Jožefovpga rpda so dobili ravuatelj Anton černirec ? Lj'ibIjani, profesor dr. A. Gnirs v Gorici in prof. dr. J. Tominšek v Ljubljani. Vladna svetnika sta postala realčni ravnatolj dr. Rudolf Junovicz v Ljubljani in giniitazij^ki ravnatelj Friderik Simzig ? Gorici. — Šolski s?etniki so postali: ravnatflj Fraoc Frisch v Mariboru profesor Franc Hauptmann vGiaieu, girnnazijski ravnatelj Ivan Kos v Pazinu in Miha Š t e n t a, okrajni šolski nadzornik v Tr-tu. — Zlati zaslnžni križec s krono so dobili: nadučitelj Lovro Letnar v M«ngšu, Viuko Parentin, okrajni šol*ki nadzornik v Kopru. Vinko Parenzan, okrajni šolski nadzornik v Poreču, JosipSupanek, okrajoišolski nadzornik v Oelju in Gustav Vovšek, okrajui Solski nadzornik in župan v Tibovljah. — Zlati zaslnžui križec so dobili: nadučitelj Mati.ja Krauland v Mozlju. ravnateljica Marija Kavtičpva v Idriji. nadučitelj Franc Šetina v črnomlju, nadučitplj Anton Skala v Vipavi, nadučitelj Frane Trošt v Studpncu, nadučit Božidar Valenta v Ljubljani, Martin Jelovšek, deželni potovalni učitelj v Gradcu, in Mihael Nerat, šoUki ravnatelj \ Krčovioi. — Srebrni zaslužoi knž^c s krooo je pa dobil Torno Lukančič, učiteli v Gabrju pri Rubiji. Na vse strani: čestitamo! Eršbo učiteljstvo je prirpdilovnedpljo, dne 29. novembra, ob 10. uri dopoldne (ne zvečer, kakor je bilo poraotoma objavljeno) v telovadnici meščanskn šole 8. rodit-ljski sestanek. Prvi je pn-daval strok. učitelj Maks Hočevar o vzgo.jni tetni: ^Kazui in pohvale kot vzgojni sredstvi." Predavanje je bilo )ako poljudno in poučljivo, in navzoči so poslušali z velikim zanimanjem. Tpze govora so slerfeče: 1. Kazen in plačilo pri doraači vzgoji sta kot umptui sredstri potrebni. — 2. Kazen ima edioo le nampn, da pobol.jša tistpga, kijegrešil, — 3. Kaznuje naj se le v izredoih slučajih — 4. Začne naj se le z najraanjšo stopnjo kazni, tako da lahko poznpje poljubno kazen zvišamo, če je prestopek večji. — 5. Palica naj se uporablia le tedaj, če so vsednigekazni brezuspešne pri posebno velikih prpstopkih. — 6. Kaznuje naj se nikdar v prvi razburjenosti, pod katerimi se je izvršil prestopek. — K sklepu svojpga govora je predavatelj omenil, da imarno vsi učitelji nameu in voljo tudi v šoli tako postopati, kakor je razložil o d'imači vzgoji. Seveda imamo veliko težje stališče kot pa starši, zakaj mi imamo kar po 70—100 učpncev pred seboj. Gotovo je med temi veliko takih, ki že od doma ne poznajo pploh druge kazni kot šibo in so za vsako drugo kazen sploh nedostopni. V takih slučajih je seveda tudi učitelj časih primoran, da se posluži tega skrainega sredstva. Goto?o ne stori tega rad, a ee vidi, da je vse zaman. poizkusi še zadnje sredstvo. Noben pameteu človek mu ne bo tpga zameril, zakaj nibče noče s tem otroku škodovati, ampak hoče ga le spraviti na pravo pot. Vsakdo bodi prepričan, da pri takih otrokih, ki so od doma pravilno vzgojeui t. j. s katerimi niso starši prestrogo postopali, pa jih tudi niso razvadili, ne pride učitelj v tak poJožaj. To se zgodi le pri posebnih cvetih, ki pokvarijo drugače s svojim vedenjem ves razred. — Starši ne smejo biti predobri svojim otrokom in jih ne razvajati z razlienimi pohvalami in