Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 43.	V Ljubljani, v soboto 30. julija 1898.	Letnik III.
,,81ovenikl Ust" izhaja	v sobotah ob 11. uri dopoludne. - Naročnina jeza v&e leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane o novč. — Dopisi pošiljajo se	
uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankova.nl doplal se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista11 v Ljubljani. Uredništvo in upr&vniStvo sta v Ljubljani, Oradliia itov. 15, Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Za nadsodišče v Ljubljani.
(Iz poročila g. dra. D. Majarona na shodu odvetnikov in notarjev v Ljubljani dne 17. julija t. 1.)
Do leta 1850. bilo je višje deželno sodišče v Celovcu. Pod imenom „c. kr notranjske primorske apelacije" je obsegalo Štajarsko, Koroško, Kranjsko in pa Primorje. Odlikovala se je ta Bapelacija“ kolikor po velikem obsegu, toliko po svojih svetnikih, ki so bili pravi veljaki v pravo znanstvu in pravosodju.
Leta 1850. se je pa Celovška apelacija razcepila in sicer na tri višja deželna sodišča. Jedno je ostalo v Celovcu, in sicer za Koroško in Kranjsko, drugo je nastalo v Gradcu za kro-novino Štajarsko, a tretje za Primorje (Trst, Goriško in Istro) so dali v Trst.
Tako je bilo do 1. 1854, ko se je zvršila nova in stalna prememba. Celovec je prenehal biti sedež višjega sodišča, ker Koroško in Kranjsko so bili postavili pod višje deželno sodišče graško. Ta prememba se je utemeljevala, češ, s tem se prihranijo stroški in tudi doseže, da se pravna opravila lažje razdele, ako je večje sedišče in je več sodnikov na razpolago. Glede na te razloge je pa neumevno, zakaj niso ob jednem tudi Primorja priklopili k graškemu višjemu deželnemu sodišču in tako zopet združili Sta jarsko, Koroško, Kranjsko in Primorje, kakor je za te kronovine do 1. 1860. veljala le jedna apelacija v Celovcu. Najbrže so že tedaj odločevali politični oziri na Italijane in znabiti tudi to, da je malo poprej bil v Primorju italijanski jezik proglašen sodnim jezikom.
Tako imamo še današnji dan nadsodišče v Gradcu ter v Trstu in nahajamo se Slovenci v žalostnem položaju, da smo Slovenci tudi v tem pogledu razcepljeni, da se moramo tudi glede sodnih oblastev posebej in ločeni boriti za ravno-pravnost slovenskega jezika, da imamo iz te borbe tudi različne uspehe koroški, štajarski in kranjski Slovenci na jedni, primorski Slovenci in Hrvatje pa na drugi strani. Le-to najbolj očitno kažejo jezikovne naredbe različne vsebine za jedno ali drugo skupino, to tudi dokazuje različna jezikovna praksa pod graškim in tržaškim višjim sodiščem, zlasti pa kričeči slučaj iz zadnjega časa, ko je pač slovenski razpravni jezik obveljal na višjem sodišču tržaškem, nikakor pa ne na višjem sodišču graškem.
Tega žalostnega, v zadnjih 35. letih često krat s premnogimi krivicami ilustrovanega položaja so se Slovenci vedno zavedali in se za tegadelj tudi vedno oklepali jedne rešilne misli, da se n aj namreč ustanovi višje deželno sodišče v Ljubljani.
Glede obsega ljubljanskega nadsodišča pa so se povdarjale in pretehtavale tri alternative.
Koj v 60. letih, ko je slovenski jezik začel trkati na sodne duri in ko so se mu lete nekoliko odprle vsled ministerske naredbe 1. 1862., postavili ao Slovenci na dnevni red vprašanje, ali ne bi kazalo Kranjske, Koroške, Štajarake in Primorja zjediniti pod jedno nadsodišče in sicer s sedežem v naravnem središču teh kronovin, v Ljubljani.
Ta misel je gotovo izvirala iz tedanji čas še živega spomina, da so tako bile združene omenjene kronovine še pred kratkim, namreč do 50. leta, Nagovarjala pa se je ta misel (kakor
je čitati v „Novicah“ iz 1. 1862.) ob kratkem takole: Območje takega nadsodišča bi ne bilo preveliko, saj bi vse te dežele skupaj merile le 922 □ milj z 2,360.000 prebivalcev (po ljudskem štetju 1890. 1., 2,838.128 prebivalcev), dočim obsega nadsodišče v Pragi za celo kraljevino Češko 944 □ milj in 4,706.000 Stanovnikov (po ljudskem štetju 1890. 1. 5,843.094 duš), ali dunajsko nadsodišče za Gorenjo in Spodnjo Avstrijo ter za Solnograško 708 □ milj m 2,537.000 Stanovnikov (po ljudskem štetju 1890. 1. 3,621.180;. Večji obseg ljubljanskega nadsodišča — pravijo razlogi iz 1. 1862. — tudi zategadelj ne napravlja posebnih pomislekov, ker so se od 1. 1854. zgradile železnice, ki „olajšujejo pot ljudem in pismom". Z zjedinjenjem obeh višjih sodišč pod ljubljansko nadsodišče bi država mnogo prihranila bodisi pri plači za osobje, bodisi pri izdatkih za prostore. Nadalje pišejo „Novice“ doslovno: Slovenci, po stanovališču združen narod, imajo pravico zahtevati, da v sodniji druge ali višje stopinje sedijo možje, ki so popolnem zmožni' v slo venskem jeziku z 'besedo in pisanjem uradovati, kar bo v prihodov--treba, da ministrov ukaz ne bo ostal na papirju. Ce se je leta 1850. napravila višja deželna sodnija v Trstu zato, da se je iz ljubavi do male mrvice (150.000) Tali-janov mimo večine (374.000) Slovanov primorskih vpeljal tahjanski jezik v sodnije, in je tržaška apelacija vkljub vsem ugovorom za potrebno varčnost se vender obdržala leta 1854., imamo pač Slovenci pravico zahtevati, da za narod naš, ki ga je dosti več kot en milijon v imeno vanih deželah, napravi višja deželna sodnija. — Kje pa bi bilo najbolj pravo mesto za to nad sodnijo? Gotovo nikjer drugod kot v Ljubljani, zakaj Ljubljana je v sredi teh dežel, zvezana je že z večino svojih sosednih dežel z železnicami ali pa bo s Koroško čez Štajarsko kmalu; tu živi jezik slovenski in uradniki imajo vsaki hip priliko se ga vaditi djansko; to ni ne v Gradcu, ne v Celovcu, kjer človek lahko pozabi jezik slovenski in narod slovenski; pa tudi Celovec ali Gradec sta na kraju slovenske zemlje; do njih je dalja pot kakor v središče Ljubljano.
Kavno tako je s Trstom...............kakor je bil
nekdaj v Gradcu poseben italijanski odsek, tako utegne biti tudi v Ljubljani/
Ne da se tajiti, da ta misel je velesimpa-tična in da razlogi, s katerimi se je že pred 36. leti utemeljevala, še dandanes neprikrajšano in gorko odmevajo v naših sroih.
Ti razlogi so stvarni, tehtni in zares prepričevalni. Vender se mora konstatovati, da vsaj kolikor je meni znano, ni tisti čas v državnem zboru nobeden zastopnik slovenskega naroda sprožil tega vprašanja ali zastopal te misli, katera se je marveč zazibala v spanje, dokler je niso jsopet obudili jezikovni dogodki leta 1881. in 1882.
Tedaj se je bil namreč začel akuten boj za ravnopravnost slovenskega jezika v sodnih uradih, ker bila je napadena od nasprotne strani zopet s tem, da so se ostentativno odklanjale slovenske vloge, slovenski razpravni zapisniki in da se je celo zaradi slovenščine vni-čila razsodba z vsem pravdnim postopanjem vred.
V tistem bojnem gibanju se je zopet na slovenskem obzorju prikazala ideja višjega de-
želnega sodišča ljubljanskega. Tekom leta 1882. so slovenske občine poslale na vlado in državni zbor nebroj peticij, v katerih so prosile ustanovitve nadsodišča v Ljubljani, češ, potrebno je za zvršitev ravnopravnoati slovenskega jezika pri sodiščih in Ljubljana je središče slovenskega naroda.
Pobliže se pa ta zahteva takrat ni konkre tovala in tudi državni poslanci slovenski — dasi ao jim tekli prvi, medeni tedni Taaffejeve vlade — se niso poprijeli te misli. Zato se je zopet utopila v vsakdanjem življenju in skoraj popolnem pozabila.	(Konec	prih.)
Izvirni dopisi.
