129 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 120, 2024 osnovne šole, si v romanu naloži kar nekaj problemov – od medvrstniškega nasilja, soočanja z ločitvijo in bolez- nijo do iskanja spolne identitete, a mu uspeva, da vse te elemente niza in pre- pleta kot del najstniškega vsakdanjika. Jemlje jih še kako resno, a mu uspeva, da ob tem nikakor ni zatežen, kaj šele žugajoč z moralnim prstom v zraku. Nekakšno blago modrost, ki jo lahko cenimo pri Jakovih in Tomaževih star- ših, tako z velikim ušesom, s kakšno ramo in nasvetom, predvsem pa zave- danjem o lastni ne-vsevednosti, je ču- titi tudi v poziciji tretjeosebnega pripo- vedovalca, ki nas vodi skozi zgodbo. In potem je tu še humor, najbolj prisoten v memih in drugih vložkih z družbe- nih omrežij. Njihova vloga še zdaleč ni samo humorna, saj gre za bistven del sveta glavnih likov, skozi katerega se lahko njihovi problemi poglobijo in zakomplicirajo, včasih pa tudi razkrije- jo in predebatirajo. Nenazadnje je nji- hova vloga bistveno izobraževalna, saj brez njih človek težko izve, kaj manjka tazadnjemu SeaCraftu, kakšno muziko poslušati na sekretu in kako si razlagati določene arhaične izraze, sicer rezervi- rane za fotre in mame. Svet, ki ga tako sestavi Skubic, še zdaleč ni idealen, poln je neodgovornih staršev, nasilnih mulcev in neugodnih zapletov. A ker je v njem tudi kakšno uho, ki posluša (ali pa bere, tudi med vrsticami, če je treba), kakšna rama, na katero se da nasloniti, se na koncu tudi po takem svetu lahko krmari. Srečni konci so za drugačne, manj prizemlje- ne romane, spisane v bolj dramatični maniri. Skubičev zaključek se bere bolj kot zaslužen piknik na obrežju po bolj zahtevnem delu spusta po reki, a do iz- liva je še precej kilometrov. Z mladinskimi romani, ki ujamejo sočasni svet najstnikov, je tako, da se njihov odnos z vsakokratnimi mladimi bralci z leti spreminja – sodobni mladi bralci Slo po letenju verjetno prebirajo precej drugače, kot sem jo jaz okoli leta 1996, in še drugače, kot so jo brali bral- ci ob izidu leta 1987. Bistveno drugače jih lahko nagovori roman, ki uspe ujeti en del njihovega sveta. Ne od zunaj, s pozicije nekoga, ki ve, kaj je s tem svetom narobe. Ampak toliko bolj od znotraj, s posluhom za to, kaj ta svet in njegovi elementi pomenijo sočasnim Tomažem, Lijam, Julijam in Jakom, ki se ne sprašujejo samo, na katero srednjo šolo se vpisati, ampak tudi h komu se usesti pred trgovino (k tistim z vodko ali k tistim s čipsom), katero glasbo zavrteti svojim sošolcem in kdaj pritisniti »send«, kdaj pa rajši »delete«. Nenazadnje lahko tovrstni romani tudi tistim odraslim, ki prisegajo na plašni- ce, posodijo kakšno uho ali oko, potem pa je na njih odločitev, če bodo skupaj z mulci brali, poslušali in se pogovarja- li ali pa presodili, da tovrstna literatura za (njihove) najstnike ni primerna. T I N A B I L B A N BOBRI: VSAK ROD IMA SVOJE MEJE, STRIP ŠIRI MEJE BRANJA Peter Škerl, Tadej Golob: Bobri: strip. Bevke: Škrateljc, 2024. Strip Bobri je nov projekt zavoda Škrateljc, s katerim nadaljuje izdajanje epskih slovenskih zgodb v stripu. Fin- žgarjevi klasiki Pod svobodnim soncem se je pridružilo delo Janeza Jalna. Janez Jalen je delo Bobri pisal med drugo svetovno vojno in je zanj 8. fe- bruarja 1944 dobil banovinsko lite- rarno nagrado, enakovredno sedanji nagradi Prešernovega sklada. Bil je duhovnik in je dobro poznal človeš- ke značaje. Medosebni odnosi so v ospredju tudi v stripu. 