Poštnina plačana — Spedizione in abbona mento 'postale .II. gruppo.
ìfudski tednik
Leto I. Štev. io	Trst 29. marca 1946
izhaja vsak petsk Uredništvo in uprava Trst. Via Carducci 6
Cena 5.-lir
DVA SVETOVA
Po vsej Julijski krajini, posebno pa v Trstu, se vršijo te dni ogromne manifestacije za priključitev k Jugoslaviji. Sto in stotisoči zahevajo garancijo za mir, demokracijo in svobodno življenje. Ta garancija je Jugoslavija.
Tako odgovarja ljudstvo na provokacije novih fašistov, ki skušajo priti na oblast z istimi metodami in z istimi ljudmi kakor po letu 1918.
Tudi po prvi svetovni vojni je začel italijanski . tšizem v Julijski krajini svoj pohod na oblast. Tu je meril svojo u-oč proti ljudstvu. Tudi takrat je bilo slovensko in hrvaško ljudf /o prva žrtev fašizma-skvadrizma.
Danes pa se ljudstvo ščiti samo. Slovenci in Hrvati in italijanske demokratične množice Julijske krajine so si podale roko v borbi za pravico. Borile se bodo do kraja. Do priključitve Julijske krajine k Jugoslaviji.
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, ko, koder sence hodi, prepir iz sveta bo pregnan,
,vo rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
France Prešeren
J le dni šele je italijanski reakciji uspelo, da je zbrala v Trstu toliko ljudi, kolikor jih je potrebno za vidnejšo demonstracijo. Doslej ni imela moči, da bi dokazala z dajanjem, kar je dokazovala z or, piglimi besedami. Od zloma naNk. Jšizma do teh dni je moglo le delovno ljudstvo postaviti na ulico take množice, ki so resnično pomenjale silo. To je dejstvo, kakor je dejstvo, da je italijanska reakcija skoro eno leto po osvoboditvi Trsta združila na tržaških tleh vse ostanke preteklosti, ki po menjajo nesrečo za italijansko ljudstvo samo, kakor za njegove sosede. Nam ta videz, ta fikcija ni mogla nadomestiti stvarnosti, ker ima bivša fašistična Italija preveč brodolomcev in klativitezov, ki so danes vsakomur na razpolago za plačilo.
Kar pa je napravilo vtis na nas, je, da se italijansko meščanstvo ni ničesar naučilo v teh letih, ki po-menjajo največjo nesrečo za Italijo »Risorgimenta«, za novo Ita« lijo, ki je s fašizmom do zemlje potlačila in ponižala italijanske delovne množice same ter se je nato vrgla še na narode, ki so na svojo nesrečo bivali ob italijanskih mejah, bodisi v Evropi bodisi v Afriki. Od česa je živel fašizem v Primorju? Od večnega hujskanja proti Slovencem in Hrvatom. To je bil njegov evangelij. S pridiganjem sovraštva proti nam so fašistični mogočniki in njihovi hlapci utrje--vali svoj obstoj in krili svojo osebno samopašnost. Vse pregrehe, vse nasilnosti, vse zločine nad našim ljudstvom so zakrivali s ščuva-njem, s podžiganjem narodne irž -nje med onimi Italijani, ki so bili brez razsodnosti. Kadar je faši stom pošlo netivo za nove sovražne izpade na nas, so sami izvrševali zlodejstva, ki so jih poten, podtikali iia.iT). Lako sc je vzdržal kot potreben in zaslužen marsikateri fašistovski ras, divjaški poglavar, ki bi sicer moral zaradi lastne ničvrednosti izginiti s površja. Višek tega šovinističnega besa, višek razpaljenja vseh najpodlcjših na-gonov, ki jih more skrivati člpve-h'ka narava, predstavlja fašistična v°JTia akcija, ko se je pridružila
Hitlerjevemu prusaškemu militarizmu. Nešteti grobovi po slovenski zemlji, grobovi v Gonarsu, Viscu, na Rabu, po vsej Italiji, bodo večna priča, česa je bila zmožna meščanska Italija.
Dasi nosi danes za vse to pdgO' vornost vsa Italija, ista Italija, ki je sama doživela nesrečo in ponižanje kakor nikdar v zgodovini, vendar je ostal v nekaterih pia steli italijanskega naroda še isti duh, ista miselnost, ki ji še ni dovolj krvi in ognja. Ljudje, ki so pobrali krvavi prapor, raztrgan in zavržen z zgodovinsko odločitvijo v minuli svetovni vojni, ljudje, ki ga skušajo dvigniti pred italijanskim ljudstvom, so te dni v Trstu pokazali, da jim ni pomoči. Sprevod, ki so ga vodili po ulicah, kjer so sedeži naših ljudskih ustanov, je plamtel v šovinistični mržnji Kar je podžigal fašizem dvajset let, gori še danes z onemoglim plamenom. Še se vam hoče, gospodje, pobojev in požigov, saj ne doseže jo vas in življenje človeka, ki ni vam enak, življenje človeka iz ljudstva za vas nima vrednosti! V isti sapi, ko govori »La voce libera«, glasnik tržaškega neofašizma. medinarodni komisiji o svoji volčji ljubezni do »slovenskih bratov«, poziva svoje privržence na pogron-ce, ker je to edina ideja še, ki so
je zmožni duševni voditelji iz preteklosti. Ljudje, ki stoje za listom »La voce libera«, so dosegli svoj namen. Njihove tolpe so ponekod vdrle v zasebna podjetja in stanovanja. Kakšnih koristi pričakujete od teh zločinov? Počenjali ste jih v največjem merilu, fašistična vojska se je leta izživljala iz njih. Ni vas še izučilo, kam vodi tako početje? Velika nesreča Italije vam še ne zadošča? Kaj hočete še? In v imenu Mazzinija in Garibaldija naj bi se to godilo? V grobu se obračata velika moža, ko profani-rate njuni imeni.
Nastop delovnega ljudstva, združenega slovenskega in italijanskega ljudstva v Trstu vam je pokazal dovolj, da po tej poti ne boste prišli nikamor. Zgodovina ne odloča le o življenju narodov, ampak daje tudi nauke. Kdor jih noče razumeti, jih ne bo spremenil; odrinil ga bo čas. Z muko, s trpljenjem in s krvjo se je človeštvo dvignilo v minuli vojni iz onega ponižanja, iz onih barbarskih ni žin, kamor ga je bil pahnil fašizem. Preneslo je vse nadčloveške žrtve za velike ideale enakosti in bratstva človeškega rodu. Vi Lili-putanci ne čutite sile, s katero sc je človek rešil nasilnikov. Majhni, kakor ste, mislite, da boste sipei stopili ljudstvu za vrat. To ni več mogoče. Drug za drugim zamotavajo narodi evangelij sovraštva. Prepuščajo ga oni tanki plasti, ki je obsojena na pogin in ki še noče videti, kako leti v propad. Zdaj ne gre za Trst, gre za vse več. Za to gre, da ne bodo jutri, pojutrišnjem narodi spet morali na morišče po nalogu hujskačev. Narodi hrepenijo po lepših dneh. Odloče-ni so, doseči jih, a če jim kdo zapira pri tem pot, ga bodo pomeli izpod nog. Slovensko ljudstvo, ki živi poleg italijanskega, je zavrglo ono preteklost, ki ni mogla voditi v boljše življenje. Dalo je roko italijanskemu ljudstvu, ki ga z njim veže misel na srečnejšo prihodnost. Tu v Primorju se je izvršilo to zgodovinsko dejstvo, ki ga nihče več ne bo ovrgel.
Skupno gremo v prihodnost in le nd sile, k J bi nas mogla ustaviti.
|uš Kozak
Vpra&Ufc ms,
Kdo smo...
Na hišnem pročelju ob cesti v Brkinih je napis: »Vprašajte nas, kdo smo...«
Človeka zadene napis, v dno duše ga zadene. Kolikokrat bo moralo Se — to uliogo primorsko, istrsko ljudstvo! — dokazati, kdo smo in kaj hočemo.
Čudne primerjave se mi vsiljujejo. Bilo je v avgustu štiriinštiridesetega leta, preden so zavezniške čete vstopile v Firence. Neofašisti so se teden dni borili po ulicali z italijanskimi partizani, med katerimi je bilo -precej Jugoslovanov. Partizanske čete so bile maloštevilne in so imele težke izgube. Po ulicah pa je bilo vse črno mladine, ki sc je od jutra do večera pretakala sem in tja in pohajkovala. Nikomur ni prišlo na misel, da bi še uvrstil med partizane, ki so se borili za novo, svobodno Italijo. Bilo je res čudno videti: sami mladi ljudje, ki so se skozi vso vojno nekako prelisičili, so se zdaj pohajkovaje veselili konca in prepuščali borbo, TG milijonski italijanski narod, prav za prav maloštevilnim partizanom. Stara Italijanka, ki so ji Nemci podminirali in pognali v zrak skromni domek, v katerem je zvesto čuvala stare spomine na Risorgimento, mi je neki dan potožila: »Nič nisem vesela,« in hripav glas se ji je tresel, »tako malo ljubezni do svobode je ostalo v naših ljudeh. Ali vidite to mladino? Nikomur ne pride na misel, da bi vzel orožje v roke. Stara sem, pa je drugo srce v meni.« Njena zagrenjenost, ki je govorila iz modrega srca in iz skrbnih oči, me je ganila. »Vam to lahko povem,« je dejala, »tem Firentincem se, starka, ne upam tega reči,« in globoko prevzeta je mislila na sorodnike, •med katerimi se je tako tuje počutila.