Iz Litije, 27. julija. Preteklo sredo je proslavljala naša šolska mladež ob sklepu šole jubilejno slavnost. V to svrho sestavil se je bil poseben odbor iz dam in gospodov našega trga, ki je požrtvovalno nabiral doneske in delal na to, da bi se slavnost kolikor mogoče slovesno vršila. In res! Odboru, kateremu je načeloval za vse blago in dobro vneti gospod c. kr. okrajni glavar Matija Grili, posrečila se je namera popolnoma, priredila se je šolski mladini veselica, ki se je razvila v pravi narodni praznik. Slavnost se je pričela dopoludne s sv. mašo, po kateri so se razdelila učencem in učenkam šolska spričevala. Popoludne ob 2. uri korakala je vsa mladež pod šolsko zastavo v gozd v Ribče na slavnostni prostor, ki je bil v ta namen okičen s cesarskimi in narodnimi zastavami. Tu so ae vršile rt.zne igre, razlegalo se je petje iz mladih grl, deklamovalo pred soho cesarjevo s tako navdušenostjo, da se je bilo kar čuditi. Tu so odičile po primernem nagovoru litijske gospe in gospodične šolsko zastavo z dragocenim trakom v trajni spomin slavnostnega dogodka in šolska mladež se je pogostila z raznim pecivom, kavo, salamami in sirom, obdarila se s spominsko svetinjo ter odičila si ž njo prsa.
Veselje mladine je pa prikipelo do vrhunca, ko je ob 6. uri zvečer prikorakala na slavnostni prostor litijska godba, ki je pod spretnim vodstvom svojega kapelnika igrala razne domače komade. A tudi za odrasle je bilo skrbljeno. Pekel se je po hrvaški šegi koštrun na ražnju in točilo se je izborno pivo in vino.
Ob 8. uri zvečer odkorakala je šolska mladež z odraslimi vred pred stanovanje svojega zaščitnika g. okrajnega glavarja, navdušeno zapela s spremljevanjem godbe cesarsko himno ter tako završila spominski ta praznik. Zaključila pa se je slavnost s prijaznim skupnim večerom še le pozno v noč v gostilni Oblakovi, koder se je ob petju in godbi vnela za odraščene živahna zabava, ki je pričala o složnem delovanju vseh krogov prebivalstva litijskega. Glavna zasluga pri tej slavnosti gre rodoljubnim damam in gospodom v prvi vrsti pa našemu obče priljubljenemu okrajnemu glavarju Matiji Grili u. Posebnih zaslug stekel si je pa tudi član slavnostnega odbora tukajšnji urar g. Tirau, ki se je, kot vsigdar, s priznano spretnostjo trudil za uspešni izid te šolske veselice.
Iz Železnikov, 27. julija. — Sedaj menda živimo v znamenju nemškutarskih agitacijskih romanj. Kakor da bi se ravnali po Stritarjevi pesmi, rjovejo danes tukaj, jutri tam
svoj „Heul“! — V soboto so se odzvali prepri. jaznemu vabilu gosp. Gustelja Novaka, ki piše pri gosp. Johann Globotschniggu (!!), in so pribicikljali v Železnike, češ, tu je gotovo še mnogo, mnogo dela za mater Germanijo. Treba pomagati gg. Novaku in Dominiku, da se nemščina, oziroma nemškutarija še bolj razširi v Ž., kajti samo ta dva težko zmagujeta na porno delo. V soboto zvečer so se pripeljali skozi trg in kjerkoli so srečali človeka, so kričali „Achtung!“ in „Heul!“, daje bilo človeka strah, posebno še, ker so si navezali na kolesa po 2 ali 3 lampijončke. Ali je neki naš narodni župan dovolil to razsvetljavo, ali je dovolil to samo vsegamogočni gosp. Novak? V gostilni so tulili pozno v noč. Ob 1/23. uri ponoči so jeli trobentati, da so ljudje mislili, da gori. Kakor se je čulo, bila je vmes tudi neka odločno (!) narodna (!) slovenska (!) družina; menda si je biciklje ogledovala. Drugo jutro so šli na Ratitovec — k maši. Kako lepo so ravnali z vodniki, dobro vemo. Popoldne so se zopet vrnili v gostilno, kjer se je nabralo že več slovenskih fantov in mož. Ko je vstal prof. dr. Gratzy, ki je vodil to tulečo karavano, v kateri so bili prof. Vesel, jur. Leskovic, Trdinova družina, urar Hofmann in dr., in napil Novaku ter mu zaklical navdušeni „Geil“! zaslišal se je žvižg. Preje že in pozneje so pa zvenele pesmi „Hej Slovani"!	„Prosto reže ptica zrake"!
„Kranjski fantje to smo mi", in druge. Nemškutarji so se nato naglo odpravili Skoro bi bil nastal vrišč, zlasti ko so hoteli Nemškutarji, da bi bila dva orožnika nastopila proti Slovencem, ki so se ves čas vedli popolnoma trezno in postavno. V Selcih bi se bilo Nemškutarjem kmalu še slabše godilo, nego se jim je v Škofji Loki, kajti tudi v Selcih so „geilali“. Za sedaj naj si zapomni gosp. Gustelj Novak, da imajo Nemškutarji prosto pot v Ž. in nazaj, samo rjoveti jim ni treba. Saj ve, kaj pravi tista pesem, ki jo je slišal v oni gostilni: »Kdor pa nam zabavljal bo . . .“ V Ž. imamo že sami preveč Nemškutarjev, ki sede na najvišjih stolcih; ni nam jih treba še iz Ljubljane.
Politiški pregled.
Politični položaj. Dne 24. t. m. je bilo zopet — v teku 14. mesecev že tretjič — za-klučeno zasedanje državnega zbora. To je bil vspeh potovanja ministerskega predsednika grofa Thuna k cesarju v Ischl. Vladalo se bode tedaj v jubilejskem letu s §. 14. in tako tudi najbrže dognala pogodba z Ogersko. Govori se, da bode odstopil grof Goluchowsky, minister vnanjih zadev, ker je s svojo politiko odtujil Rusijo Av striji. Ruska politika pa slavi velikanske vspehe. Zadnje dni sta se ruskemu carju klanjala bolgarski knez in rumunski kralj s svojimi glavnimi ministri. Vpliv Rusije na Balkanu raste, vpliv Avstrije pa propada, ker se je neukretna politika Goluchowskega začela oklepati propa-lega razkralja Milana.
V Nemčiji se pečajo' z načrtom, da bi pomnožili vojaštvo. Načrt določa jeden milijon več vojakov, nego jih je bilo doslej.	\
Bolgarski knez bo obiskal s svojo soprogo dne 2. in 3. avgusta cetinjski dvor. Pripisuje se temu posetu izreden pomen.
Zolo, ki si je z begom umaknil pravici, so črtali iz francoske častne legije.
Domače novice.
Osebne vesti. Na graškem vseučilišču je bil promoviran gosp. Vlad. Sterle iz Solčave doktorjem modroslovja. —. Gosp. Jakob Doljan, avskultant v Novem Mestu, je bil promoviran doktorjem prava. — Sodni pristav v Slovenski Bistrici gosp. Iv. Pirnat je imenovan okrajnim sodnikom na Vranskem, sodni pristav v Ptuju gosp. Gvidon Visconti pa okrajnim sod nikora v Marenbergu. — Gosp. dr. A. Pfef-ferer je odložil predsedništvo kranjske odvetniške zbornice in predsedništvo disciplinarnega sveta. Tudi pravdnik disciplinarnega sveta Sch o ep pl je odložil svoje mesto. Moža nista mogla strpeti, da se je zbornica zavzela za pra-
vice slovenskega jezika pri nadsodišču v Gradcu.
— V petek teden je zatisnil oči starosta go-riških odvetnikov dr. Karol Doljak, star 93 let. Bil je prvi župan goriški, namestnik deželnega zbora, načelnik odvetniške zbornice in vodja krščansko-političnega stremljenja. Ker je čutil slovensko kri. je skušal pravično postopati proti obema narodnostima v deželi, za kar ga Lahi blatijo. — Čast. gosp. dr. Ivan Koren, kapelan v Dobu, je prezentovan na Codellijev kanonikat pri tukajšnji stolnici. — Iz Kopra je v Zader premeščen rodoljubni profesor gosp. Kožuh.— V Ljubljani dobroznani tenorist g. Beneš je angaževan na hrvatskem narodnem gledališču v Zagrebu
„Izjava“ na izjavo. Gospod dr. Tavčar je odgovoril v „Narodu" na izjavo gg. dra. Krisperja in dra. Majarona v našem zadnjem listu s polemiko, katere dolgost zamore preboriti le še njena neukusnost. Neukusno je namreč, da — dr. Tavčar hoče druge učiti — takta in manire. Neukusno je, da dr. Tavčar kliče na pomoč nekdanjega šefa proti nekdanjemu koncipijentu, ker kaj takega more biti le dokaz za revščino stvarnih razlogov. Smešno pa je, sklicavati se na ..časnikarsko dolžnost", ko vender poštenega narodnega glasila ne veže dolžnost, da izpod-kopuje narodnim shodom pomen in veljavo. Smešno je, če dra. Tavčarja jezi, da sta dr. Krisper in dr. Majaron na njegovo adreso poslala izjavo, ko vender dr. Tavčar ne taji, da je sam skoval napad, v katerem je imenoma navedel dra Krisperja in dra. Majarona. Smešno je, če se dr. Tavčar po jedni strani opravičuje, zakaj ga ni bilo na posvetovanja za odvetniški shod, po drugi strani pa se zaleti z izgovorom, da bi njegovo sodelovanje ne bilo dru. Krisperju ljubo. Presmešno je, če dr. Tavčar trdi, da so se razgovori ljubljanskih odvetnikov nalašč sklicali na tako uro, ko je bil on neobhodno (?) drugod zadržan (?). In tako se „cum gratia in infinitum" vrsti neukusnost s smešnostjo, kar seveda ne izključuje, da dr. Tavčar ostane v »duševnem ravnotežji". Prosit! Čisto prav sta gg. dr. Krisper in dr. Majaron že zadnjič izjavila, da se v nadaljnjo polemiko ne mislita spuščati.