130 OTROK IN KNJIGA 120, 2024 | OCENE – POROČILA Strip uvodoma izjemno domiselno uvede lik Janeza Jalna, ki je 23. febru- arja 1942 ravno zaključeval prvo knjigo Bobrov. Takrat je okupator Ljubljano obdal z bodečo žico. Peter Škerl upo- dobi pisatelja, ki mora ob odhodu na Ljubljansko barje pokazati dovolilnico. Še pred tem so prikazani osrednji liki romana, narisan pa je tudi zemljevid z označenimi kolišči, rekami Savo, Savi- njo in Dravinjo ter Dolgim potokom in Slanim jezerom. Vse to pripomore k temu, da lažje sledimo doga janju. Priprava na priredbo dela Janeza Jalna je zahtevala veliko terenskega dela, vključena so sodobna spoznanja o živ- ljenju v tem obdobju. Jalnova knjiga Bobri obsega tri dele: Sam, Rod in Vrh. Dogajanje je postavlje- no v leto 2000 pred našim štetjem. Tak- rat je bilo južno od današnje Ljubljane veliko jezero. Tam so bile koliščarske naselbine. Poseben pomen v okolju ima navzočnost belih bobrov. Imena, ki jih je izbral Janez Jalen, kažejo na tesno po- vezanost ljudi in narave. Osrednji lik je Ostrorogi Jelen. Ker je njegov oče Brkati Som njegovi mami Skalni Zvezdi lagal, da bo njegova prva žena, ženo in sina pa je že imel, Ostrorogi kljub svojim spo- sobnostim ne more postati poglavar. Brkati Som se zaveda, kako po- membno je, da se brata ne borita drug proti drugemu. Na smrtni postelji zah- teva, da se oba njegova sinova odrečeta medsebojnim prepirom in bojem. Ta del je izpostavljen tudi v stripu: »Sinova moja! Že kot mladca sta se sprla. Skoraj je ubil brat brata. Pa sem jaz razsojal med vama. Ubranil sem nesrečo. Za naprej pa … vsak na svojem sta. Prav nič ni treba spora med vama. Ne dvignita precej pesti drug na drugega. Brata sta. Nikoli pa ne kličita tujca za razsodnika. V obraz bi se obema lizal, za hrbtom pa škodoželjno smejal, ko bi videl teči kri bratskih rodov. To skrb mi odvzemita.« Tadej Golob je ohranil Jalnov jezik, večina besedila so dialogi, vmes pa je tudi besedilo, ki nas vodi od enega prizora k drugemu. Knjiga je odlično oblikovana, to je delo Petre Černe Oven. Tako kot v Jalnovem romanu je tudi v stripu, ki zajema vse tri dele, osrednji lik Ostrorogi. Sledimo njegovi mladostni vihravosti, osamosvajanju in vedno več- jemu vplivu v rodovni skupnosti. Od vseh pričakuje, da upoštevajo pravila in medsebojne odnose podrejajo tem pra- vilom. Svojemu sinu pravi: »Lisjak! Vsak rod ima svoje meje, tudi kar se starih navad in obnašanja tiče. Prek teh meja nihče ne sme stopati, ker s tem izdaja rod. Ti se tega nisi držal, ko sem jaz brodaril po daljnih tujih vodah.« Janez Jalen je bil mojster opisovanja narave in to je znal Peter Škerl preliti v likovno govorico. Močvirje je že risal, za ilustracije knjige Močvirniki: zgodbe iz Zelene Dobrave (besedilo Barbara Simoniti, Mladinska knjiga, 2012) je prejel Levstikovo nagrado za izvirne ilustracije in nagrado Hinka Smrekarja. S temi ilustracijami se je uvrstil v izbor razstavljenih del na 51. knjižnem sejmu za otroke v Bologni (2014), uvrščen je bil tudi na častno listo IBBY. Takrat je žirija za nagrado Hinka Smrekarja v utemeljitvi zapisala, da Škerlovo delo odlikuje prefinjena, kultivirana risba z množico natančno izrisanih detajlov in inventivnimi kompozicijskimi rešitva- mi: »Presežno vrednost avtorjevim ilu- stracijam dodaja nekonvencionalen ko- 131 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 120, 2024 lorit, ki kromatska razmerja vzpostavlja na povsem nov, izviren način – tako da prepričljivo povzame atmosfero ne le same literarne predloge, temveč tudi prevladujočih značilnosti časa, v kate- rem sta nastala tako besedilo kot njego- va likovna interpretacija.