plačili, varovati pa se morajo tudi, da bi bili prestrogi in bi jih za vsako malenkost pretepavali. časih moramo tudi mladini pustiti njeno veselje. Mladiua naj se veseli, kadar je čas za to. ne kratimo ji tega nedolžnega vesplja z neumestDim prestrogim ravnanjem. S takim ravnanjem si bomo pridobili srca mladine, da bodo spoznali, da ua svetu nimajo večjih dobrotnikov kakor starše in ucitelje, tem so torej dolžni Ijnbezni in spoštovanja. — Nato je predaval okr. šolski nadzoraik. go^pod Ljudevit Stiasny: ^Oesar Franc Jožef I." Tudi to predavanje je bilo vrlo zanimivo, posebno ker ga je gosp. predavatelj pojasnil s petdesetimi izbornirai skioptiškimi slikami. S predavanji se bo nadaljevalo. — ik. Ufiiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskpga konvikta je darovalo županstvo v Idriji na račun pokroviteljnin« 50 K. Bog plati! Letnino za nflteljski konvlkt so plaeali: tov. Alojzij Eoprivec z Roba pri Vel. Laščah; tov. Tomo Kurbus in tov. Tilka L e c k e r iz Slivnice na Štajerskem, tov. Anton K a d u n e iz Tribuč; tov. Eduard M a r k o šek iz Ljubnega na Gorenjskem; tov. Svitko Starec iz Škocijana na Poljani pri Jurkloštru. Bog plati! Društvo za zgradbo nčitcljskega konrikta bo začelo izdajati po Novem letu Šolarsko knjižnico. V ta namen so darovali tovariši E. Gangl. J. Slapšak in A. Rape vse svoje spise, ki jih bo najraanj 30 zvezkov. Prvi zvezek Rapetovih in prvi zvezek Slapšakovih spisov sta že v tisku. Vse povesti bodo ilustrovane. Knjige bodo lično in trdno vezane ter se prodajale bržkone po kroni. V enem letu bo izšlo pribliŽDO 10 zvezkor. Krajni šolski sveti naj postavijo v ta namen primerne vsote v proračun. Ljnbljansko nčiteljsko društro vabi tpm potom vse učiteljp-pevce na razgovor zastran ustanovitve učiteljskpga pevskega zbora. Vsak okra.j na deželi ima svoj zbor, le LjubIjana ne, dasi imamo v Ljubljani mnogo izvrstuih pevcev, ki sodelujejo pri Glasbeni Matici in diugih pevskih društvih. če umre na dežfli učitfl.j(ica), se po>love tovariši s petjem od njega, le v Ljubljani ga spremimo k počitku brez petja, kar napravlja naravnost na vsakpga čudeo utisk. Da se to popravi, zato pridite vsi. ki iraate dobro vol.jo, v sredo dne 16. t. m k Mučiteljski telovadbi", ki je vsako sredo od polsedmih do osmih na I. mpstni šoli, da se ob tei priliki pogovorimo o ustanovitvi učiteljskpga pevsk^ga zbora. Skladatelj Emil Adamfč sestavlja zbirko eno- dvo- in triglasnih domorodni h pesmi za šolsko mladino. Nekatere bo vzel iz svoje spevoigre BSlava cesarju Francu Jožefu I." Tudi to zbirko bo založilo Društvo za zgradbo učitpljskega konvikta. Šohka Todstva opozarjamo iznova, da si nabavijo za lokaluo ueiteljsko ali pa šolarsko knjižnico E Adamifievo sp^voigro nSlava cesarju Francu Jožefu L!" Tudi okrajne ačiteljske knjižniee naj si jo naroče. V knjigi so zbrane raznovrstae pesmi in deklamacije, ki se lahko uporabijo za vsako patriotsko slavuost. Besedilo se dobiva tudi v posebni kojižici. Spevoigra velja 5 K, besedilo pa 10 h. Osobna rest. G. Slavoj Dimnik, ufiitelj v Postojni, je imenovan suplentomj na c. kr. pripravnici za srednje šole v Trstu. Osebne in šolske Testi na Štajer8kem. D^ž4ni šolski