Logika in takt, ka-li? „ Narod", polemizujoč z zadnjim „Slov. Listom" radi odvetniškega shoda in spirajoč dr. Tavčarja, piše: „. . . . a vsem p rizanaša kurat Koblar, samo dr. Tavčarja je hitel sramotiti in blatiti, dasi ga ni bilo ude ležnika, ki bi bil ves čas ostal v dvorani. Tako postopa poštenjak — Koblar!" To in tako pi šarijo moramo pač ogorčeni zavrniti. G. kurat Koblar ni bil na odvetniškem shodu in mu o tem torej tudi podrobnosti ne morejo biti znane. G. Koblar, to lahko izjavljamo, ni zapisal ni jedne črke ne o shodu, še manj pa o dr. Tavčarju. Akoravno za kaj drugega tudi »Narod" nima dokaza, je vender lopnil po g. Koblarju in mu podtaknil nepošteno pristranost. Tako more ravnati jedino le nNarod“, ki v isti številki razglaša kakor dogmo, da treba polemizovati z listom, sam pa išče žrtev — v nedolžni osebi! To odgovarja logiki in taktu — „Naroda!“
„Slov. Narod" napada dra. Krisperja v predvčerajšnji številki zopet na neslan in never. jeten način ter mu očita, da je prelomil sklepe odvetniškega shoda v dveh pravdah. Kakor se nam poroča, došel je „Narodu“ obširen popravek, ki pojasnjuje, da je g. dr. Krisper popolnoma pravilno postopal. Ker danes nimamo prostora, spu. ščati se v pravdne prepire, omenimo le obče-znano istino, da je gosp. dru. Krisperju že prej slovensko uradovanje bilo — pravilo. Le zna. čilno pa je za naše razmere, da se zdaj v dra. Krisperja zadira oni dr. Tavčar, ki se je na višje instance zaradi tega pritoževal, ker mu sodišče v Istri ni hotelo prevzeti nemške, v „Staats-sprahe" pisane vloge. Odvetnik in politik, ki v hrvatski Istri vsiljuje nemščino in zato žanje hvalo listov & la „N. fr. Presse" in „Tagesposte“,
— naj ne stika po pezdirju v očeh svojih kolegov !
Slovenski trgovci in trgovski pomočniki na krov! Kakor poroča „Laibacher Zeitung", bode letos redni občni zbor trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani dne 7. avgusta ob 10. uri dopoludne na starem strelišču (ne na magistratu). Na dnevnem redu je
mej drugim: Od 109. pravih udov podpisana vloga za dvojezično uradovanje, t j. v slovenskem in v nemškem jeziku. Res, zadnji čas je že, da se uvede dvojezično uradovanje pri tem društvu, ako pomislimo, da je sedež društva v Ljubljani, v središču Slovenije, in da se v društvo sprejemajo člani samo iz Kranjskega, Spodnjega Štajar-skega, Koroškega in Primorskega. Le z dvojezičnim uradovanjem zamore društvo v Ljubljani napredovati in pridobiti še veliko udov, kateri so slovenskega mišljenja. Slovenski trgovci in njihovi sotrudniki v Ljubljani in na deželi, vdeležite se polnoštevilno občnega zbora in glasujte za to! Pri glasovanju naj se strogo pazi na glasovanje takoimenovanih Slovencem „pravičnih“ nemških trgovcev ter naj se nam njihovo obnašanje nemudoma sporoči, da jih svet spozna.
Deželna pridobninska komisija za Kranjsko je včeraj zaključila svojo prvo sezono. Pod na-čelništvom g. dvor. svetnika Plachkega je rešila v petih dneh došle jej prizive zoper davčne dolžnosti in davčne postavke ter določila tudi svoje predloge za kontingentno komisijo.
Sestanka slovenskih abiturijentev se je vdeležilo okoli 70 abiturijentov. Došel je tudi zastopnik dalmatinskih Hrvatov. V torek zvečer je bil v Sokolovi dvorani ..Narodnega Doma" komers, pri katerem je pa nedostajalo ljubljanskega občinstva. Sodelovala je vojaška godba, zapelo se je nekaj pesmi, mladi govorniki pa so govorili o svojih načrtih pri bodočem delu za narod. Abiturijent gosp. Kranjc iz Maribora je povedal, kako čuden vtis so napravili na izvenkranjske vdeležnike nemški napisi v slovenski Ljubljani. V imenu slovenske akademične mladine je govoril predsednik „Slovenije“ gosp. Reisner. Tudi dr. Tavčar je povedal nekaj naukov slovenski mladini. Pobijal je najprej mladeniško navdušenje. Dejal je, da stoje abituri-jentje pred zastorom. Ko se dvigne zastor, videli bodo svet v pravi luči. Različna je lahko ljubezen do domovine (tudi nemškutarska ?). Dovolj je, če je človek subjektivno prepričan, da dela za domovino, potem lahko prenaša napadanja. Govoril je za nsvobodo“, češ da prosto mora dihati človek, povedal pa ni, kako hoče tudi materijelno uničiti vse tiste rojake, ki se ne klanjajo v politiki njegovi diktatorski volji. Dr. Kapus je obžaloval, da je mej Slovenci mnoge odličnjakov, ki ne podpirajo slovenskih akademiških društev. (Klici: Frakarji)! V sredo so imeli abiturijentje zborovanje. Zborovanju je predsedoval abiturijent Prijatelj. Govorniki so navdušeno govorili o potrebah Slovencev ter kazali pota, katera naj nastopi složna slovenska mladina. Povdarjalo se je mej drugim, naj med počitnicami dijaštvo agituje, da sklepajo vsi slovenski občinski zastopi peticije za slovensko vseučilišče. Zbor je izrekel udanost cesarju ter ga prosil, naj bi pospeševal ustanovitev slovenske univerze. Pri popoludanskem banketu se je poslala brzojavka biskupu Strossma-yerju, ki seje takoj zahvalil. Zvečer je bila beseda in ) les s sodelovanjem vojaške godbe. Tu nas je razveselila še najbolj knjiga: „Na raz-stanku", katera se je prodajala pri blagajnici. Spisala jo je petorica osmošolcev. Pesnik Aleksandrov je zastopan tu z 22. pesmicami; Dominik Puc je priobčil 10 lepih silhuet, Feodor Sokol ima 11 pesmic; Ivan Prijatelj večjo povest »Brez vesla"; Jakob Voljč 6 pesmic, Frančišek Grivec pa večjo razpravo „ Ruski realizem in njega glavni zastopniki". Prolog je pri besedi govoril gosp. abiturijent Prijatelj.
Nedeljski počitek so upeljali v Ljubljani trgovci z norimberškim in galanterijskem blagom in sicer za sedaj do 15. septembra. Čas bi že bil, da bi ta človekoljubni korak posnemali lastniki špecerijskih prodajalnic ter svojim uslužbencem prikrajšali vsaj nekaj ur nedeljskega dela. Naj bi se stranke zavzele za trgovske pomočnike in pri trgovcih, kjer kupujejo, zahtevale, da se tudi trgovskega pomočnika pusti v miru vživati nedeljo, saj ima mej tednom dela po 13 pa tudi po 15 ur na dan. Ne zahtevajo pa preveč, ako žele, da naj se špecerijske prodajalnice odpirajo ob nedeljah in praznikih ob 7. uri zjutraj in zapirajo ob 9. uri zjutraj. Ob delavnikih
naj bi se odpirale prodajalnice točno ob 7. uri zjutraj in zapirale točno ob 8. uri zvečer.
6.	nadučitelj Žirovnik nam pojasnjuje, da on ni priredil obeda, kakor smo zadnjič poro čali, ampak da je takoj ugovarjal g. Javoršku proti prireditvi pri nemškem gostilničarju, kar javno zabeležimo.
Deželnega poslanca g. Kajdiža pozivlje „Domoljubtt, naj skoro poroča svojim volilcem.
Shod na Vrhniki bode 7. avgusta v „Ro-kodelskem Domu“. Priredijo ga dež. posl. gosp. Jelovšek in gg. državna poslanca dr. Krek in svetnik Vencajz. Začetek ob 3. uri popoludne.