Kakšna razlika, če premislim kako je bilo z našimi ljudmi. Primorci, Slovenci in Hrvati, ki jih je rapalska pogodba izročila lokavi italijanski pohlepnosti, so morali služiti v italijanski vojski. Po njenem porazu so se čutili svobodni v svojih odločitvah. Poznali so Titovo borbo proti fašizmu in vedeli, dia se toliko njihovih vojakov bije med partizani. Zvedeli so, da'-je Titova vojaška misija v Bariju. Na vse načine so poskušali priglasiti se v partizansko vojsko za boj proti fašizmu. Poslali so iz Sardinije prijavo z osem tisoč podpisi. Toda zavezniško okupacijsko poveljstvo jim ni dovolilo odhoda. Ostati so morali v taboriščih kot poražena italijanska vojska. Zavezniškemu vojaškemu poveljstvu so bili pač še vedno italijanski vojaki, kar so de iure tudi bili. Toda ljudska pamet, ki jo globlja kot marsikateri zakon, pogledali od te ali druge strani, ni mogla razumeti, zakaj ne bi mogli 25 let od fašizma ob tla pritiskani. raznarodovani, potujče-vani, pohiteti v Titovo vojsko in naperiti mitraljeze proti zločincu, ki jim je skozi 25 let ubijal matere, očete, brate, sestre in otroke, proti zločincu, ki je vsem turističnim obiskovalcem Italije spretno za» kri val krvavo narodno tragedijo na Krasu in v Istri.
Ljudska pamet kratkomalo ni mogla verjeti. Bila je to prav tista ljudska pav met, ki je preprosti častitljivi starki v Firenze šepetala: »Žena, kaj tvoj narod •ne ljubi svobode, da bi dal življenje pod partizansko zastavo, ki jo je italijanska mladina po zgledu jugoslovanskih borcev prinesla v mesto, pod trikoloro s peterokrako zvezdo?«
Ljudska pamet je preprosta in pogodi bistvo stvari.
Strmeli so »Sardinci« čez morje in pričakovali, kdaj pridejo ladje, da jih odpeljejo v borbo. Čakali so zaman. Mučila jih je žeja na razbeljenem skalovju, stresal! so se v malarični mrzlici, roko so odnašale tovore z ladij in jih zopet nakladale, a vse trpljenje ni bilo nič proti mukam, da niso mogli dati življenja za Titovo Primorje in Istro. Njihovi ljudski pameti ni bil fašizem nobena zakonita oblast, temveč brezpravno uzurpirano nasilje.
Kdo se je kdaj zanimal za to, da so trije vojaki, preoblečeni v uniformo zločinske
Vsa Brda so kot utesnjena v pričakovanju. Tako rada bi se predramila in vzkipela v pesmi, v sočni, pomladanski lepoti. Toda kot da se tudi-naravi ne mudi; kot da čaka tudi ona na veliko, skupno vstajenje...
Preko vseh Brd so vzplapolale naše zastave, slavoloki izrekajo dobrodošlice.
Ljudstvo pa mirno čaka; z velikim upanjem in vero v srcu. Da pridejo pravični razsodniki in vidijo, čigav je kdo. Da prisodijo zemljo tistemu,-'"'ki se muči na njej dolga stoletja. In da ga končno priključijo narodu, ki se je z. njim in zanj boril za pravično stvar. Takrat, ko so se združeni grabežljive! borili proti ljudstvu za zlo- za tisto veliko zlo, ki so ga sklenili prinesti vsemu poštenemu človeštvu.
Sonce vabi k veselju in novemu življenju. Nad Brdi pa leži otožnost krivično teptanih in ponižanih.
Vse preblizu so še prestane vojne grozote, ila bi se ljudstvo moglo sprostiti v radosti. Preveliko je tudi razočaranje, da je obsojeno v ponovno trpljenje, potem ko je bilo prepričano, da se ne bori in žrtvuje zaman; prepričano, da ve, zakaj se bori ob strani zaveznikov.
Izmučeno je briško ljudstvo. Toda s ponosom pravičnika prenaša to svojo bol. Pripravljeno je umreti za svobodo, toda priti v novo suženjstvo nikoli več.
fašistične vojske. Secchi, Suca, Sirtori, rodni bratje in sinovi očeta Soka, v puljski prefekturi. V pazinski razstavi - idile dokument o tem barbarskem potujčevanju. Ljudska pamet pač taki oblasti ni mogla priznavati zakonitosti, pa najsi je bila od kogar koli priznana ali maziljena.
No vem, če so bili Secchi, Sirca, Sirtori med tistimi desetimi »Sardinci«, ki so se novembra 1914 dogpvorili s pogumnim angleškim narednikom, da jih je tajno zabil v zaboje in jih da! natovoriti na ladjo, odhajajočo v Neapelj. Deset dni so se vozili, zabiti'v zaboje, ki so imeli majhne odprtine. skozi katere jim je pošteni narednik vsak dan potiskal hrano. Človeško potrebo so morali opravljati v zoboiih, iz katerih jih narednik ni smel izpustiti. V pristanišču, v Neaplju, so jih vse sključene in otrple postavili na zemljo, na kateri so se kmalu smejali. Narednik je stopil k oficirju, kateremu je povedal koga je pripeljal. Mlademu angleškemu oficirju so se razprle oči. »Kaj? Kako? — Tako! -- Saj ni mogoče!« — »Je!« V oficirju je zmagal vojaški duh. »Če bi mi imeli take ljudi, da bi na vsak način hoteli za domovino umreti, hi Hitlerja ne bilo več Oblecite jih, kar najbolje morete. Vsak dobi svoj jeep, da se bo odpeljal k Titovcem«. Vseh deset »Sardincev« je dobilo po tri srajce, obleko in vsak Kg je na svojem jeepu. pripeljal v Gravino, odkoder so odšli « peto prekomorsko brigado v Titovo vojsko.
Ljudska pamet ugiba, zakaj nekateri še, nočejo vedeti, kdo smo.
»Vprašajte nas, kdo smo!« zahteva napis. Ampak to je zadnjič! Kolikokrat so že povedali — pa še izprašujete. Ljudska pamet ugiba, ali je svet gluh?
46.800 mrličev govori, kdo smo in kaj ho femo. 95.460 deportirancev govori, kdo smo in kaj hočemo, 7000 invalidov govori, kdo smo in kaj hočemo. 19.457 požganih in 16.837 delno porušenih domov govoid, kdo smo in kaj hočemo.
Ljudska pamet ne more razumeti, zakaj se ni na svetu po i'apalski pogodbi nihče izpraševal, ali se ni večini zgodila krivica, ko je prišla v pest zločinskih osvajalcev, zakaj se ni takrat nihče vznemirjal, da bi se utegnila ustvariti nevarnost za mir. če bi pol milijona Jugoslovanov ostalo brez človeških pravic. In ostali smo.
Ljudska pamet se zaman ubija, čemu laki napori, da bi se vendar ne zgodila nobena krivica, če bi se v Evropi najbolj preizkušeno ljudstvo vrnilo k rodni materi Ju-
goslaviji in bi drst postal sedma federativna republika z najširšo avtonomijo, za kai manifestirajo tudi tisoči in tisoči antifašističnih Italjanov.
Ljudska pamet se sprašuje, ali je to mogoče, da po vojni proti fašistom bivši fašisti ubijajo slovenske in italijanske rodoljube. In vendar različni Goreli, Carciottiji, Boniji, Drusichi Pizziniji streljajo na tisto prebivalstvo, kateremu je leta 1944 zastal dih, ko so viseli v ulici Ghega pod oknt in na balkonu tržaški talci, žrtve fašizma.
Kdo bi mogel približati ljudski pameti, da bi razumele, zakaj se ščiti tista reakcija, ki je storila vse, da se poruši svetovni mir-in to proti prebivalstvu, ki je dalo toliko življenj da bi človeštvo zopet doživelo mir.
Ljudska pamet razume le eno resnico. Da so jugoslovanski narodi v boju proti fašizmu zmagovalci. Zato mora biti zadnja družina, slovenska in hrvatska, povrnjena rodni zemlji, ne glede na italijansko manjšino, v kateri pa si velik del želi isto kakor Slovenci in Hrvati Jugoslovanski narodi, ki so se proti najbolj krvavemu nasilju doslej v zgodovini borili, bodo tudi znali človeške in narodne pravice manjšin drugače očuvati in zavarovati, kakor so jih oni ‘doživljali pod fašizmom.
Samo za to gre. komu je mir pri srcu.