svet je v svoji seji dne Ž6. novembra sklenil razširiti petrazrednico v Pobrežju pri Mariboru ? šestrazrednico in opustiti paralelko. Nadalje je nastavil ffadučitelja na Ponikvi Kodermana za nadufitelja v Veliki Pirpšici, definitivno učiteljico ua Režici Heleno D o 1 e n c za defiuitiv. učiteljico \ Velenju. učiteljsko supleutiojo v Šmarju pri Jel^ah Einilijo^ Jurkovič za definitivno učitnljico v Šoštanju, učiteljskpga suplenta na Frankolovem Antona Strigla za dt-finitivoega »čitelja istotarn, provizorično ufiteljieo pri Sv. Marjeti ob Pesniei Eruestiao Neubauer za definitivno učiteljico istotam in defiuitivuo učiteljico ua Ponikvi Ano Hrovatin za d^fiuitivno učiteljico na Veliki Pirešici. Dovoljenje za tečaj v krojaškem risanju je dobila Eiizabeta Etzelsdorfer v Ptuju. Umrl je v Ljubliani tovariš vpokojpni učitelj Josip Bizilj, 48 let J3tar. Zapustil je vdovo in 8 nepreskrbljenih otrok. — Umrla je Julijana Bajc, roj. Kokalj, posestnica v Ljubljaai, mati nadučitelja Mak-a Bajca in župnika Franca Bajea. N. v m. p ! — Urarla je dne 16. pr. m. v Lindenbargu na Švabskem v starosti 24. let gospa Marica Loisel, rojena Jekovee. sestra g. Oiiila Jekovca in hči pokojnega tovariša Jekovca. Bila je omožena d?e leti. Pre.j je službovala kot učiteljica v Ljubljani in Domžalah. R, i. p.! ,,Zvončkova" 12. šterilka ima nekoliko zamude. Oenjene naročnike prosimo potrpljeuja. Tgaka šola na Stajerskem bi se naj naročila na d n e v n i k , ki ga namerava izdajati nNarodua založba" v Olju. Prijave je poslati vsaj do 15. t. m. BNarodni založbi" v Celje. Velika Trubarjeva slavnost t Trstu. Podpisani vabijo vse tovariše in tovarišice iz Trsta in okolice, bližnje Istre in Goriškega k tej slavnosti, na kateri sodeluje vse naše ralajše učiteljstvo. Prireditev je bila zvezana z marsikatero težkočo, zato pr ičakujenao obilne udeležbe, posebno od strani učiteljstva, ki je vedno na svojem mestu. Na snidenie torej v soboto y tržaškem nNarodnera dorau!" Soddujoči učitelji. Prošnja. Da se obvarujem gmotne izgube, prosim one cenjene tovariše, ki sem jim bil pred meseci posla! BSpomiusko knjižieo za mladino" ali rDornov. deželo Štajersko" na ogled, pa mi niso kujižice ni plačali ni vrnili, da store eno ali drugo. V Sevnici, 7. decembra 1908. I. M e ž i č e k. Hilijonar pl. Grorup je daroval za dijaške ustanove 50.000 K. V pomoč slov. visokošolcem na Dunnju. BNarodna zveza" je izbrala v svrho pomožue akcije stradajočim slov. visokošeleem poseben odbor, v katerem so poslanci: Ivaniševic, Korošec, Ploj in Žitnik. Darove sprejema poslaaec dr. Ignacij Žitnik (Dunaj, parlamput). Beda je velika, pomoč nujna. Akademiška miza je zaprta. — Dijaki stradajo. Rodoljubi, poraagajte. Za slOTenskega otroka. Družba sv. Mohorja je v svoji slavnostni seji dne 28. pr. m. skleoila dati kot jub'lejski dar Bza slovenskpga otroka" vsoto 15.000 kroa, in sicer: za koroško šolsko društvo 6000 K; za Družbo sv. Cirila in Metoda 2000 K; za Šolske sestre v Mariboru 2000 K; za Solski dom v Gorici 1000 K; za Marijanišče v Ljubljani 1000 K; za Salezijanski zavod v Rakovniku 1000 K; za Dijaško kuhinjo v CpIju 500 K; za Dijaško kuhinjo v Celovcu 500 K; za Dijaško kuhinjo v Mariboru 500 K; za dijaško kuhinjo v Ptuju 500 K. Držarne snbTencije. Te-le obrtne nadaljevalae šole so dobile državno podporo za 1. 