Shodi. Shoda v Bovcu dne 24. t. m. se je udeležilo nad 2J00 prebivalcev vseh občin dotočnega okraja. Shod se je izrekel za predelsko železnico, kakor tudi shod v Kobaridu, ki je bil isti dan. Celovški mestni zastop se je pa znova obrnil do ministerstva s prošnjo za železnico čez Karavanke. Kaj pa pravijo Ločani in Kranjci? — Politično društvo „Naprej" v Celju je zborvalo 24. t. m. v Vojniku.
Pri topničarski vojašnici v Ljubljani se je vzidal Bklepni kamen v četrtek 27. t. m. s primerno slovesnostjo. Unijonska družba, ki je zgradila poslopje, je priredila banket, na kateri so bili povabljeni tudi občinski svetovalci. Skupni stroški za zgradbo so znašali 515 000 gld. Na pročelju vojašnice je na prvem meitu slovenski napis.
„Čuden rodoljub je voditelj narodno - liberalne stranke na Kranjskem dr. Ivan Tavčar. Shoda slovenskih juristov, ki so zahtevali slo vensko nadsodišče v Ljubljani, se ni hotel ude ležiti, ampak je med shodom ostentativno igral domino v kavarni „ Narodnega doma". Sedaj po shodu pa še zmanjšuje v svojem liberalnem glasilu v javnosti ugled tega shoda ter odrekuje onim poštenim pravnikom lojalne namene, ki so si največ prizadevali, da se je uprizoril ta velevažni shod. Nam se zdi le čudno, da more tak mož, kakor je postal dr. Tavčar v zadnjem času, na Slovenskem še sploh kako ulogo igrati. Pri nobenem drugem narodu bi ne bilo to mogoče. A pri nas dr. Tavčar se še vedno uvrščuje med naše najboljše rodoljube. Da bi se nikdar ne slišala več slovenska beseda tega čudnega rodoljuba na javnih prostorih in pri zborovanjih, zato naj skrbijo vrli rodoljubi na Kranjskem. Da se na Štajarskem ne bode slišala, skrbeli bomo ob vsaki priložnosti, ki bi se mogla po nuditi”. Tako piše „ Slovenski Gospodar."
Novi železnici. Železniško ministerstvo je dalo gospodu Štefanu pl. Daubachyju v Zagrebu koncesijo za izvršitev tehničnih priprav za 'zgradbo normalnotirne lokalne železnice od postajališča Grobelno na progi Dunaj Trst čez Šmarje, Slatino in Rogatec do dež. meje pri Lu pinjaku. — Ljubljanski in vrhniški župan sta prosila za koncesijo na dve leti za železnico skozi Godovič, Črni Vrh in Gradišče do Ajdovščine.
Gospodarske novice. Kmetijska zadruga se je ustanovila v Cerknem na Goriškem. Iz cele občine zadruga zbira mleko, iz katerega po modernih strojih napravlja razne vrste sira in surovo maslo. Sčasoma raztegne svoje delovanje. Načelnik ji je g. Vekoslav Ravnikar. — Nova hranilnica in posojilnica se je osnovala v Št Jakobu ob Savi.
Koseskega slavnost. Prijazna lukoviška okolica na Gorenjskem bo 14. dan avgusta t. 1. kraj, kjer se bosta vršili dve lepi, pomenljivi narodni slavnosti, kakeršnih ondotna okolica še ne pomni. Dopoldne odkrila se bo Ivanu Veselu Koseskemu, pesniku in buditelju slovenskemu, spominska plošča v Spodnjih Kosezah. Posrečilo se je slavnostnemu odboru pridobiti može, katerih sodelovanje brez dvoma znatno povzdigne to alavlje. Slovesno mašo bo daroval dekan moravski ih deželni poslanec preč. g. Tomo Kajdiž. Cerkveni govor je iz posebne prijaznosti prevze prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda, dični naš g. Tomo Zupan. Slavnostni govor bo pa govoril ob hiši slavljenca priznani in priljubljeni slovenski pripovedovalec in ravnatelj gimnazijski v Novem Mestu, moravški rojak č. g. dr. Frančišek Detela. Ako še dodamo, da bo pri slavnosti sodelovalo več narodnih društev, katerih
se je nekaj vže oglasilo, nekaj se jih pa še bo, car trdno pričakujemo, in ako še pristavimo, da bodo slavna društva in goste pričakovala in pozdravila naša dekleta v narodni noši ter trosila mej nje šopke — potem pač smemo trditi, da utegne biti Koseskega slavnost jedna naj epših, kar se jih bo letos vršilo po slovenskem svetu. Da bo pa Koseskega slavnost tem veli-častnejša, nastavilo je prostovoljno gasilno društvo brdsko na isti dan svojo desetletnico, ka tero bo praznovalo v Lukovici z narodno veselico, šaljivim srečkanjem in prosto zabavo. Pri obeh svečanostih bo svirala slavna kamniška mestna godba. Desetletnica brdskega gasilnega društva bo gotovo v Lukovico privabila vsa sosednja bratska društva, pa tudi brez dvoma nekaj daljnih gasilnih društev. Ako bo vreme ugodno, bo 14. avgust za Spodnje Koseze in Lukovico v resnici naroden praznik, ob katerem se bo slovtnska zavest prosvedočila tako slovesno, kakor se doslej še ni v oni okolici. Rodoljubni Slovenci! Vaš smoter in cilj naj bode v 14. dan avgusta mična lukoviška okolica, vrlo pomenljiva v našem slovstvu in narodnem življenju, saj so iz nje izšli duševni naši velikani, kakor originalni dr. Jakob Zupan, dični naš pripovednik Janko Krsnik pa letošnji slavljenec Ivan Vesel Koseski, pesnik in dramitelj slovenski. Na svidenje tedaj v Spodnjih Kosezah in v Lukovici! — Ob tej priliki naj opomnimo, da je za tuje goste vožnja zveza jako ugodna. Iz Ljubljane gre vlak ob sedmih zjutraj in dojde v Domžale ob osmih, kamor bo slavnostni odbor poslal voz, da popeljejo goste na lice slavnosti. Zvečer pa gre vlak iz Domžal v Ljubljano ob deveti uri. Za fino postrežbo bo poskrbljeno v lukoviških gostilnah, zlasti pri „Slaparjukjer bo tudi slavnostni obed.
Prešernov spomenik. Ker se je dr. Kušar odpovedal tajništvu odbora za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik, prevzel je ta posel mestni knjigovodja gospod Fran Trdina.
Tržaškemu namestniku grofu Goessu je podelil cesar čast tajnega svetnika.
Tržaški namestnik grof GoSss je na svojem potovanju po soški dolini nagovarjal ljudstvo, naj sili slovenske poslance, da vstopijo v goriški deželni zbor, ker, dokler deželnega zbora ne bo, tudi zaželenih cestnih poprav baje ne bo. Ta nastop je hotela ošibati „8oča“, a je bila zaplenjena. Treba bi bilo pač grofu Goiissu povedati na licu mesta v obraz, kar mu gre.
Iz Doba se nam poroča, da ondotni posestniki letos posebno hudo Čutijo obilico dežja. Izstopivša voda jim je končala silno veliko mrve. V lepi, dve uri dolgi in jedno uri široki dolini je voda mrvo tako pokvarila, da še za steljo ni dobra. Posestniki se nadejajo, da bodeta zastopnika okraja, gg. poslanca Kajdiž in Pogačnik, storila korake, da se po posebni strugi odvede nadležna voda in tako pomore na noge živinoreji, jedini podpori ubogega kmeta. Pri priliki bodemo o tem važnem vprašanju izpre govorili nekoliko več besedij, ker ista nadloga tare tudi Trzince, kateri že tudi resno premiš-ljujo, da bi bilo treba kaj storiti.
Drobne novice. V št. Lenartu pri Mislinju so roparji zabodli v trebuh trgovca Dobovšeka, ker se jim je postavil po robu, ko so hoteli vlomiti v njegovo prodajalnico. — Medveda je ustrelil v šneperških gozdih princ Schiinborn. Ko ga bodo nagatili, razpostavljen bode v Krej čijevi prodajalnici v Ljubljani. — Na Posavju so bile na zelniku Jakoba Pršine že 23. t. m. zelnate glave teške 2 ‘/a kile. Pač zgodnje zelje! —' Prašičja kuga se je pokazala v Mariboru in sosednih občinah.
V Kranju se' je osnovalo v proslavo cesarjevega jubileja društvo, ki bode poklicalo v življenje in vzdrževalo godbo prostovoljne požarne brambe v Kranju. Kdaj pa dobimo Ljub-ljančanje avojo godbo? Menda jo bodo prej imeli v Šiški.