Ko se voziš po Krasu, po Istri, naravnost razumeti ne moreš, da moramo še in še dokazovati, kdo smo in kaj hočemo. Številke živih in mrtvih bijejo tudi slepca So res še potrebni napisi po zidovih, na transparentih travnikih in skalah, kdo smo? Ni to zadnje ponižanje? Približajte ušesa človeškim prsim in čuli boste zgodovino teh src kaj so prestala in kaj hočejo. Potem se ne bo nihče več izpraševal, komu pripada ta breg, iz katerega Strle same sive skale, ta kršna dolinica s skromnimi niivami, ti borovi gozdički, katerih so toliko požgali, vsa ta neusmiljeno trda zemlia, ki ima tako malo prsti, da so komaj zagrebli postreljene talce. In to prst negujejo že skozi stoletja, da lahko hodijo k morju po ribe k suhi polenti.
Lj'uđska pamet ne ve drugega povedati kakor to, kar mi je dejala Istranka, ki je šest ur daleč hodila po kraški burji, da bi potrdila ljudsko voljo. »Će nima kdo kamna v prsih, mora zdaj čutiti, kaj hočemo in kdo smo.« Tako se to ljudstvo bori.
Nevarno bi bilo igrati se z ljudsko pametjo. komur je mir resnično pri srcu.
»Vprašajte nas, kdo smo...« In sedaj poslednjič.
Slovenci in Hrvati so strnjeno
naseljeni v Julijski krajini
To je dejstvo, ki ga potrjujejo tudi italijanski etnografi. Že najbolj površen pogled na katerokoli etnografsko karto pokaže, da se začenja meja med narodnostno strnjenim slovenskim in italijanskim ozemljem pri Tržiču (Monfalcone), gre nato na sever do točke, kjer se izteka reka Vipava v Sočo, -Od tu teče po Soči, nakar se južno-zapadno od Gorice obrne proti zapstdu in gre sporedno z železniško progo. Gorica— \ idem do Krmina (Cormons). Pri Krminu sc obrne na sever proli Čedadu (Cividale), ki je narodnostno mešan, in se nadaljuje v severnozapadni smeri ter presejva vzdolz ceste Čedad—Tarccnt (Tgrcento) več občin, ki so tudi narodnostno mešane. Severno od T rčenta se jezikovna meja znova obrne proti severu in nato proti vzhodu, tako da zajame slovensko dolino Rezije (Resia), pritoka reke Bele (Molla), ki se izliva v Til-ment (Tagliamcnto). Od tu gre dalje do Kanina (Monte Canin) in potem v severnozapadni smeri vzdolž firejšnje avstrijsko-italijanske meje, preseka progo med železniškima postajama Pontabelj (Pontafel) in Pontebe (Pontebba) in dospe slednjič do planine Rosskofel (Monte Cavallo), kjer se pričenjajo nemška naselja.
Ta narodnostna meja je bistveno nesprc,-menjena že 1300 let. Vso to dobo so bih Italijani v Jul. krajini omejeni na Trst in nekaj obmorskih mestec na istrski obali. Na deželi so bivali le Slovenci in Hrvati.
Trst, ki je narodnostno mešano mesto, jo od vseh strani obdan s strnjenim slovenskim jezikovnim ozemljem. Že trinajs-» stoletij je obala Trsta do Tržiča z vsem svojim zaledjem narodnostno samo sloveti' ska.
2.	Nad devet desetin zemlje Juliiske krajine je v posesti Slovencev in Hrvatov.
Strnjena naseljenost Slovencev in Hrvatov se posebej pokaže v razmerju lastništvi» zemljo.
Upoštevajoč italijansko upravno razdelitev iz leta 1921 je bilo izmed 34 občin goričke province, ki ležijo na vzhodu sto-vensko-italijanskc narodnostne meje, 35 povsem slovenskih in ena sama, mesto Go-
rica, mešana sl o v e nsko - i ta.1 i j a nsk a. Vseh 34 občin meri 2471 km11. Od tega je bilo 2369.69 km2 ali 96% zemlje v izključno slovenski posesti in samo 102.03 km2 ali 4% v mešani slovensko-italijanski posesti.
V tržaški provinci je bilo vzhodno od na. rodnostne meje 22 občin, med temi- 20 izključno slovenskih, 2 (Trst in Milje) pa mešano itnlijansko-slovenski. Torej je, bilo 875.41 km2 ali 88% zemlje v izključno slovenski posesti in 128.23 km2 ali 12% v mešani slovensko-italijanski posesti.
Pregled zemljiške posesti vse Julijske
krajine	daje naslednja tabela:			
Pokrajina Jugosl.		posest	Mešana jug.-ital. posest	
	km?	%	km2	%
Gorica	2369.69	96	102.03	4
Trst	875.41	88	128.23	12
Reka	991.40	98-	19.57	Z
Pulj	3127.62	84	575.00	16
Skupaj	7364.18	91	824.83	9
V izključno slovensko-hrvatski posesti ja bilo torej 91% zemlje, a le 9% v mešani ilalijansko-sloveaski posesti. (
Dokaz več, da je italijansko prebivalstvo koncentrirano v jezikovnih otokih, v mestih.
3.	Nedvomno tvorijo Slovenci in Hrvati v Julijski krajini večino prebivalstva.
Kot zadnje kolikor toliko objektivno uradno ljudsko štetje bi lahko smatrali avstrijsko ljudsko štetje iz leta 1910.. četudi je bilo zaradi uporabe pojma »občevalni jezik« namesto pojma »narodnost« Slovanom v škodo. Izvedba ljudskega štetja jb bila namreč v rokah Italijanov-iredenti-stov, ki so vpisovali za Italijane tudi one Slovane, ki so znali italijansko. Najboljši dokaz za to trditev je delna uradna revizija ljudskega štetja iz lela 1910. v Trstu, ki je ugotovila zlorabo pojma »občevalni jezik« na škodo Slovencev v 22 tisoč 550 primerih.
Italijanskega uradnega štetja iz leta 1921. ne moremo upoštevati, ker je bilo pripravljeno in izvedeno s terorjem nad vsem slovenskim in hrvatskim, prebivalstvom. Po-
jem »občevalnega jezika« je bil tedaj ponovno in mnogo huje zlorabljen. Sama italijanska vlada pravi v svojem memorandumu, ki ga je predložila londonski konferenci v septembru 1945, da točnost tega štetja ni vredna upoštevanja.
Okraj	Prebivalci	Jugosl.
Goriška	260.749	154.751
Trbiž	8.992	2.202,
Ben. Slovenija	52.050	36.178
Notranjsko	57.858	57.348
Trst	229.510	59.319
Istra	404.309	223.481
Reka	49.608	19.738
Skupaj	1,063.076	553.017
Italijani	Razni	Tujci
90.146	5.024	10.828
	 '	6.416	374
15.872*	—	—
		239	217
118.959	12.635	38.597
147.416	16.277	17.135
23.238	6.029	558
395.676	46.620	67.763
Torej 553.017 ali 51.3% Slovencev in Hrvatov napram 395.676 ali 38.6% Italijanov. Vendar ta slika narodnostnega stanja glede na že omenjene zlorabe pojma »obče» valni jezik« ne kaže dejanskega stanja.
Po ugotovitvah mnogih statistikov in piscev, tudi italijanskih (A. Vivante, G. Salvemini, Sc. Slataper), je bilo število Slovencev in Hrvatov mnogo večje. Prof. Dr. J. Roglič je v svoji študiji »Le recensement de 1910, ses methodes et son application dan la Marche Julienne« na temelju volitev iz leta 1907 do 1911 in upoštevajoč druga demografska dejstva ugotovil tole dejansko narodnostno stanje za leto 1910 in 1911:
Gorica	260.749	187	157.081
Trbiž	8.992	;		3.000
Ben. Slovenija 52.050		u——	36.178
Notranjsko	57.858	3	57.462
Ti st	229.510	18.000	62.000
Istra	404.309	215.135	55.522
Reka	49.608	19.700	4.535
Skupaj	1,063.076	253.025	375.778
•	34.046	53.583	5.024	10.828
—	—	5.618	374
—i	15.872				—
	—	122	271
98.278	:		12.635	38.597
100.240	:		16.277	17.135
18.787	:		6.029	558
251.351	69.455	45.705	67.763
Torej 628.803 ali 59.2% Slovencev in Hrvatov napram 320.806 ali 30.2% Italijanov in Furlanov.
4.	Trst je narodnostno mešano mesto z močno slovensko manjšino.
Trst jp nedvomno mesto, ki ima italijansko večino toda italijansko prebivalstvo je zbrano v samem središču mesta in že v najbližnjih predmestjih in okolici so Slovenci strnjeno naseljeni. Tudi v samem središču mesta živi več tisoč slovenskih rodbin. To dejstvo je plod zgodovinskega razvoja Trsta. Trst je bil namreč vse do 18. stoletja malo pristaniško mestece s pretežno italijanskim prebivalstvom (v letu 1735 je štel 3865 prebivalcev). Površina mo sta se je omejevala na današnje staro mesto (città vecchia) pod gričem Sv. Justa. Okrog mesteca so bila izključno slovenska naselja. Z gospodarskim razvojem se je mesto začelo širiti na slovenska tla. Več kot tri četrtine vse površine mestne občim. Trst je še danes v slovenski posesti. Razen tega je občina Trst od vseh strani obdana s strnjenim slovenskim narodnostnim .zaledjem.