1908.: ona \ Postojni 100 K, v Škofii Loki 440 K, v Krškem 680 K, v Idriji 350 K, v Kranju 250 K, v Šmartnem 650 K, v Metliki 250 K, v Tržiču 200 K, v Radovljici 80 K, v Ribnici 300 K. v Novem mestu 1000 K, v Kamniku 640 K, v Št Vidu 1473 K, na Bledu 157 K, v Oerknici 100 K in v LjubIjani 1000 K. Drnžba sv. Cirila In Metoda je prej?la te dni krasne epomine iz Postonjske jame od gospoda Kurnika, ki mu bodi izrečena iskrena zahvala. Kameni iz jame bodo služili kaj dobro pri nazoruera pouku v naših šolah. — Družba se je obrnila na rodoljubne slovenske starše, naj ji ti darujpjo igrače, ki jih njihovi otroci ne rabijo več, pa so vendar še porabne. Koliko veselja boste naredili, rodoljubni starši, naši deci 8 tem pri božičoicab.! Poglejte doma, morda bi se le kaj dobilo za družbo in za deco v njenih šolah! — Za Božič in novo leto si preskrbi družba za svoje odjemalce krasne razgleduice v bogati izberi, ki bodo gotovo vsakega zadovoljevale in to v vsakem oziru. Naročila sprejema družba s?. Oirila in Metoda, Ljubljana. Iz dollnske žnpanije t Istii nam poročajo: Dne 2. deeembra smo praznovali 601etoi jubilej Nj Vel. Franca Jožefa I. Ne bomo popisovali te slavoosti, ker gotovo je da se je ta slavnost praznovala po vseh županijah več ali manj slovesno in če bi hoteli vse to opisovati v nTovarišu", bi se nabralo gotovo mnogo preveč gradiva. Ne moremo veudar opustiti druge znamenitosti, ki se je izvršila v naši županiji na ravno isti dau in v zvezi s cesarjevim jubilejem; namreč blagoslovila sta se isti dan temel.jna kamena za dovo poslopje štirirazredne Ijudske šole v Dolini in za novo šolsko poslopje dvorazredne Ijudske šole v Boljuucu. Obešoli se bosta imenovali jubilejski šoli in 8 tem je poskrblieao na najlepši način, da se bo spominjalo tukajšuje Ijudstvoredkega jubileja Nj Veličanstva. — Ko bosta šoli dozidani, bodo preskrbljene vse šolske oWine ? tukajŠDJi občiui s primernimi šolskimi poulopji, ki jih je pa po številu pet, namrež: Dolina, Boljunec, Boršt, Osp ia Ricmanje. ZaBorštsta se zidali novi šolski sobi, za Ricmanje novo šolsko poslopje, za Osp se je tudi prezidalo in popravilo šolsko poslop.je in ko bosta novi še za Dolino in Boljuuec, bo prpskrbljeno za vse, razen da bo potreba v Eicmanjih prizidati še eno šolsko sobo, ker tudi tam bo razširjena šola v dvorazrednico. — Ne morerno, da bi ne povedali, da se je vse to naredilo v času, kar vodi našo županijo velHzaalužoi mož g. Josip Pangerc. Tudi v dolinski županiji so bili poprei župani, ki niso toliko skrbeli za šolstvo, a s tem ne rečemo, da niso nič skrbeli, veudar ponofimo, da ne toliko, kot sedanji g. župan. Priznati moramo tudi vso čast in hvalo sedanjemu občinskemu odboru, kor akoravno se je zavedal, kake ogromne stroške si nakoplje s tem, da sta?i kar uaenkrat dve šolski poslopji, vendar je spoznal, da če so stroški veliki, impli bodo potoraci še večjo korist od tega in glasoval je soglasno za zidauje obeh poslopij, a vendar je glavna zasluga pri vsemleg. župana. Tudi Ijudstvo mu priznava zasluge iu zato ga