« To bi lahko zapisali tudi za njegove Bobre. Tudi v teh ilustracijah kaže velik občutek za kompozicijo in svetlobo. Dosleden je pri prikazovanju bivališč, nazorno prikazuje vožnjo z drevaki, lov, boje, kuhanje, trgovanje, začetke roko- delstva, izpiranje zlata. Podobe pokra- jine so drugačne kot v knjigi Močvirni- ki, saj ni upodabljal pravljičnega sveta močvirnih živali, ampak je poudaril boj koliščarjev za preživetje. Prikazani so dramatični medsebojni odnosi. Do- gajanja je veliko, v ospredju so spletke, želja po novih ozemljih in odnos do žensk. Začutimo pa tudi uglašenost z naravo, naši predniki so se zavedali, da jim narava daje hrano, kar je poudar- jeno z besedami: »Zemlja rahla, zemlja rodna. Zemlja sončna, mati dobra.« In še: »Naša velika mati zemlja. Ona daje zrnu kaliti, setvi, da raste, in klasju, da žito dozori. Zemlja – velika mati.« Janez Jalen je bil velik ljubitelj na- rave. Ko je bil kaplan v Trnovem, je učil verouk na Barju, kasneje je bil du- hovnik v Notranjih Goricah, zato je to okolje dobro poznal. Z zanimanjem je preučeval rastlinstvo in živalstvo, ki sta na močvirnatih tleh drugačna kot na Gorenjskem, od koder je doma. Pri pi- sanju Bobrov se je opiral na znanstvena odkritja, a v zadnjih osemdesetih letih so odkrili še veliko novega, zato lahko razmišljamo o tem, česa vsega Janez Jalen ni mogel vedeti. Strip Bobri do- polnjujeta dve spremni študiji, ki nas seznanita z najnovejšimi odkritji. Na- pisala sta ju Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in Andrej Gaspari. Za bolj radovedne je dodan seznam strokovne literature. Zanimivo je, da so bili Bobri po drugi svetovni vojni na seznamu prepoveda- nih del, a so že leta 1957 spet izšli in bili dolgo nepogrešljivo čtivo za mlade in starejše. Kako beremo strip tisti, ki smo Jalnovo delo brali v originalu? Mene je presenetil odnos do žensk, iz branja v otroštvu si nisem zapomnila, da so bile izpostavljene poniževanju, kupčijam in da niso same odločale o svojem živ- ljenju. Dotaknili so se me tudi prizori smrti Brkatega Soma in zaključek stri- pa, ko se mogočni Ostrorogi zaveda, da se njegovo življenje izteka. Na podlagi stripa bosta Cankarjev dom Ljubljana in Drama SNG Maribor pripravila predstavo, tako bo delo za- živelo tudi na odru. Peter Škerl že ima izkušnje kot snovalec likovnih podob gledaliških in lutkovnih predstav, Tadej Golob pa izkušnje s pisanjem scena- rijev. Tako kot je strip lahko vabilo k branju izvirnega Jalnovega dela, bo tudi gledališka predstava vabilo k bran- ju stripa in izvirnega dela. Janez Jalen je zapisal, da je tudi sodobne probleme vtaknil v povest, in še danes vprašanja, ki jih odpira delo, delujejo brezčasno. Razmišljamo lahko o moči, pogumu, kljubovalnosti, osamosvajanju, širjenju ozemelj, spoštovanju tradicije, medse- bojnem sprejemanju in pomoči. Stripi vedno pritegnejo bralce, tudi to je zagotovilo, da Bobri še ne bodo izgi- nili s knjižničnih polic. Delo Tadeja Go- loba in Petra Škerla ima 256 strani in je izjemen založniški podvig, ki je zahteval več kot tri leta trdega dela. Uroš Grilc v uvodni besedi poudari, da je strip in- terpretacija, ki je spoštljiva do izvirnika, pa vendar interpretacija, ki se nekoliko bolj osredotoča na samo zgodbo življen- ja v času koliščarjev, manj poglobljeno pa se posveti izgradnji likov in razgi- banim rodbinskim in ljubezenskim razmerjem, ki so za izvirno besedilo v literarnem smislu nemara celo bistvena. 