Po ljudskem štetju iz leta 1910 je prebivalo v Trstu 229.510 ljudi, med njimi 11.959 Italijanov in 59.319 Slovencev in Hrvatovi Omenili smo že, da so se v Trstu dogajale velike zlorabe pojma »občevalni jezik« in
da so pri uradni reviziji našteli 22 tisoč 550 ali 36.4% Slovencev in Hrvatov več kakor prvotno. Upoštevajoč, volitve iz leta 1907 in število šoloobveznih otrok so mnogi statistiki ugotovili, da se je število Slovencev in Hrvatdv v Trstu gibalo med 82 in 83.000, ' število Italijanov pa okrog 100.000.
Maršal Tito se je vrnil v Beograd
Po veličastnih manifestacijah v Varšavi in Pragi je 25. marca Beograd manifestiral za zvezo in bratstvo slovanskih narodov. Beograjsko ljudstvo je pozdravilo sklenitev pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči med Jugoslavijo in Poljsko. Maršal Tito je naznanil, da bo v kratkem enaka pogodba s Češkoslovaško.
Pot maršala Tita po Poljski in Češkoslovaški je bila zmagoslaven pohod narodnega heroja Jugoslavije med bratskima narodoma, katerima ime mai-šala Tita pomeni simbol ljudskih množic, ki so prestale pekel nemške tiranije in ki znajo po težkih preizkušnjah ceniti in varovati svobodo.
Maršal Tito je hodil med ljudstvom, obiskal je poljske in češkoslovaško vojake, ki sp se borili za svobodo, in se je pogovarjal o vseh političnih,’ gospodarskih in kultur-n:h vprašanjih z državniki. Uspeh njegove, gr. potovanja je nedvomno utrditev zavezništva med slovanskimi narodi ip ustvari-tev močnega stebra miru in varnosti.
Narodi hočejo mir
Generalisim Stalin je v pogovoru z dopisnikom »Associated Pressa« izjavil, da pripisuje zelo veliko važnost Oranizaciji Združenih narodov glede na to, ker jo važ. no sredstvo za ohranitev miru in varnosti. Na vprašanje, kakšen je vir sedanje bojazni pred vojno, je Stalin odgovoril:
Prepričan sem, da si ne želijo nove vojne niti narodi, niti njihove armade. Oni hočejo mir in se trudijo zagotoviti mir. Mislim, da je sedanja bojazen posledica dejanj raznih političnih skupin, ki se bavijo s propagando nove vojne in ki sejejo klice sporov in negotovosti.
Iranske intrige
Moskovska »Izvestja« so objavila članek, v katerem osvetljujejo ozadje intrig iranske vlade proti SZ.
Pred prihodom zavezniških čet v Iran so tam delovale močne skupine nemških špi» jonov in agitatorjev, da bi nahujskale Iran proti SZ. V iranskih reakcionarnih krogih so našle mnogo sodelavcev, ki nadaljujejo sedaj nemške intrige proti SZ.
Reakcionarne težnje iranskih vladnih krogov se prav tako kažejo v notranji poli» tiki. V Iranu še ni bila izvedena nobena socialna, gospodarska ali kulturna reforma.
Očitki, ki jih je iranska vlada naprtila SZ, češ da se s prisotnostjo svojih čet vmešava v zadeve Irana, kar je sedaj predmet razpravljanja pred Varnostnim svetom, so del intrig mednarodne reakcije proti SZ, ki jih tudi iranska reakcija rada podpira.
Odškodnina Albaniji
Albanska vlada je poslala svetu ministrov za zunanje zadeve v Londonu, ki pripravlja načrt za mirovno'pogodbo z Italijo, poslanico, v kateri zahteva od Italije kot plačilo za storjeno škodo 3.544 milijonov zlatih frankov.
Zarodi va8fe v «mosti ogroženega tržaškega prebivalstva
Brdo so se Ma za svobodo
Prva iskrica osvobodilnega gibanja se je »žgala v Brdih že ob napovedi vojne od strani Hitlerja Rusiji. Nekaj zavednih tovarišev, ki so vedeli, da je z napadom na Rusijo prišel ugodni trenutek, ko bo treba. zagrabiti za orožje in pričeti z oboroženim uporom, je pričelo snovati načrte za organizacijo briškega ljudstva. V pomoč jim je prišel iz bivše Jugoslavije aktivist tovariš Oskar, ki je vodil prvi sestanek v septembru leta 1941. Novembra istega leta so že pobirali prostovoljne prispevke. Prvi ilegalni odbor OF je bil postavljen C. januarja 1942. na Humu pri Kojskem, pod vodstvom Veliščeka Antona, »Matevža«. Do konca januarja 1942. pa so bili ustanovljeni odbori OF že v Kojskem, Snežatnem Brestju, Pod-sabotinu in Števerjanu. Pred pomladjo 1942 so imele te odbor že vse vasi vzhodnih Brd, čez poletje se je postavljanje odborov razširilo tudi na severna in zapadna Brda, tako da so koncem tega leta imele, razen nekaj izjem, vse vasi slovenskih Brd svoj» OF odbore z zelo delovnimi člani.
9. julija 1942 so fašisti izvršili prvo masovno aretacijo na Humu, kjer so aretirali •n odgnali v internacijo 12 tovarišic; druge aretacije so se vršile avgusta, ko sta bili aretirani dve družini; tretja, tudi masovna aretacija v Podsabotinu in Brestju. ko je bilo aretiranih 27 oseb, vse to. da bi zaustavili osvobodilno gibanje v Brdih. Toda Brici se niso dali prestrašiti, nadaljevali so podtalno delovanje in kar naprej širili upor proti fašizmu.
Prvi briški partizan Bole Aibert-MiloŠ j» stopil v vrste borcev za svobodo 12. 2. 1942. Dezertiral je iz italijanske vojske, ki je bila na poti na rusko fronto. Marca in aprila so se mu pridružili še drugi, sprva le tisti, ki so živeli v bližini osvobodilnega žarišča Kojsko-Hum-Števerjan, nato pa je oživel .tudi Kožbanski kot. Do razpada Italije je odšlo v partizane že 550 tovarišev iz briškega okraja.
V prvih mesecih 1942. leta se je osvobodilno gibanje razširilo tudi na obmejne furlanske vasi, posebno Krmin in okolico. .Tovariši onstran meje so pričeli pošiljati denarne prispevke, živež in tobak. Prav tu se je rodilo bratstvo med Slovenci in Italijani, ki je pozneje, po osvoboditvi Primorske, zajelo vse antifašiste Julijske Krajine v mogočen blok SlAUa.
nja, vsi so slutili, da se Italija maje, zato so se priglašali prostovoljno dnevno v NOV. Dezertacije iz italijanske vojske so" postajale vedno številnejše, s tem pa se je večalo število borcev za svobodo
Marca 1943. je fašizem znova poizkusil s terorjem v Brdih, isto tako aprila in pri tem vršil mas'ovne aretacije, tudi to pot z namenom, da bi ljudstvo odvrnil od OF. Ni mu uspelo, ker so si Brda odločno zadala nalogo, izgnati ali uničiti okupatorja. Ko je okupator spoznal, da s tem ne bo nič opravil, je pričel s tako imenovanim »čiščenjem«. Prvo takšno »čiščenje« v večjem obsegu so izvedli kraljevi aktivni ka-
je skoro izključno iz samih Bricev formiral Briško-beneški Odred, ki je vršil zelo uspešne akcije po vseh Brdih in Benečiji.
AKCIJE BRIŠKIH PARTIZANOV
Partizani iz Brd so pričeli s prvimi akcijami v okolici Krmina ih Kaprive Rna prvih in zelo dobro uspelih je bila akcija na fašistično županstvo v Kojskem. ko jo sedem tovarišev pod vodstvom tov. Furlana Stankota-Dušana, napadlo posadko 120 vojakov in 24 kraljevih karabinjerjev. Odnesli so takrat iz županstva vse pisalne stroje in ves arhiv Druga, tudi zelo dobro uspela akcija je bila na fašistično stražo na Pevmenskem mostu; 23 fašistov so ujeli z vso opremo in orožjem. Napadli so cementarno v Anhovem, stalno rušiji progo Plave-Goriea in Moša-Gorica napadli več-
Ognjišče v kmečki h'ši v Brdih
rabinjerji dne 2. avgusta 1942 Iz vse Julijske kiajine in celo iz 'Čedada so jih poklicali in spravili skupaj čez 3000 mož v črnih karabinjerskih uniformah. Pretaknili so vse hribe in iskali Janka Premrla-Voj-ka ter Karla Masla. Seveda ju niso dobili. Drugo »čiščenje« in to pot v še večjem obsegu, so izvedli 20. 3. 1943, ko je sodelovala vsa divizija, sestavljena iz vojakov, kvestu-rinov fašistov,-financarjev, kraljevih kara-
Briška mladina zre vedro v bodočnost. Minul je čas ponižanja. Na obzorju je svoboda, ki je bila priborjena z žrtvami vsega naroda. Ali more kdo dvomiti, da so Brda slovenska? Vsa zgodovina tega najza-padnejšega dela Primorske govori o tem, da živijo tu najbolj zavedni mod zavednimi Slovenci.
Ker so Brda slovenska morajo pripasti Jugoslaviji!