je izvolilo za deželnega poslanca zogromnovečino glasov, četudi so raviio večni aovražuiki šole hoteli delati razpor s svojim ostudnim obreko?anjem. Ljud.stvo je samo pokazalo, da ve, kdo skrbi za DJegovo vsestransko korist in komu je le za nadvladje. Zaradi tega se iiadejamo, da bo g. župan tudi kot deželni poslanee ostal zvest svojim načelom in deloval, kolikor mu bo raogo6e pri naših razmerah, y korist Ijudstva s tem, da bo skrbelzapouk in izomiko, s tem, da bo skrbel, da uam dežela in država dasta potrebaih šol. Našim slovenskimžupanom pa stavljamo v zgled tega moža, po njem se ravnajte iu gotovo vam bo narod hvaležen. — Ob koncu opozarjamo še na drugo znamenitost. Leta 1848. je zidala davčna občina Boljunec sedaDJe šolsko poslopje in jeseui 1. 1849. seje otvorila v ujem enorazredna ljudska šola, kise je letos v jubilejskem letu razširila v dvorazrednico, zar&di česar se sezida novo jubilejsko poslopje. Staro šolsko poslopje ostane v rabi kot poslopje, v katerem ima vsakokratni dušni pastir 8?oje stanovanje. Ko bo dovršeno še novo šolsko poslopje, bosta dvalepainogrorana spomina; prvi bo kazal, kdaj je Nj. Velifanstvo pričelo vladati, a drugi, kdaj je dovršil 601et»o vladanje. To bosta res trajnainkoristonosoa spomina. Samovoljnost deželnega šolskega sreta. Občinski svetnik dr. T r i 11 e r je na seji občiaskega sveta ljubljanskega dne 1. t. m. prijavil in utemeljeval nujni predlog zaradi čudnega postopanja deželnega šolskega sveta y norejšem 6a.su. Govornik je izvajal, da kdor zasleduje delovanje deželnega šolskega sveta za KranJ9ko r njegovi sestavi, mora priti do prepričanja, da osteutativno in dernonstrativno prezira Tsak sklep raestnega šolskega sveta. To se je zopet pokazalo pri razpisu službe začasnega voditelja na II. deški mestni Ijudski šoli v Ljubljani. Navzlie v.-em premišljenirn in treznim nagibom, ki so vodili raestai šolski siret pri nepristranskein sestavljanju terno-predloga, je deželni šolski svet te sklepe prezrl ter imenoval izven predloga kompetenta, za katerega se mestui šolski svet pri svoji objektivnoati ni mogel ozirati, ker noFoimenoraui voditelj ni garancija, da se bo slovenska mladina Tigajala v tistem narodaem duhu, ki ga želi ogrorana večina staršev. Gorornik je predlagal slede6o resolucijo: Občinski svet ljubljanski protestira odločno zoper postopanje c. kr. deželnega šolskega sveta, ki f zadnjem času nekako n a i e 1 o in a brez vsakega stvarnega razloga ignorira terno-predloge c. kr. mestnega šolskega sveta, kakor je to storil slasti tudi pri oddaji službe nadučitelja-voditelja na II. mestai deški ljudski šoli; občinski svet ljubljanski zaradi tega prosi e. kr. uaučno ministrstFo, naj blagovoli opozoriti c. kr. deželni šolski svet na nepravilnost in nedopustnost takega fakcioznega postopanja. — Podžupau dr. vitez B1 e i w e i s je povedal, da se je kot dolgoletni člau deželuega šolskega sveta prepričal, da se je v tej korporaciji vedno naglašalo, da se je pri imenovanju treba ozirati na terno-predloge okrajnih, oziroma krajnih šolskih svetov. Govornik se čudi, da nastopa t tem oziru sedaj drugačna praksa. Sedanji slučaj popolnoma nasprotuje dosedanji dolgoletui praksi. Resolucija j« bila soglasno sprejeta. Za slovensko vseačiliščc. Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani velik Ijudski shcd, kjer so govorili o politiškem položaju. Tudi glede slovenskega vseučilišča je predlagal govornik Ribnikar resolucijo. Sicer, rekel je, danaŠD.ji shod ni manifestacija za slovensko vseučilišče, vendar zahtevati moramo svojo univerzo pri vsaki priliki. Oe nas pode z Dunaja in Gradca, uaj nam dado lastno vseučilišče. Dotična resolucija se glasi: Na shodu v Ljubljani dne 6. decerabra zbrani Slovenci ponavIjajo že neštPtokrtit izražpuo zahtevo po ustanovitvi slovenskega vseucilišča. Pozivljajo vlado, da takoj otvori v Ljubljaui pravno fakulteto. Protestirajo, da bi se sploh katero drugo vseueiliško vprašanje prej rešilo kot slovpnsko. Najodločnejše se zavarujejo proti temu, da bi se izbral Trst za sedež laškega vseučilišča. Deželnl odbor Kranjski je od društva nPravnik" v Ljubljani zase nakupil več knjig in izdal okrožoico od 28. oktobra 1908, štev. 12.693., ki slove: ,,Društvo Pravnik" v LjubIjani izdaja knjige pravniške vsebine v slovenskem jeziku. — Ker tako nastane priročna izdaja zakonov in veljavnih predpisov, ki so z njimi v zvezi, je vse hvale vredno, da je društvo ,Pravnik" naprosilo c. kr. deželnosodnega svetnika dr. Edvarda V o 1 č i č a v Novem mestu, da je pričel urejevati napominane knjige. Ni dvomiti, da tudi avtonomni uradi, kakor: občine, okrajnocestni odbori, zdravstyeno-okrožni zastopi potrebujpjo take knjige, ker jim dajo pojasnila v marsikaterih težavnih vprašanjih. — Zategadelj deželni odbor knjige priporoča v nakup, ker bodo olajšale uradovanje. Zazuamek teh kojig se nahaja danes v inseratnem delu našega lista. Po Primorskem se v učiteljskih in sploh šolskih krogih jako različuo komentira dejstvo, da je izrued slovanskih šolnikov edini ravnatelj Eos vPazinu biloprilikivladarjevega jubileja odlikovan, medtem ko so celo po Kraujskem bili ti srečni Ijudje bolj gosto posejani. Na Primorskem sicer laško in nemško šolstvo tudi ni bilo zanemarjeno ob tej priliki, saj je celo neki okr. šolski nadzornik, ki služi šele par let, dobil zlati križec s krono. Ali je res naše šolstvo tako slabo? Ali je morda vzrok tega pojava res korenito demokraško naziranje na gotovem mestu ali pa — podcenjeyan.je šolstva, o tem jeresvredno razmišljati. Nimamo sicer nikakih bolečin vtem oziru, a čudno je, da dobi 35Ieten profesor, začasno vodja realke, častni naslov, a 621eten ravnatplj (Slovenec) velikega zavoda pa nič; izgovor, da že ima dotični častni naslov, ne velja, saj so tudi drugod dali Bšolskim svetuikom" naslov Bvladnega svetnika". Iq nemški užitelj v Trstu dobi zlati križec (sicer že osivel mož), izmpd hrvaških in slovenskih tudi v službi osivelib. šoluiko? (z nadzorniki vred) pa v celi deželi nihč', a malo let služeči laški okr. šol. nadzornik P. ja pa odlikovan. Kje je tu vzrokteh pojavov? Vsekakor čudno, ne sicer za nas kot oscbe, a za stvar, za naše šolstvo. Ali se je hotelo na goto^em mestu s tem učiteljstvu pokazati, da ima biti ponižno in z malim zadovoIjdo? Ako je to res, nam je žal, ker kdor ne ceni dobrega učiteljstva, ta ne pojmuje važnosti šole.