»Ljubljanski škofijski list“, ki je začel iz hajati v slovenskem jeziku, prinaša na prvem mestu lepi nagovor, katerega je imel premi-loatni knezoškof dr. Jeglič do duhovščine ob svojem umeščenju v stolnici. Želeti bi bilo, da se uvedč tudi slovenske ali pa latinske duhovne
vaje za duhovnike, ker se Kranjska ne prišteva več „nemškemu bundu“. Za prilogo ima »Škofijski List" šest številk „Zgodovinskega Zbornika", v katerih se objavljajo zanimive latinske pesmi škofa Tomaža Hrena ter zgodovinski opis kamnogoriške in horjulske fare. Vse hvale vredno je, da se slovenski duhovniki zadnji čas navdušeno bavijo s spisovanjem zgodovine fara, in dobre so doslej priobčene drobtine, a še boljše bi bilo, ko bi osnovali opisovatelji fara mej seboj nekako zvezo, tako da bi z nabranimi podatki drug drugemu sestavke izpopolnili, preden zagledajo beli dan. Da bi to stvari jako koristilo, leži na dlani.
Narodni Kranj je dobil postreščka, ki ima na čepici samonemški napis. V Ljubljani smo take napise postrečkom že odpravili. Prav bi bilo da bi tudi v slovenskem Kranju nemško „kapo“ vrgli mej smeti.
Vremenska nesreča je hudo prizadela vasi Velesovo, Olševek, Luže, Kokra, Trata in Adergas. Dne 20. t. m. se je utrgal oblak. V trenotku je bilo vse pod vodo. Mej nalivom je padala kot orehi debela toča, ki je polja strašno opustošila.
Žalosten pogreb je bil v četrtek v Ljubljani. Pokopali so sina znane ljubljanske rodbine mladega nadporočnika Ad. pl. Gariboldija, katerega je v Sibinju na Erdeljskem umoril njegov stotnik, ker je zapeljeval stotnikovo 19letno ženo. Ko je bil stotnik na plesu, bil je pri njegovi ženi na domu. Stotnikov sluga je prišel to naznanit svojemu gospodarju. Stotnik je šel domov in videl, da so bile vedne njegove sumnje opravičene. Nadporočnika je stotnik takoj s sabljo umoril, žena je gledala ta umor, potem pa jo je mož zapodil iz hiše. Stotnik se je sam ovadil vojnemu sodišču.
Slovenci so zmagali pri občinskih volitvah v Poljčanah na Štajarskem.
Za reserviste. Rezervisti se morejo vsled naredbe poveljništva 3. kora letošnjih vojaških vaj udeležiti 8 kolesi, ako so izvežbani kolesarji in imajo svoja kolesa. Odškodnine za kolesa ne dobe.
Zlato poroko dveh bratov so prvo nedeljo t. m. praznovali v Šmihelju pri Novem Mestu. Slavljene) so bili Jožef Bartolj in njegova žena Neža ter Matija Bartolj s svojo ženo Marijo. Zadnja dva sta imela devetnajst sinov in hčera.
Planinske vesti. Luško kočo postavi Savinjska podružnica slov. planinskega društva" na Koritih nad Lučami. — Jubilejno kapelico sv. Cirila in Metoda začne zidati „Savinjska podružnica" koncem tega meseca.
Nove razglednice. G. Benedik, posestnik dobroznane gostilne pri sv. Joštu, je založil lepe razglednice s sv. Jošta, g. Bonač v Ljubljani pa je izdal dvoje razglednic Ljubljane s slovenskim in nemškim pozdravom. Ne zdi se nam verjetno, da bi bil g. Bonač sam oče teh razglednic dvoživk.
Šolska poročila. Na nižji gimnaziji v Kočevju je bilo letos celih 91 učencev! Če bi kaka slovenska gimnazija imela toliko učencev, bi jo bili že davno razpustili. — Na celjski višji gimnaziji je bilo 163 Nemcev in 103 Slovenci.
Ljubljanski vodovod bodo podaljšali do kolodvora dolenjskih železnic ter napeljali vodo tudi v nekatere hiše ob Karlovški cesti.
Vrhniški tamburaši imajo jutri koncert na korist Ciril-Metodovi družbi.
Deželno gledališče v Ljubljani bode letos dobilo električno razsvetljavo.
V Cerkljah snujejo »Slovensko kmetsko bralno društvo".
Kemijsko poskuševališče »Kranjske kmetijske družbe se bode otvorilo v prvi polovici meseca avgusta. Zavod bode v prvem na3tropju društvene hiše v Salendrovi ulici št. 3.
Narodna slavnost v Novem Mestu ae jo preložila na 10. in 11. septembra.
Sestanek hrvatskih kršoansko-socijalnih delavcev bode 14. in 15. avgusta v Sisku. Sestanka se udeleže tudi zastopniki slovenskega delavstva,
O naših šolskih razmerah smo pričeli prinašati danes spis iz peresa vnetega rodoljuba. Članek ponatisnemo ter ga v posebni knjižici razdelimo mej narod.
Izvestje Glasbene Matice v Ljubljani v
društvenem in šolskem letu 1897/8 se v prvem članku ozira na društveno petindvajsetletnico, v nadaljnjih se peča z zahvalnim potovanjem »Glas bene Matice1* na Dunaj. Na društveni glasbeni šoli v Ljubljani je podučevalo 7 učnih močij, vseh učencev je bilo 494. Glasbena šola v Novem Mestu je imela 4 učiteljske moči. Ljubljanski zbor je brojil 191 pevk in pevcev. Društvo je tekom leta priredilo tri velike koncerte, tri glasbene večere in koncert s plesom. Efektna loterija je prinesla »Glasbeni Matici** 2900 gld. Vseh članov je 878. Vsa temeljita poročila je sestavil društveni tajnik gosp. Ivan Bele, sosebno zanimivo in pregledno je sestavljeno poročilo o dunajskih koncertih. To poročilo krasi tudi slika sodelujočih pevk in pevcev.
Najnovejše vesti.
Šentpeterčani se nam pritožujejo, da včeraj niso mogli spati, ker so nemški podčastniki grozovito „heulali“ po ulici, in to že drugič v tem tednu. Pravijo, če zažvižga kak Slovenec, je policija precej na nogah, ko tulijo Nemci pa — spi!
Za Vodmat zahtevajo »Deutsche Stimmen** dvojezične ulične napise. — Kaj pa za Celje?!
Wolf je bil včeraj v Gradcu. Zvečer so mu tulili pred stanovanjem „Heul“. Drevi bodo pa heulali Celjani, ker pride Wolf tudi tja danes opoludne.
O premembah v ministerstvu Thunovem
gre govorica po listih. Izstopila bodeta baje kmalu ministra Wittek in Barnreither. Minister Kallay je bil včeraj prišel v Budapešto in imel dve uri pogovor z Banffyjem. Govori se, da ima Kallay od cesarja posebna pooblastila.
Na Dunaju se snuje društvo slovanskih tehnikov. Tudi slovanski trgovski pomočniki so se zbrali v skupnem društvu.
V Gradcu si bodeta pri občinskih volitvah stali nasproti dve stranki: prusaška in avstrijska. Nemškonaoijonalni listi se trdno nadejajo, da bodo Prusaki z lahkoto pomleli Avstrijce.
Bismark je bil nevarno obolel, da so se Nemci bali katastrofe. Sinoči so listi prinesli novico, da zopet kadi in slastno je, četudi ima odprte noge. _____
Španjsko-ameriška vojna.
Ameriške ladije krožijo okoli otoka Portoriko in namerava se naskok na glavno mesto St. Juan. V vojski generala Shafterja pa razsaja bolezen, nad 2000 mož je bolnih za rumeno mrzlico. Zato je verjetno, da pride do premirja, za katero je prosila Španija po francoskem poslaniku. Američani baje zahtevajo za-se Portoriko, neodvisnost Kube pod ameriškim varstvom in postajo za oglje na Filipinih. V Madridu so pa še vedno zmešnjave. Zaprli so Arzaio, vodja Karlistov. Papež je čestital kraljici, da se je začela pogajati o miru.
Razne stvari.
Grozno hudodelstvo. Graški Bismarkovci so imeli v nekem logu vsajen »Bismarkov hrast1* kot sladkega oznanovalca rešitve iz avstrijskih spon. Ker je bil hrast v nevarnosti, so mu napravili dvojno močno železno ograjo in postavili čuvaja. A kaj se je zgodilo! Zadnjo nedeljo so našli hrast zažagan in deblo obeljeno. Bismar kovci so priromali potem v tropah k svetemu nemškemu hrastu in žalovali okrog njega kakor prorok Jeremija nad razvalinami Jeruzalema. In zakaj? Patrijotični hrast jim je kazal zarezo, ki še obstoja mej Gradcem in Berolinom in znabiti tudi, da bo Bismark kmalu umrl.
Hlad in močo imamo v slovenskih deželah letošnje poletje, na Ruskem imajo pa neznosno vročino in sušo. Pri Moskvi je pokazal dne 10. julija gorkomer 60° R. Na polju je vse sežgano od sušo.
Društva.
- Kranjska odvetniška zbornica je sklicana na izredno skupščino na nedeljo 6. avgusta 1.1., da izvoli novega predsednika in pravdnika zbornice,
Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bode v Ribnici v četrtek, dnč 11. avgusta 1898. leta. Vspored: 1. Sv. maša ob polu 10. uri v dekanijski cerkvi. II. Zborovanje ob polu. 11. uri v hotelu g. Antona Arko. 1.) Prvona-mestnikov nagovor. 2.) Tajnikovo poročilo. 3) Blagajnikovo poročilo. 4) Nadzorništva noročilo.