Vne to gibanje je raslo in napredovalo kljub temu, da je okupator imel zelo številne in močne vojaške posadke po vseh več-jili krajih Brd. Briški partizani so šli v Furlanijo, v okolico Krmina, že marca in aprila 1943 pod poveljstvom tov. Maksa poznejšega načelnika OZNE za Primorsko, ki je padel v lanski velikonočni ofenzivi na Vojskom. Tov. Maks je bi! takrat kom m dant »Gregorčičevega« bataljona. Zbežal je že avgusta meseca 1942. iz Gonarsa s sedmimi drugimi tovariši, se ustanovil v Br-*dih in pričel z organiziranjem partizanov, 'Leta 1943. je zajel vsa Brda val navduše-
krat skladišče municije v Medani,' pognali v zrak z minami več avtoblind in celo en tank. Na Oslavju, pri Podgon, Podsabotinu, na Prevalu in v okolici Krmina so napadli posamezne skupine Nemcev in fašistov ter jih likvidirali Med temi akcijami je tudi dobro uspela akcija v dvorani Dopolavora v Podgori. Fašisti so priredili pustni ples, naši pa takoj nad nje. Vsi so na poziv dvignili roke in bili ujeti med njimi tudi zloglasni ovaduh Marega
To je samo nekaj izmed akcij, ki so jih izvedli briški partizani. Še nešteto je drugih, v nizu velikih zmag nad črnim fašizmom, ki so Brdam prinesle svobodo maja lanskega leta. ob zlomu Nemčije.
Po kapitulaciji Italije so Nemci skupno z republikini poizkušali, da bi vklohili briško ljudstvo. Tako so že 21. 9. 1943. barbarsko bombardirali vas Podsabotin in po-vzročili s teni 10 žrtev med civilnim prebivalstvom, - porušili 17 poslopij, med katerimi tudi cerkev in šolo. 4sti dan so bombardirali in mitralirali tudi Števerjan in Cerovo. Dne 22. maja 1944. so po vseh Brdih napravili »čiščenje«, pri tem 'požgali 50 hiš, pobili v Gor. Cerovem 8 civilistov,
med katerimi dve noseči ženski. Pri Pe-trn 'u so zmetali v ogenj 23 oseb, da so živo zgorele; med lemi je bil tudi devetmesečni otrok Isto tako so malo prej požigali po Šmartnem in Kozani; zgorelo je 12 hiš in bilo pobitih fi oseb
NARODNA OBLAST V BRDIH
Že od začetka januarja 1942 so odbori OF prevzeli vso politično in gospodarsko-oblast v svoje roke. Do julija 1944 so se vršile po vseh Brdih lajne volitve z 98% udeležbo Okrajna skujiščina za briški okraj se je. prvič sestala 8 9	1944 S tem je
prešla oblast, v roke ljudstva, ki je postala kot. taka izvrševalka ljudske volje Isti dan si je briško ljudstvo izvolilo tudi ljudske sodnike, ki so pričeli takoj z delom Razpravam. ki so se vršile. ie vedno prisostvovalo občinstvo in z obilno udeležbo dokazalo. da razume, kaj je oblast ljudstva v rokah ljudstva Ves ljudski aparal z narodno zaščito vred, je deloval brezhibno do dneva ko je Zavezniška oblast izdala svoj »demokratični« odlok štev 11 Kliub oviram Zavezniške oblasti, je ljudstvo v Brdih strnjeno in kompaktno, kot še nikdar v zgodovini. kar obstoja slovenski narod. Odločno je pripravljeno branjti to svojo ljudsko oblast in vztrajati do popolne končne osvoboditve.
To je hotelo briško ljudstvo dokazati tudi ob oribodu mednarodne razmejitvene komisije, ko se je zbralo v svojih okrašenih vaseh da svobodno izrazi svoje mišljenje. Zavezniška'polici ja pa se je poslužila radi nerazumevanja čustev, ki jih je ljudstvo hotelo izraziti, celo tankov in z njimi 'razpršila po vinogradih veselo vzklikajoče bri-ške množice. Niso popustili Brici, znova so se zbrali in kljub tankom odkorakali v povorki skozi vas. - \
Ogarev.
MS!iai*ov?£ prl*et
Notranji minister Aleksander Rankovič je podal v narodni skupščini obširno poročilo predvsem o uničevanju ostankov fašističnih tolp v Jugoslaviji.
»Danes lahko izjavim — je dejal Banko vič — da je izdajalec Draža Mihailovič od 13. marca v rokah ljudskih oblasti. S tem so se vsi upi domače in tuje reakcije, ki so podpirali četniško gibanje, popolnoma in dokončno izialovili Razbojnik ’o bil izredno spreten v skrivaniu.v gorah. Toda organi državne varnosti so bili še spretnejši.«
Mihailoviča so priieli v jami, kier se je skrival z 11 četniki. S tem je konec slave »Gorskega carja«, v katerega je jugoslovanska in inozemska reakcija polagala toliko upov.
Obtožba ChurcbiUa
CIO, največja ameriška sindikalna orga-nizacia obtožuje Churchilla zaradi ščuva-nja na vojno. Po newyorških ulicah so razdeljevali letake. v katerih je rečeno; »Churchill hoče imeti vašega sina«. Pojavili so se tudi letaki z besedilom- »Noben Američan ne bo umrl za Churchilla«. V New Torku so razne napredne organizacije demonstrirale proti Francu in zahtevale, da se prekinejo odnošaji s fašistično špansko vlado.
Slava
^(omisiji
binjerjev in večjega števila avtoblind. Preiskali so tokrat vse hišo in grmovje, pri tem pa kradli, kar jim je prišlo pod roke. Ujeli so dva naša aktivista v'civilu; to je bil ves uspeh na široko zasnovanega »či-* len ja«. Prišli so na daljavo 20 metrov od partizanskega taborišča v Sabotinu, toda niso ga opazili.
Navzlic vsem tem grožnjam in terorju je briško ljudstvo ostalo trdno v borbi in z naraščajočim navdušenjem podpiralo osvobodilno gibanje. Po razpadu Italije se je javilo v NOV 90% vseh vojaških obveznikov od 17. do 45. leta. Takoj po zlomu se
Zdi se, da z brstjem pomladnim v vetru pognale /zastave so naše iz tal, kot da vsa zemlja primorska v cvetju klicala bi komisiji v pozdrav:
»Dajte pravico bednemu rodu, ki me s krvjo je svojo pojil, služil stoletja je tujcu — gospodu, a vedno zato le tepen je Bil.
Glejte porušene moje domove, čujte vpijoči glas mrtvih iz njih, štejte na tisoče moje grobove moji sinovi ležijo v njih.
Zemlja primorska sem zemlja slovenskai zame se sin moj je trdo boril, iz mene je rastel, zame je umiral zato, da njegov rod svoboden bi bil.
O, boste le še vpraševali,
kdo bo to zemljo oral, gojil,
ali še boste zanjo vadljali,
v dvomih pri mizi premišljevali,
če zasluži jo rod, ki jo s krvjo je gnojilom
Tudi briški kolon (oka na pravico
Briški kmetje uporabljajo pri delu koš, ker ležijo njihova polja na strmih pobočjih
\u i.ap.uliiih jm-jali na>i' Primor ske imamo še danes precej razširjeno koJcmstvo, ki se je obdržalo kot ostanek srednjeveškega fevdalizma. Članek, ki osvetljuje ta problem je napisan po .podatkih gospoda Tarasa, župnika v Kojškem.
Brda — to so košček slovenske zemlje med Gorico, Solkanom Čedadom in Krmi-nom. Štejejo okrog 15.000 ljudi — od katerih je manj kot polovica lastnikov — svo-jakov — to je takih, ki imajo svojo zemljo, in ki jo sami obdelujejo. Nekaj nad polovica je kolonov in najemnikov, to je takih, ki žive na gospodarjevi zemlji.
Kolonstvo ima v glavnem tri značilne oblike:	* v
1.	) Pravd kolonstvo — kjer je vse, od semena in živali, pa od hiše in zemlje, last gospodarja, kateri daje kolonom vso na pol: trle, poljske pridelke, sadje, vino. živino, seno itd.
2.	) Mešana najemnina — kjer daje kolon deloma v naravi, deloma v denarju;
3.	) Na jomščina. kjer plačuje najemnik samo v denarju.
Iz statistike, ki je bila .napravljena leta 1944., ki pn je še precej nepopolna, povzemamo. da je bilo takrat v Brdih 015 kolonov in najemnikov.
Lastniki veleposestev v Brdih so tujci in tudi nekateri domačini. Med tujci so baron Tauffenb.ach. Nemec, v Vipolžah, Baguer na Dobrovem, ponemčen Španec, De Onesti, Hali jan, v Štandrežu. Italijan baron Tacco,, Števerjan, plemič Formentini. Šte-verjan. Dalje je bila večkraten veleposestnik tudi KBA (Ente per la rinascita agraria), ki je nakupovala posestva in jih potem prepuščala na dolgoročna posojila —5 amortizacije — ljudem, ki so imeli nalogo poitaliiančiti naše 'Ozemlje.
Kolonstvo v Brdih je primer tlačanstva kot ga poznamo iz petnajstega stoletja. Vzrokov, da se je kolonstvo obdržalo na tem rodovitnem delu naše zemlje, jo veliko. Glavni razlog je pač ta, da je bila skoraj vsa zemlja last tujega plemstva, ki je našega kmeta z gospodarskim izžemanjem tiščalo k tl Otu in zlomilo vsak poizkus, da bi se osamosvojili.