132 OTROK IN KNJIGA 120, 2024 | OCENE – POROČILA Uroš Grilc sklene: »Zato pričujoči strip nikakor ni bližnjica do izvirnika, je le ponižen poskus avtorske interpretacije v nekem žanru, ki je bralno-vizualen in ki omogoča tudi subverzivna podvzetja literarnega dela.« B A R B A R A H A N U Š PISMENOST ZA VSE: NOVI IZZIVI, NOVE PERSPEKTIVE Med 24. in 26. junijem je v Haniji na otoku Kreta v Grčiji potekala 23. Evropska konferenca o pismenosti. Organiziralo jo je  Helensko zdru- ženje za jezik in pismenost  (HALL: Hellenic Association for Language and Literacy)  skupaj z Zvezo evropskih bralnih društev  (FELA: Federation of European Literacy Associations). Tema konference je  bila Pismenost za vse: novi izzivi, nove perspektive. Na evropskih konferencah so tudi predavatelji iz neevropskih držav, priš- lo je 300 udeležencev iz štiridesetih držav, razpravljali smo o pomenu pi- smenosti in o spodbujanju branja. Svet se spreminja, zato se spreminja tudi de- finicija pismenosti. Ko govorimo o pi- smenosti, že dolgo ne govorimo več le o bralni pismenosti, pojavljajo se nove pismenosti, ki jih moramo obvladati za kakovostno življenje. Vsi ljudje nimajo dostopa do izobrazbe in nivo njihove pismenosti jim ne omogoča uspešnega vključevanja v družbo. Kaj lahko stori- mo za tiste, ki živijo v manj spodbud- nem okolju? Plenarna predavanja so imele Mary Kalantzis (Univerza Illinois, ZDA), Cathy Burnett (Univerza Sheffield Hallam, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) in Kate Cain (Univerza Lancaster, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske). Ostali predavatelji smo bili raz- deljeni v triinpetdeset skupin, udeležili smo se lahko sedmih okroglih miz in devetnajstih delavnic. Nižji rezultati na mednarodnih pre- izkusih bralne pismenosti so povečali zanimanje za raziskovanje pismenosti. Strokovnjaki so predstavljali izsledke raziskav v posameznih razredih. Vsi se strinjajo, da je treba definicijo pisme- nosti na novo premisliti in da osnovna pismenost ni dovolj. Raven pismenosti je treba dvigniti, kritična pismenost je v svetu, ki je poln izzivov, izjemno po- membna. Od stopnje pismenosti je od- visen tudi gospodarski napredek držav. Veliko predavateljev je govorilo o digitalni pismenosti. Svet postaja vse bolj digitalen, vzgojitelji in učitelji na to nismo pripravljeni. Učitelji pouču- jejo učence, ki učnega jezika ne znajo, njihovi materni jeziki so različni, po- zornost otrok kratkotrajna. Testi po- gosto preverjajo le branje, razumevanje prebranega in pisanje, izobraževanje ne sledi hitrim spremembam, ki zahteva- jo, da na pismenost pogledamo širše. Strokovnjaki so poudarili tudi, da je kritična pismenost širši pojem kot kri- tično mišljenje. Čeprav se vedno bolj zavedamo pomena pismenosti za posameznika in družbo, zaznavamo upad pismenosti in zanimanja za branje. Več predavateljev se je spraševalo, kako povečati motivacijo za branje. V Haniji so podelili nagrado za inovativno prakso na področju promocije bralne kulture. Prejel jo je finski projekt Words Matter. Pred dvema letoma je to nagrado preje- la Bralna značka. Na konferenci je sodelovalo veliko Slovenk. Referate smo predstavile Petra Potočnik, Petra Mikeln, Tilka Jamnik, Metka Kostanjevec, Sanja Šabeder Ja- ušovec, Veronika Rot Gabrovec, Ana Vogrinčič Čepič, Tatjana Vučajnk,