5.) Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, 2. dr. Ivan Dečko, 3. Gregor Einspieler, 4. Anton Žlogar. 6.) Volitev nadzorništva (5 članov). 7.) Volitev razsodništva (5 članov). Predvečer, dne 10. avgusta t. 1., naj se ob 8. uri p. n. skupščinarji in p. n. Ljubljančanje prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gospoda Ferlinca (pri »Zvezdi"). — Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno slav. »Slovensko trgovsko pevsko društvo1*. Dne 11. avgusta odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob 6. uri 1*5. minut zjutraj. Po zborovanju skupni obed v hotelu gosp. Antona Arko ob polu 1. ure. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 10. avgusta z naslovom: Hotel Anton Arko, Ribnica, Dolenjsko. Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 kr, Odhod iz Ribnice proti Ljubljani z navadnim vlakom ob 5. uri 59 minut zvečer.
Vspored X. skupščine „Zaveze slovenskih učiteljskih društev** dne 1. in 2. velikega srpana 1898 v Ljubljani. V proslavo 501etnega vladanja Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. in v praznovanje društvene desetletnice. I. V nedeljo, dne 31. malega srpana: 1.) Ob polu 6. uri popoldne: Sprejem udeležencev ter čeških in hrvaških gostov na južnem kolodvoru. Pozdrav gosp. predsednika »ljubljanskega krajevnega odbora**. 2.) Po sprejemu sestanek v »Narodnem domu1*. Tu zvedo zglašenci za stanovanja. 3.) Zvečer ob polu 9. uri: Častni večer s petjem in godbo, ki ga priredi »ljubljanski krajevni odbor1* udeležencem na vrtu »Narodnega doma**. II. V ponedeljek, dne 1. velikega srpana: 1.) Ob 8. uri dopoldne: Seja upravnega odbora v mali dvorani »Narodnega doma**. Vzpo-red: o) Poročilo o delovanju direktorija; bj določitev poročila za delegacije; c) volitev vodstva »Šolskega muzeja1*; č) nasveti in predlogi. 2.) Ob 9. uri: Pevska vaja v sobi pevskega društva »Slavec1* v I. nadstropju »Narodnega doma1*. 4.) Ob 11. uri: Seja odseka »Jubilejska samo-pomoč**, ustanovljena v spomin 50letnega vla danja Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I. 6.) Ob 1. uri popoldne: Seja delegacije v veliki dvorani »Narodnega doma**. Dnevni red: a) Pozdrav predsednika; b) poročilo tajnika o delovanju uprav nega odbora in o delovanju društev, zastopanih v »Zavezi’1; c) poročilo blagajnika; Č) poročdo računskih pregledovalcev; d) volitev treh pregledovalcev računov (§ 20. dr. pr.) e) poročilo
I.) tajnika, 2.) blagajnika glede »Zavezinega1* glasila;/) določitev letnih doneskov členov »Zaveze1* (§ 21. dr. pr.); g) predlog upravnega odbora glede premembe pogodbe med banko »Slavijo1* in »Zavezo**. Utemeljuje odbornik g. nadučitelj Fran Kocbek; h) določitev vzporeda za glavni zbor; i) določitev časa prihodnji (XI.) skupščini »Zaveze** (§ 19. dr. pr.); j) nasveti in predlogi.
6.) Ob 2. uri: Glavna pevska vaja z vojaško godbo v »Sokolovi** dvorani »Narodnega doma1*.
7.) Ob 8. uri zvečer: Jubilejski koncert v proslavo SOletnega jubileja Nj. Veličanstva v veliki dvorani »Narodnega doma1*. Pri koncertu sode luje vojaška godba sl. c. in kr. pešpolka Leopold
II., št. 27. III. V torek, dne 2. velikega srpana: 1.) Ob polu 7. uri zjutraj : Zajutrek v »Narodni kavarni1*. 2.) Ob 8. uri: Sv. maša v stolni cerkvi sv. Nikolaja. 3.) Ob 9. uri: Otvoritev »Šolskega muzeja1*, ustanovljenega v spomin in proslavo 50letnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. na I. mestni deški ljudski šoli v Ko menskega ulicah. 4.) Ob 10. uri dopoldne: Slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Narodnega doma11, a) Slavnostni govor, govori gosp. Jernej Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu, bj Izročitev adrese na Nj. Veličanstvo po posebni deputaciji deželnemu predsedniku, ekscelenci baronu Heinu. c) Desetletno delovanje »Zaveze1*, poroča tajnik g. Drag, Česnik, nadučitelj v Predosljah. Ostali vzpored določi delegacija. Po slavnostnem zbo-
rovanju se snide zopet delegacija. Ob 1. uri popoldne: Banket v »Sokolovi** dvorani »Narodnega doma11. Po banketu: Ogledovanje mesta. IV. V sredo, dne 3. velikega srpana: Izlet na Bled.
Jubilejski koncert »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v proslavo petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. in v praznovanje društvene desetletnice bode v ponedeljek, dnč 1. velikega srpana 1898 s sodelovanjem vojaške godbe v Sokolovi dvorani »Narodnega doma** v Ljubljani na korist učiteljskemu konviktu Koncert vodi gosp. učitelj Leopold Potrebin. Vzpored: 1.) Fr. Gerbič: 2) a) Slavnostni prolog, zložil in govori g. En-gelbert Gangel. b) Cesarska pesem, zbor s sprem-ljevanjem orkestra. 3) Dr. B. Ipavec: Zavezna, zbor s spremljevanjem orkestra. 4) B. Smetana: Zbor vaščanov iz opere »Prodana nevesta", s spremljevanjem orkestra. Solo pojeta gdč. Mira Dev in g. Avgust Stefančič. 5.) a) A. Foerster: Domovina, b) A. Nedvčd: Vijolčin vonj, mešana zbora. 6.) a) A. Rubinstein: Koncert, b) G. Tartini: G-mol sonata, igra na vijolini g, Fran Serajnik, spremlja na klavirju gdč. Pavla Razinger.
7.) a) F. S. Vilhar; Mornar, b) R. Vrabl: Strunar, poje g. Rudolj Vrabl, spremlja na klavirju gdč. Fani Bilina. 8.) a) Fr. Gerbič: Pomladni klic, ('j H. Volarič: Divja rožica, s spremljevanjem orkestra pojeta gdč. Mira Dev in gdč. Anica Lapajne. 9.) F. Stegnar: Plemstvo, v proslavo 50-letnice zloženi moški zbor. Tenor solo g Avgust Stefančič. 10.) A. Foerster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi, za zbor in orkester, op. 24. Soli: gdč. Mira Dev, gdč. Anica Lapajne, g. Avgust Stefančič in g. Janko Likar. Po koncertu prosta zabava in ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Cena prostorom: Sedež od I. do III. vrste a 1 gld. 50 kr ; sedeži ostalih vrst žt 1 gld.; galerijski sedeži £t 80 kr.; stojišča & 50 kr. Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo.
Šol nam dajte 1
Spisal D. L. Selški.
Namen posameznika kakor celega človeštva v obče je ta, da se vedno bolj in bolj dovršuje in spopolnjuje. Imamo um in pamet, prosto voljo, imamo mnogo drugih zmožnostij, lastnosti in pripomočkov, s katerimi moremo doseči svoj namen. Naša naloga je, dh te dari, ki smo jih prejeli od Boga, v sebi razvijamo, po-boljšujemo, da postajamo vedno popolnejši, skratka: da napredujemo.
Napredek je prepotreben za obstoj ne le pojedinca, ampak tudi celih narodov. Družabna in gospodarska zgodovina posameznih Ijudij ter obča zgodovina človeška nam jasno pričata, da propada in gine posameznik, kakor tudi celi narod, ki ne napreduje.
Zakaj hvalijo ljudje stare čase, češ, da so bili veliko boljši od sedanjih? Zatč, ker ne napredujejo, ko svet okrog njih napreduje. V prejšnjih časih se je živelo vse bolj preprosto, ker so bili ljudje, potrebe in pripomočki bolj preprosti. Dandanes pa so se potrebe in zahteve zelo izpremenile, a ž njimi so se predrugačili tudi pripomočki ali sredstva, s katerimi potrebam zadoščamo. Vse je napredovalo, samč preprost človek je ostal tak, kakeršen je bil poprej. Ni čudo potem, da ne more tekmovati in biti kos novodobnemu razvoju, ako se sam ni nič spremenil. Krivdo svoje revščine zvrača le na slate sedanje razmere. Četudi moramo priznati, da so te v resnici mnogo krive, vender je tudi marsikdo sam veliko kriv, ker se ne udeležuje svetovnega napredka, ker ne teče vštrio, ampak zaostaja. Poglejmo samč gospodarstvo! Kar je bilo pred 25., 50. leti dobro, to je sedaj obrab ljeno in zastarelo. S tistim orodjem, ki smo je rabili pred 100 leti z uspehom, ne moremo dandanes več shajati. Kar naredi mnogo ljtidij z velikim trudom v dolgem času, to zvrši stroj ali mašina v nekoliko urah in veliko boljše, a i veliko cenejše. Isto velja tudi o obrtništvu, trgovstvu.