Za časa vladanja Marije Terezije je biia tlaka, ki je bila prej neomejena, znižana na 150 dni v letu, »modemi demokratični« grofje in baroni v Brdih pa so jo znižali na najmanj 25 dni na leto poleg drugih dajatev in služnosti. Kmet je čutil neko olajšanje in se je prilagodil ravnanju svojega gospođa. Ljudstvo se ni še zavedalo svojih pravic, predvsem pa svoje moči.
Važen razlog je tudi ta, da kmet ni imel dovolj gospodarskih sredstev, da bi se osa-mosvojil. Zadružna miselnost ni bila dovolj razširjena.	.	'	1
Zelo poučen je zgled Fojana, kjer se je po prejšnji svetovni vojni združilo v zadrugo 25 kolonov in najelo enomilijonsko posojilo. S tem je plačalo prejšnjega gospodarja in na ta način prešlo iz kolonov V posestnike. Sicer so bili odplačilni pogoji zelo trdi, zadrugari! so morali dajati v pridelkih vse vino in polovico češenj. V letih krize, ki je sl-dila prejšnji vojni, je grozil zadrugi polom. Že je izgledalo, da krize ne bodo premagali, ker pridelki, ki jih je zadruga prodajala, niso imeli skoro nobene cene Prišlo je tako daleč, da so bili prisiljeni prodajati živino iz hlevov, da so zadostili pogojem. Toda prebredli so tudi to krizo in danes ima Fojanska kmečka zadruga celo 2,000.000 lir gotovine in svojaki, ki se niso ustrašili tveganja, obdelujejo danes svojo zemljo sebi in ne več grofom. Po Izjavi zadrugarja, ki nam je te podatke navedel. so zelo zadovoljni.
Ko je tudi v sončna Brda šinila iskra osvobodilnega gibanja v letu 1941 in se Je iz prvih žarišč- — Kojsko — Hum — Števerjan, razširila po vseh Brdih, se je naša narodna ljudska oblast zavzela tudi za ta problem.
Oglejmo si kolonstvo malo pobliže, ne samo kakor je danes, ampak tudi kakršno je bilo v preteklosti.
KOLONSTVO V BRDIH PRED PRVO SVETOVNO VOJNO
Tlaka — robota. Vsak kolon je moral delati najmapj 25 dni v letu obvezno in brezplačno, po potrebi pa še/ veliko več neobvezno pri gospodarju. To se pravi: poleg dela na najeti zemlji, na kateri je živel s svojo družino, je moral kolon obdelati še vso gospodarjevo zemljo, vrt, vinograd, njive gozd itd. Cepljenje trt, sejanje, naprav-i,janje lesa, kolov, spravljanje pridelkov — vse je moral opraviti kolon, tako na najetem. kakor nn gospodarjevem svetu. Tudi na trg je moral spraviti vse blago. Takrnt so morali voziti celo v Videm, po tesnih briških kozjih stezah, ki jih je šele vojna spremenilo v ceste. Bohote niso bile izvzete ženske in otroci, ako je manjkalo delavcev Vse kot v petnajstem stoletju. Prav tako je morala opraviti delo živina, in ker vsak kolon ni imel živali, je morala soseska opraviti dvojno in celo trojno delo. Manj kot desetkrat na leto ni prišel nihče na vrsto.
Med služnosti — davščine so spadale razne manjše dajatve, zlasti v mesu. Kolon je moral odrajtovati gospodarju na leto 50 ali več jajc, dva do štiri pare piščancev, dve ali več kokoši in enega purana. S temi dajatvami je gospodar hranil delavce, ko so pri njem delali. Za zajtrk je prinesel kolon kaj s seboj, opoldne je dobil nekaj toplega pri gospodarju, zvečer je pa zopet jedel doma. Kot nekoč Izraelci v Egiptu,
so koloni hvalili gospodarja, ker so pri njem jedli meso — ki so ga prej sami prinesli v obliki služnosti!
Kolon je moral dajati gorščino, to je del naravnih pridelkov vinskih goric.
Od mošta je dobil gospodar cvet, kolon pa, kar se je iztisnilo v stiskalnici. Ker je moral kolon odrajtovati tudi tistim, ki se z živino pomagali, je gledal, da je iztisnil čim več. Žganje, ki ga je dobil iz tropin, je ostalo njemu. Živina je bila njegova last, toda bilo je je malo, mnogo manj kot danes. Drv je imel kolon dovolj, kaj malega celo za naprodaj, toda skrbeti je moral tudi za gospodarja.
Poljskih pridelkov je bilo malo, zato je moral vsak skrbeti, da je prišel do denarja, Robote so onemogočile dobro obdelovanje polja. Kolon je mnogokrat zlezel v dolgove.
Tako je bilo stanje do vojne 1914-18.
Po vojni pa so je precej spremenilo. Veliko so na te spremembe vplivni ujetniki, ki so se vračali iz Rusije in od tam prinašali vesti o novem svobodnejšem življenju.
Tlake in služnosti so v glavnem odpravili. Določili so stalne dajatve, predvsem v vinu in deloma v sadju. V splošnem se je dajalo polovico mošta alLgvina in polovico sadja in nekoliko pozneje tudi del pridelkov njive, kjer so bili. Nekateri gospodarji so popravili kolonom hiše, zahtevali so pa zato letno odškodnino v denarju. Prve čase je bila marsikje najemnina določena v denarju, kar je bilo dobro za gospodarja, slabo pa za kolona, ker ni šel pridelek tako v kupčijo kot prej. Italija je imela sama preveč vina in še umetno ga je delala, kot nam danes kažejo prilike. Prej ni v Italiji nikdar zmanjkalo vina. sedaj pa ga zmanjkuje vsako leto, ker ni sladkorja.
Mesto tlak in služnosti je prinesel fašizem nove vrste davščin, tako zvane sindikalne prispevke in zadnja leta zloglasni davek »Contributi unificati in agricoltura«, kamor so bili vključeni razni prispevki za javna dela, zavarovanje za starost, nezgodo in bolezen, družinska nakazila itd Vse skupaj pa je biia v visoko doneče fraze zavita sleparija. Šlo je le zato. da se spravi skupaj čim več denarja za oboroževanje. Tl davki so bili v pasameznih slučajih skoraj tako visoki kot pravi državni davki.
Kolonsko vprašanje so uredili — seveda v fašističnem duhu — potom sindikatov kmetov in kmečkih delavcev. Oba urada shi imela skupne prostore v isti palači v Gorici. le vhoda sta bila vsak od svoje strani. Prav po fašistično: vse ceste peljejo v Rim, tu pa vsi vhodi za davkoplačevalce v en urad, kjer so te oskubili do kosli in te imeli po vrhu še za norca.
Ko je šlo za določitev teh novih davkov, bi jih morali biti briški koloni prost, ker kolonov »a mezzadria« v Brdih ni bilo. Pa so kar protizakonito določili, da velja tudi za kolone »in affitto misto«. Fašizem je seveda denar rabil, kolon pa — plačaj in molči. Kolonskega vprašanja niso rešili. Kolon je ostal kolon. Sicer se je osvobodil suženjskega duha. v katerem je prej tičal.
KOLONSTVO IN NARODNO OSVOBODILNA OBLAST
To pa ni bila zasluga fašizma, pač pa novega časa, v katerem so se ljudske množice prebujale. Briški kolon'se je zavedal, da ne sme biti več suženj in je terjal pravico. V tem ga je zajela narodno-osvobo* dilna borba.
Naše ljudske oblasti sp se resno zavzelo za pereče kolonsko' vprašanje.
Pri Okrajnem NOO-ju za Brda je bila ustanovljena 1944. Paritetna Komisija, katere naloga je bila: urejevati medsebojne odnose med koloni in gospodarji z ozirom na nova določila o kolonskih pogodbah.
Dne 4. 9. 1944. je bil sklican sestanek vseh kolonov in posestnikov za Brda v Imenje. Prišlo je 150 do 200 kolonov in 5 gospodar jev. Na tem sestanku je bilo predlagano, da bi koloni odslej dajali le 25% od vseh dosedanjih dajatev v naravi. V istem razmerju naj se dele tudi stroški; izdatki za modro galico, ramital, žveplo, od katerih
naj nosi gospodar 25%, kolon pa 75%; Enako naj se dele še drugi deleži, ako so bili lihvezani na pogodbo. Dosedanje najemni--ne v denarju pa naj ostanejo kot so. Odpadle naj bi tudi najemnine za hiše. Ta predlog je bil odobren in se je tudi izvajal povsod v splošno zadovoljstvo kolonov.^Nekateri gospodarji seveda niso bili zadovoljni- Med njimi nekaj Slovencev — kar ja značilno. Bratje Rutar iz Cerovega so svoje kolone prisilili, da so kljub novim določbam morali sprejeti stare kolonske pogoje.