Res je to, da si vsak ne more napraviti vsega, res je pa tudi to, da dva, trije sosedje zmorejo, česar ne zmaga jeden, res je, da po svojih
močeh in razmerah more kolikor toliko skoro vsakdo storiti za zboljšanje svojega stanja, ako se je česa učil in pogledal časih v kak časopis ali knjigo; saj imamo ravno Slovenci mnogo jako dobrih kmetijskih in drugih poučnih knjig. Izbiti si moramo iz glave ono nesrečno, od roda do reda se podedujoče starokopitarstvo, češ: „Kaj je treba meni učenja? Moj stari oče, moj oče sta lahko in dobro živela brez tega, in jaz tudi lahko živim!“ Žalostno je, ako človek bere, da je neki kmet na Dolenjskem vprašal svojega soseda, ko je ta škropil z vitrijolom x) trtno perje, na katerem je bila tako imenovana strupena rosa: „Ali misliš, da bodeš Boga premagal?“ a)
In dalje! Ali ni to sploh sitno in naravnost neznosno, ako ničesar ne znaš, dži, niti pisati niti čitati? Za vsako važnejšo stvar si odvisen od drugih, nobenega pisma ali pisanja ne moreš ne pisati ne čitati sam; ljudje ti lahko natve-zijo, kar ti hočejo, drugi se zate podpisujejo ali ti vlečejo roko, da se podkrižaš, kakor tam otroku. Seveda radi tega vse jedno živiš, če ne dobro, pa slabo, vsaj do smrti boš gotovo živel; toda je li to kako samostalno življenje? Ali nisi samo igrača v rokah drugih, ki delajo s teboj, kakor hočejo ?
Človek je svobodno bitje, treba mu je, da samostalno misli in dela, da se zaveda samega sebe. To je pa mogoče doseči le z izobraževanjem, z omiko. Kdor se je le količkaj učil, ta se ne pokorava slepo vsemu, kar mu kdo reče ali zapove. V tem se posebno ločimo od neumne živine, ki gre, kamor hočeš ti; če te ne sluša takoj, pomagaš si z bičem. In tak revež je človek, ki sam ničesar ne ve in ne zna presojati. Stori nekaj, ne zato, ker je morebiti slučajno dobro in zanj koristno, ampak zat6, ker je ta ali oni to rekel, kateremu si ne upa in ne more ugo varjati, ker nima samozavesti, ker samostalno ne misli in ne živi. Tak človek nima nikakega ponosa, nikake krepke volje, nikakega značaja. Upogneš ga, kadar hočeč in kamor hočeš, za prijazno besedo, ki mu jo privoščiš, ali za kozarec vina zataji ti vse in proda nazadnje še dušo. Le s primerno izobrazbo si bistrimo um, da vemo sami presojati, kaj je dobro in kaj ni dobro, kaj	nam	in	bližnjiku koristi in kaj ne,
kaj lahko	storimo	in	česa ne smemo. Z izo-
brazbo si blažimo srce, da imamo vse ljudi brez razločka za sebi jednakopravne in jednakovredne, katerim je treba izkazovati ljubezen in dobrosrčnost. Z izbrazbo si krepimo voljo in utrjujemo značaj, da to, kar smo z umom spoznali za dobro in pravo, tudi v življenju zvršujemo.
Znanje nam razjasnjuje marsikako uganko in mnogo stvarij, katere smo imeli poprej za nekaj nenaravnega, čudežnega. Človek vidi zvezdnato nebo	nad	seboj,	vidi toliko različnih pri-
kaznij na	nebu	in	na	zemlji ter sliši o raznih
krajih in ljudeh, ki so na istem svetu, kakor on: ali ga ne mika, da bi se nekoliko seznanil s tem svetom, s stvarmi in bitji, ki so na njem ? ali ga ne žene radovednost, da bi zvedel, zakaj je to tak6 in tak6, kakšni ljudje in kraji so drugod, • kakšna je naša zemlja sploh i. t. d. ? Na vsa taka in jednaka vprašanja mu odgovarja znanost, ki mu odpira oči ter ga varuje zmot, praznih ver in vraž, katerih je, žalibog! še veliko med našim narodom.
Čim bolj spoznavamo s pomočjo znanosti ta lepo uravnani red, to skladnost in popolnost, ki vlada v svetu, tem bolj moramo občudovati roko, ki je vse to ustvarila, tem bolj povzdigujemo svojega duha nad golo vsakdanjost, tem bolj se zavedamo veljave človeštva, radi katerega je vse to. Tak6 postajamo vedno popolnejši v spoznavanju in zvrševanju svoje naloge, katero imamo kot ljudje. Napredovati nam je torej treba, razvijati svojo osebnost, namreč bistriti si um in pamet, blažiti srce, krepiti voljo, to pa se pravi z drugimi besedami: treba se nam je izobraževati.
') Tekočina s katero škropimo bolno trtno perj e, je v vodi v določenem razmerju raztopljena modra galica, bakreni ali kufrovi vitrijol (to je taka ruda, kamen modre barve).
'■'/ Glej »Narodna vzgoja« str. 25. To knjigo, katero je spisal Jos. Ciperle, a izdalo in založilo »Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani«, toplo priporočam.
Gotovo je, to se da sicer pobijati in zvijačno tajiti, a nikakor ne pobiti in utajiti, da potrebuje dandanes vsakdo več ali manj svojemu stanu in svojim razmeram primerne omike. Znanje je velika moč, s katero premagamo marsikakega sovražnika. „Vednost je moč in imovina; nevednost slabost in najhujša potrata imovine", pravi izvrstni naš- učitelj, pisatelj dr. Janez Mencinger.
Glavno izobraževališče pa so šole.1) Rojaki! Kdor vas odvrača od šol, kdor vam za-branjuje dobre šole, ta je vaš sovražnik, a naj bo, kdorkoli hoče. On je sovražnik vaše svobode, vaše samostojnosti in samostalnosti, vašege blagostanja, ker vas hoče imeti sužnje, ki naj bi bili slepo orodje, stroj v korist njemu. Takemu se odločno upirajte vselej in povsod!
Po številu šol, po tem, kakšne so šole, ali jih ljudstvo pridno obiskuje ali zanikerno, dalje po tem, koliko država, dežela žrtvuje za šolstvo, sodimo izobrazbo, napredek in moč držav, dežel, narodov.
Naša država je v šolstvu še precej zadaj za Francijo, Anglijo in Nemčijo, zato smo pa tudi v drugih rečeh zadnji; vsako stvar imajo drugod poprej, potem pridemo še le mi do nje.
Ako primerjamo sedaj v Avstriji sami one dežele, v katerih je mnogo šol in kjer se ljudje sploh pridno izobražujejo, n. pr., na Češkem, Moravskem, v Šleziji, tedaj vidimo, da cvete tam obrt, trgovina, poljedelstvo, da vlada primerno blagostanje; nasprotno pa gospodarijo revščina in slabe razmere v onih deželah, koder je malo šol in koder se zanemarja ljudska izobrazba, recimo v Istriji, Dalmaciji, Bukovini in Galiciji.a) Zlasti v Galiciji je grozna beda, v tisti Galiciji, kjer 1100 občin nima nobene šole, a 400 šol je zaprtih, ker nimajo učiteljev, kjer G00.000 za šolo godnih otrok ne hodi v šolo, tako da je mej 100 ljudmi še vedno 70 takih, ki ne znajo ne čitati ne pisati.8)
Kakšno je torej naše šolstvo?
Z vso pravico lahko rečemo, da deli naša vlada z dvojno mero: za Nemce ima vedno od prto srce in polne roke, nam Slovanom in sploh nenemškim narodom pa meče drobtinice. Le Italijani uživajo poleg Nemcev milost, ker se jih vlada boji, nas pa nič, ker ve, da smo krotka jagnjeta, da ropotamo le takrat, kadar nas nihče ne sliši; ko pa napoči odločilna doba, stisnemo se v kot ter gremo ponižno glodat kosti, ki so drugim ostale.
Kako smo v šolstvu prikrajšani nenemški narodi, zlasti pa mi Slovenci, nam jasno pričajo številke, s katerimi hočem dokazati svojo trditev.
Začnimo z visokimi šolami!
V naši državi je 8,46 1.580 Nemcev, in ti imajo pet vseučilišč ali univerz 4) ter štiri tehnike s); 1 4,1 1 8.9 2 2 Slovanov pa ima le tri vseučilišča in dve tehniki, in sicer 5,47 2.87 1 Čehov ima samo jedno univerzo in jedno tehniko, 3,719.232 Poljakov
') Šole so male, nižje ali ljudske šole, h katerim prištevamo tudi tako imenovane meščanske, ki se nahajajo po mestih ter so namenjene v prvi vrsti onim meščanskim otrokom, ki ne mislijo potem hoditi še dalje v šolo, zato je pa tudi pouk v meščanskih šolah obširneji, nego v navadnih ljudskih šolah; srednje šole, to so gimnazije, realke, učiteljišča; visoke šole, to so univerze ali vseučilišča, tehnike in nekatere druge. Natančneje razložim srednje in visoke šole pozneje.
2) Nekoliko pregleda v primerjanje:
Na 10.000 prebivalcev Izmed 100 otrok, ki bi tnorali pride ljudskih Sol	hoditi v Solo, jih v reanici hodi
Na Češkem	9;1	98T>
Na Moravskem	10-1	97 9
V Šleziji	•	8	7	98-o
V Dalmaciji	0.1'	88'4
Na Primorskem	0	9	72’2
V Galiciji	5'6	t>5'6
V Bukovini	'51.	t>2-7
8) Žalostnih galiških razmer so krivi Židje ter vladajoča stranka poljskih plemenitašev, ki ljudstvo izsesavajo, a dobro vedo, da bi njih gospodstvu odklenkalo, ako bi bil narod zavednejši in izobraženejši; zato mu pa odtegujejo omiko. V Galiciji živi kmet pravo pasje življenje, na tisoče in tisoče se jih izseljuje v Ameriko, da jih že nimajo kam dejati in bi se jih že radi odkrižali.
4) Vseučilišča ali univerze so one visoke šole, na katerih se izobražujejo dijaki za profesorje, zdravnike, advokate i. t. d.
5) Tehnike so visoke šole, na katerih se učijo v
rvi vrsti za inženerje.
ima dve univerzi in jedno tehniko, mej tem ko 3,105 221 Rusinov in 1,176.672 Slovencev nima nobene visoke šole! Rusinom se pri tem vsaj na univerzah v Črnovicah (v Bukovini) in v Lvovu (Lemberg v Galiciji) nekaj predmetov razlaga v rusinskem jeziku, a mi Slovenci nimamo nič, kar se pravi nič; zat6 pa ima seveda 675.305 Lahov pravico, da se nekateri predmeti v Inomostu (Inšpruk na Tirolskem) poučujejo v laškem jeziku in da morejo dijaki v Inomostu in v Gradcu (!) delati izpite ali skušnje v laščini namesto v nemščini!
(Dalje prihodnjič.)
Someščani I
Dn6 31. t. m. ter 1. in 2. avgusta bode v Ljubljani shod slovenskih učiteljev s Kranjskega, Štajarskega, Koroškega in Primorskega. Nad tri sto vdeležnikov prijavljenih je pripravljevalnemu odboru že sedaj; pričakovati pa jih je veliko več. Poleg slovenskih učiteljev bodo se shoda udeležili tudi odposlanci češkega in hrvatskega učiteljstva.
Ker je ta shod sklican iz patrijotičnega namena in ker je naše učiteljstvo pridobilo si neprecenljivih zaslug za prosvetljenje in duševni napredek naroda, dolžnost nam je, da pokažemo, kako dragi in mili gostje nam bodo pripadniki tega stanu.
Mestna občina bode v dokaz teh čutil okrasila svoja poslopja s zastavami, od Vas, častiti someščanje, pa pričakujem, da boste storili isto.
V Ljubljani, dn6 25. julija 1898.
Župan:
Ivan Hribar 1. r.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
najraznovrstnejših
klobukov, cilindrov, čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanjem 18 (12-5)	J,	SokliČ,
Stari trg St. 1 (pod Trančo).
;ooooooooooooo OOOOf
o;
o
l
Zoper slabokrvnost
v
Zeleznato vino
* kemične analize odličnih strokovnjakov
kateri so v
železnatem vinu
lekarja
Piccoli-ja v Ljubljani
zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.	(1)
To vino je kaj dobro ?a slabokrvne, nervozne in vsleil bolezni oslabele osebe, za blede, slolie (sulie) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
P Vanji n J P. n. občinstvo se opozarja, da se v UldlllU. trgovino na brezvesten način spravlja China-železnato vino, katero nima ni trohice železa v sebi ter je s koseniljo pobarvano. Tako vino nima nobene zdravilne veljave, pa ga tudi koSe-niljina primes ne stori za dijetetično sredstvo.
ioooooooooooooooooi
Alojzij Večaj,
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 61. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejSih do najfinejSih rnjave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvrSuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
. .. . Cene nizke. .... 8	(52-21)
/
Spone za čamare dobijo se jedino le v modni ir Maksa Armiča, Sv. Petra cesta štev. Ravno tako se tudi tu dobi volnena in svilena (atlas) p
Prej
M. IM
Albert Robida k«
v Ljubljani, Rožne ulice St. 6
26 (25-17) izvršuje po najnižjih cenah
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. — Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom.
		
A • e • • • e	Ivan Kregar,	w • e • e • s
• •	izdelovatelj cerkvenega orodja in posode,	* •
© •	v Ljubljani, Poljanska oesta št. 8, poleg	c: •
s #	Alojzij evlšča,	A •
:	priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim	A •
•	predstojništvom in podpirateljem domače	S! A
• • •	umetnosti v najnatančnejše izdelovanje	•
	monštranc, ciborijev, ke-	• Z •
t-j • v	lihov, tabernakljev,	1
• £ •	svečnikov, lestencev,	i •
A • V	križev na. 20 (ii)	A • V
» e	iz najboljše kovine po poljubnem slogu	s
• e •	in po nizki ceni.	[?] 1
		>
Čamare izdelujeta v Ljubljani po najnižji ceni
Fran Dekval, krojaški mojster, Hrenove ulice štev. 3 in Fran Pavšner, krojaški mojster, Vodnikov trg štev. 4.
in perilni trgovini 4.
podloga za čamare.
Kave ni treba domažgati!
Pred kratkim ustanovljena
„Delniška družba za žganje kave
na Reki
preskrbela je svoje podjetje za žganje kave s posebnim paten-tovaniin izvajanjem, katero opravičeno uživa „svetovno slavo“, kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno:
Prvič:
ostanejo kavi vsi
neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in
drugič:
pridobi kava, po tem načinu žgana, v velikanski meri na ukusu,
katera svoj st va jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Več izjav najslovitejših kemikov potrjuje zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako jo kupi za poskušnjo. .
Priporočamo troje finih, izbranih	in	priljubljenih vrst:
Portoriko	kilo	gld.	2-20,
Java	„	„	1*80,
San Paolo	„	„	1’60.
Jeglič & Leskovic
Jurčičev (Prešernov) trg št. 1.
Prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom priporoča podpisani
svoje lepe izdelke
cerM pi ii orodja.
Že izgotovljene reči, katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kelihov, svečnikov, kandelabrov,
lestencev itd., prodam 20°l, nižje od prejšnje cene.
Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlačenje, po-srebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo.	49	(30—0)
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
Z največjim spoštovanjem
Leop. Tratnik,
pasar-srebrar,
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 27.
Ljubljana
Prešernove ulice štev. 9
45 (G—4) priporočata
svojo bogato zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi naj novejše v konfekciji za dame.
Uustrovanl oenlkl razpošiljajo se zastonj in poštnine prosto.
XXXXXXXXXXXXX X xxxxxxxxxxxxx
Prva največja kranjska tvrdka.
Fran Primožid,
jermenar in sedlar S^v. Petra oesta sžstev. 34
Ljubljana,
11 .H M
m m
M
m
M m
M priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v M	vsakoršno
m m m m srn m m m
izdelovanje jermenarskih in sedlarskih proizvodov!
katera okusno, trpežno in ceno izvršuje.
Ravno tam je velika zaloga različnih konjskih oprem za vožnjo In ježo itd. — Izdelovanje jermen za stroje mline in zvonove.	u	(io-2)	5
Poprave se dobro in po ceni izvršujejo. „	c
Zunanja naročila se vestno in točno izpolnjujejo. S
a
H
m
H
H
H
m
IB
8
M
H
H
»Slovenski List“ se prodaja v Šte-fetovi prodajalnici pred škofijo in Podre k a r j e v i prodaj alnici na sv. Jakoba trgu. Posamezne številke so po 8 kr.
priporoča
J. Blasnikova tiskarna.
"J1	"	zavarovalni zavod za ’	'	*L	w
j*j	na	Dunaju, I., Goldschmidgasse št. 10.
W	Čast	nam	je	sporočiti, da »mo svojo
jjj	generalno agenturo za Koroško in Kranjsko
Ul 7;i (3-2)	izročili gospodu
Franu Drenik-u
(konC98ijonovani zavarovalni bureau) v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 3.
VU	Ravnateljstvo.
IH    ------------------------------------------------------
Agenture se ustanov č v vseh pokrajinah.'	m
Prospekti se razpošiljajo gratis in franko. «yj
^Oamarais
(surka),	71	(3_3)
slovanska narodna salonska noša.
Odgovorni urednik: SvitosUv Breskvar Izdajatelj; Konzorcij ,Slov«nsb«g» Lista." Tisek J, glasnikovih naslednikov ¥ Ljubljani.