Če primerjamo prejšnje dajatve, ki so bile zelo različne (od 50, 60 do 75% vina takoj jeseni v moštu, od sadja pa 25, 30. 40 in celo 50% v denarju), vidimo, da je sedanja dajatev veliko lažja za kolona. Sicei-je to vprašanje šele načeto, vendar v splošno zadovoljstvo kolonov. Ko bo enkrat vprašanje Primorske rešeno, tedaj bo treba storiti korak naprej — k odpravi kolonata, Tudi za briškega kolona naj velja rek; zemljo tistemu, ki jo obdeluje.
Agrarno vprašanje v Brdih je stopilo v ospredje. Pokazalo se je, da je prav tako važno, če ne še bolj kot za druge predele Jugoslavije. Brda pridelajo vina vseh vrst, od navadnega do najboljšega v deželi. Vi. noreja bo ostala tudi v bodoče glavni pridelek Brd. Tej panogi bo treba posvetiti še večjo pažnjo. Z dobro voljo do dela in s pravilno rešitvijo tega vprašanja bo imela vsa dežela dovolj dobrega vina, da ne bo treba od drugod uvažati slabega.
Sadje je drugi važen pridelek, čeprav ne v taki meri kot vino. Zgodnje sadje — češnje, breskve — in potem sadje vseh vrst, colo zimsko, uspeva zelo dobro v Brdih. Malokje se jc do sedaj gojila zelenjava. Za h) bi bili poklicani predvsem mali posest-mki Briška zemlja ni ustvarjena predvsem za vrtove, toda marsikje stoji danes prazna, ko bi se lahko uporabila prav v te namene.
S tem bi naše razpravljanje zaključili z voščilom, da bi tudi briški koloni postali čim prej popolnoma svobodni in sami gospodarji na svoji zemlji.
Ogarev
Slovenska poročila vsak dan ob 7.15, 12.45, 20.00, 23.10 — Objava sporeda ob 7.10
OstaU spored od 31. HI. do 6. IV. 1M6:
NEDELJA 31. III. — 12.15 Verski govor — 12.30 Kmetijsko predavanje — 15.20 O-troška ura — 19.00 Slovenske narodne pesmi pojeta sopr. Slavica Batistuta in baritonist Štrukelj Andrej — 19.20 Predavanje o telesni vzgoji — 19.30 Komorna glasba.
PONEDELJEK 1. IV. — 12.30 Poljudna znanstveno predavanje — 19.00 Ženska ura —- 19.20 Slovenske narodne pesmi — 19.30 XX. ljudska glasbena ura — ruska glasba
TOREK 2. IV. — 12.30 Predavanje o prosveti — 19.00 Mladinska ura — 1920 Obvestila svojcem — 19.30 Klaviiski koncert pianista Antona Ravnika, ki izvaja sledeče skladbe: Janko Ravnik: Večerna pesem, Janko Ravnik: Melanholični valček, Chopin: Nokturno op. 27 št. 2, Chopin: Mazurka op. 50 št. 3, Skrjabin: Poema op. 05 št. 1, Skrjabin: Mazurka op. 3 št. 9, Ski ja -Inn: Preludji op. 3 št. 13 in 14.
SREDA 3. IV. — 12.30 Zdravniško predavanje — 19.00 Oddaja odreda Jugoslovanske Armade — 19.30 Igra v enem dejanju, Nušič: Oblast.
ČETRTEK 4. IV. — 12.30 Predavanje o tisku — 19.00 Pevski koncert sopranistke Vuge Justine •— 19.15 Slovenščina za Slovence — 19.30 Vaški sekstet pod vodstvom Bojana Adamiča.
PETEK 5. IV. — Predavanje o telesm vzgoji — 19.00 Komorni zbor pod vodstvom Ilubalda Vrabca — 19.30 Obvestila svojcem. 19.45 Pestra glasba.
SOBOTA 0. IV. — 12.30 Predavanje o raznih tekočih vprašanjih — 19.00 Francoski komponisti — 19.15 Sindikalno predavanje — 19.30 Oddaja za konec tedna: vesele zgodbe.
Naša knjižnica
Mi smo mi. Otroške pesmi. Ilustrirala in opremila Marija Vogelnikova. Izdala Nova Založba v Ljubljani 1945. — Med mladinskimi slikanicami, ki so obogatile slovensko mladinsko slovstvo te vrste je tudi precej velika knjiga Mi smo mi, ki jo je izdala NZ v Ljubljani, ilustrirala in opremila pa znana mladinska ilustratorka Marija Vogelnikova.
' Štirinajst najbolj znanih mladinskih pesmi Frana Levstika, Stritarja, Golarja in razne narodne pesmi je umetnica bogato ilustrirala. Posebno lepe so domače živali. Našim najmlajšim je knjiga, nedvomno prinesla veliko veselja, saj je lepa in okusno opremljena. Morda je nekoliko draga.
Topoli so značilni za briško pokrajino. Nekoč so označevali meje med veleposestvi. Tako je mogel gospod vsaj od daleč v'deti vso »svojo« zemlja Od blizu jo Je poznal
samo tlačan, ki je na njej garal.
(Smfamke...
Ob vsakem šumu je Liza skočila iz postelje in tekla k oknu; v jasni noči pa je šumelo le drevje v vetru. Razočarana in izmučena je vedno zopet legla in strmela v sence, ki jih je z vrta metala mesečina po na pol prazni sobi.
Zvečer je bila do trde noči čakala sina. Nikoli se ni bil še tako zelo zakasnil; kljub temu je iz početka ni skrbelo. Morda se je ustavil v vasi, pri slavoloku, si je mislila. Veter ostro brije, najbrže jo kaj odtrgal; njen Andrej pa je velik in močan, ostal jo, da popravi.
Toda, ko ga le ni bilo, jo je nenadoma postalo strah. Ogrnila si je ruto in odhitela proti vasi. Sredi trga je stala gruča mladine; videti je bilo, da se razburjeifo razgovarjajo. Še preden pa je prišla Liza do njih, jo je opazil učiteljev Marko in umolknil. Vsi so se 'obrnili k njej in Liza je v hipu začutila, da se je z Andrejem nekaj zgodilo.
Ni jih mogla takoj razumeti. Ko je spregovoril Marko, so ji hiteli praviti vsi hkrati. Mlada lica so žarela od razburjenja, besede so padale ostro in ogorčeno. Končno je le doumela, da so Andreja zaprli; odvedli so ga iz šole. Nihče ni prav za prav vedel, zakaj prav njega. Morda, ker je bil največji in najmočnejši od vseh; bilo je vse tako čudno in zmedeno tisto popoldne, ko so vdrli v razrede.
Preveč je bila Liza pretrpela vsa vojna leta, da bi mogla pokazati, kako ji je hudo. Trdno je stisnila ustnice in molčala. Da ni bilo v njej prepričljivega upanja, da pride Andrej še ta večer domov, bi se takoj napotila v Trst, da ga poišče. Toda, saj ni mogoče, da bi pridržali njenega o-R'Oka v teh časih ponoči v ječi, kot zločinca.
Vrnila se je domov, da ji ne u-Kasne ogenj, da bo topla jed, ko Pride Andrej.
Toda čas je mineval, Andreja Pa ni bilo. Prišlo je nekaj sosedov, da jo tolažijo, Liza pa ni mogla govoriti. Bala se je, da za-'Pije kot ranjena zver, če ujame v besede misli, ki so kot vihar divjale po njeni izmučeni glavi.
Andrej j« bil njen edini otrok. J.1 ni> ki ji je od treh sinov ostal -iv. potem, ko so ga nečloveško taboriščih v Italiji in izmihn1 1>ruga dva je, kot moža
Inlu V.b0rbi ™ SVObodO.
V čigav^n'imndl'ej zopet' v je'a muchi? me,nu ka bodo sedaj
Ko je bila Liza zopet sama, je • opila iz hiše in se v boli predala vetru in mrazu, le da je ne zaduše puste stene edinega prostora, ki ji jo ostal cel, v na pol porušenem domu.
Pozno ponoči se je šele vrnila v solfo. Ob vsakem šumu pa je vstajala iz postelje in hitela k oknu...
Ni se še zdanilo, ko se je Liza napotila proti mestu. Bila je nedelja, zato nobenih prevoznih sredstev; vedela je, da bo morala vso dolgo pot peš.
Hodila je mimo hiš in vasi, kjer so vihralo v vetru ljudske zastave, šla je pod slavoloki, ob katerih so stali prijateljski ljudje, pa je včasih za daljši čas pozabila, kam je prav za prav namenjena. Tako tuje je udarjala misel ob čustvo — vsepovsod zastave, ki oznanjp.jo srečo in svobodo, njen otrok pa že zopet zaprt...
Sonce je stalo že visoko, ko je prišla Liza pred policijsko poslopje. Dolgo je stala pred vrati, ne da bi ji kdo hotel ali vedel povedati, kaj naj stori, da pride do sina. Naposled so jo le spustili v hišo in jo pošiljali od vrat do vrat. Pri neprijaznem predstojniku je nazadnje zvedela, da njenega Andreja ni tu, da mora drugam, ker je kot mladoletnik pod drugim nadzorstvom ...
Liza zdaj ni več hitela. Upanje, da ji porečejo, da so poslali Andreja že domov, se je spremenilo v boleče razočaranje. Z njim je legla nanjo vsa teža utrujenosti in izmučenosti. Zdaj je bilo v njej zopet vse tako, kot nekdaj. Hodila je po tujem, sovražnem mestu, z bolestjo v srcu, z obupom v duši. Zopet bo stala pred ljudmi, ki jo bodo v tujem jeziku gnali od vrat do vrat, neprijazno in zadirčno. Ker je mati otroka, ki si je drznil braniti svojo zastavo ...
Preden je stopila čez cesto, je Liza obstala, da si ogleda mračno poslopje, v katerem je bil njen Andrej. Toda na njem ni bilo nič novega. Takega je poznala vsa dolga leta. So stvari, ki jim ne menja lica noben čas, nobena doba, si je grenko mislila. Le odkod toliko zakrknjenega zla v nekaterih človeških delili in srcih?
Ko je stopila do stražarja pri vratih, da ga vpraša po. Andreju, ga ri pogledala v obraz. Po veži so hodili ljudje, pa je upala, da zagleda kje sina. Toda glas, ki ji je odgovarjal, ji je bil znan. Liza se je zdrznila. Nekoč ga je bila že slišala. Takrat sicer ni imel tega surovega in samozavestnega prizvoka, kot zdajle, toda barva je bila pomembna, ista. Liza se je umaknila gruči mladeničev, ki so hoteli vstopiti in se za korak približala stražniku. Pozorno si ga je ogledala; okrog usten ji je zaigral bolesten smehljaj. Bil je on, nedvomno on; čeprav zdaj gladko obrit in polnejših lic. Toda oči so bile iste in brazgotina na čelu je ostala.
»Pino?«, je vprašala.
Policaj pa ji ni odgovoril. Hitro je pogledal na levo in desno ter se umaknil proti stopnišču. Temno lice kot da je rahlo zardelo. Se je tudi sam spomnil? Iz zadrege ga je rešil tovariš, ki je prišel tedaj po hodniku. Po kratkem dogovoru je Pino odhitel po veži, nekam na levo; na novo došli policist pa je Lizo napotil v prvo nadstropje.
Ko se je Liza vračala po.stopnicah navzdol, je stal Pino zopet ob vhodu. Toda ko je šla mimo njega, je obrnila glavo v stran; tako ogabna ji je bila njegova strahopetnost!
Vso utrudljivo pot je mislila Liza le na Andreja, ki gh ni smela videti. Mu bodo'dali hrano, ki mu jo je prinesla? V koliko so današnje ječe drugačne od tistih, ki jih je tudi sama tako dobro poznala? Če je sodila po vzroku, zaradi katerega so zaprli njenega sina, ni mogla biti pomirjena. Toda silila se je k misli-, da je zdaj vsaj malo drugače. Morala je tako misliti, že zaradi Andreja, ki je za tistimi zidovi; kako bi sicer mogla domov in znova čakati?
Ko je prišla do gozdička pod vasjo, pa se je zopet spomnila na policista Pina. Kako nas nikoli nc izuče, si je mislila. Le zakaj imenujejo barbare nas? Ker jim je uspelo, izžemati nas do take mere, da smo ostali vedno reveži? Ker so
nam smeli vzeti šole, da bomo vedno neuki? Ker smo vse življenje morali delati za njih, gospodo? Kultura!
Zopet je zaigral okoli njenih usten bolesten nasmeh. Pogledala je po gozdu, ki je šumel v pomladanskem vetru.
Takrat pa je bila jesen.
Z nekaj vaškimi ženami je bila šla tedaj nabirat dračja. Bilo je v tistih razburljivih septembarskih dneh 1943. leta, ko so po zlomu Italije pričakovale, da bo vsak hip konec vojne in se vrnejo njih možje in sinovi.
Ko so se vračale z velikimi svežnji na ramenih, so nenadoma za-čule čuden šum in obstale. Naslonile so butare ob drevesa in poslušale. Od daleč so prihajali glasovi in koraki. Ko so bili že čisto blizu, so stisnile sekire k sebi in napeto čakale.
Po stezi je prišel italijanski vojak; toda držal je roke v vis in lice mu je bilo upadlo. Begunec? Žene se niso premaknile. Do včeraj so bile vajene gledati v tej uniformi najbolj zakletega sovražnika, ki je prihajal v vas le ubijat, ropat in požigat. Ta nova pojava izmučenega in sestradanega Italijana, z rokami v znaku predaje, jih je zmedla. Spogledale so se vse; vsa njihova lica so odražala isto misel in čustvo: usmiljenje in sočutje.
Kako je bilo mogoče tako hitro zbrisati vse sovraštvo iz teh mučenih src? Kako so mogle tako naglo pozabiti na vse prestano gorje?
Pred njimi je bil človek, ki je prosil pomoči, ki ni prihajal kot sovražnik.
Počakale so, da je prištd do njih. Bil je mlad in bolan. Na čelu je imel brazgotino, še vso rdečo od komaj zaceljene rane.
Molče so ga poslušale, ko jim je pravil, da je s petnajstimi tovariši že tri dni v gozdu, da sc skrivajo pred Nemci, kj jih lovijo, in da hi radi domov, pa nimajo civilnih oblek.
»Našo vas ste požgali«, mu jo tedaj odgovorila Liza. »Težko ho kaj primernega dohiti; toda pojdite z nami, poiskale bomo.«
In so res našle. Po kratkem posvetu’so šle tudi po skrita oblačila, ki so jih čuvale za brate, može in sinove, če se vrnejo.
Liza ni imela drugega kol Andrejevo nedeljsko obleko. Dala jo je Pinu, ki je bil najmlajši med njimi. Barva njegovega glasu jo je spominjala na njenega starejšega sina, ki je bil nekje v hribih.
Kako nežno je tedaj govoril Pino o svoji materi! Kako iskreno je jokal, ko se je poslavljal z zahvalo in obljubo, da ji nikoli ne pozabi, da mu je rešila življenje...
Govoril je tudi o kulturi slovanskega srca, ki je ni mogoče primerjati z nobeno drugo na svetu. Nikjer da ne hi s tolikim srcem pomagali k begu vojski, ki jih je še do včerai teptala in ubijala...
Jokal je Pi im in hotel poljubiti roko bei-Mrki. Toda takrat je bila jesen 1943.
Danes?	S. M.
Jz sovjetske vasi
Poscia so ha di (40110 Ini sestanki mladine v ruski vasi. V vaško hišo pridejo dekleta s pletivom ali z drur/imi rokiiinii lieti in. fan. tje s harmoniko, hai a laika mi in druffimi instrumenti. Zapnejo se pesmi in plesi.
V sovjetski vasi se razvija tudi sport. I nekih krajih obstojajo raški stadioni. V dr ieli na stotine vaških športnih skupin.
Vaška mladina Kuhana, Karkaza, Kazahstana, Kiryizije, Uzbekistana, Turkmenije zelo ljubi nihanje. V hubami je deset, jahal-
POSTANI
Clan
Mìa-dina v Sovjetski zvezi1 Sivi vsestransko livljenje. Ona mnoga deìa, se uti, izpopolnjuje svojo stroko ,se' zabava in urejuje svoje povojno iivijrnjc.	—	—	----
Vaška mladina vrši veliko domoljubno delo — obnavlja, vaško gospodarstvo, vasi in vasice, ki so jih, uničili in požgali nemški okupatorji. V Urli Rusiji, na primer, je vaška mladina pomagala, da se popravi in ponorim odpre 11.«H) šol. V T-asu do,narinske vojne se je v tej republiki desettisoie mladincev in mladink — kolhoznikov m kot-hosnic borilo v partizanskih odredih. Vrniv-ši se v srnje rojstne vasi so bili mnogi izvo ijeni za voditelje kolhoza, postali so brigadirji, komandirji, traktoristi. _	— —
/o obnovo svojih vasi in kolhozov so dali vso svpjo energijo, znanje, Ijjubezen, V l'k>'t-jini pomaga vtiska mladina pri obnovi vasi, kolhozov, gospodarstev, šol, klubf\r in industrijskih stavb. Samo v Pollarski pokrajini so kmečki mladinci in mladinke popraviti esi.000 ukrajinskih hiš. 7,gradili so cele rasi.
laska mladina Sovjetske zveze ie posebno navdušena za elektrifikacijo vasi. Samo Ida 1TM5 je bilo v vaških'rajonih SSSR zgrajc-'7>‘ okrog 1.000 hidro-elekPrlCnih postaj. . O radija jih leolhozpiki sami — v glavnem mladina.. V jaroslarski pokrajini si jc mia-illna pridobila, tako bogate izkušnje v izgradnji električnih central, da zgradi majhne hidro-po st a j e v nekaj lednih. \
.Razume se, da $c vaška, mladina SSSR ludi u£i, posebno pozimi. jRazèn osnpmih in srednjih šol obstoja v vaških rajonih Sor jelske Zreže velika mrcia specijalnih' Šol za vaško mladino, vseh mogočih gospodarskih Idčajer. ichnikuinor, enoletnih gospodarskih šol. Odtod izhajajo izučeni traktoristi, kornhajnerji, zootehniki pomočniki agronomov in drugi gospodarski, strokovnjaki. Samo enoletne, gospodarske šole izučijo vsako leto okrog ,S0.000 mladih iHiljcdelcer, vrtnarjev, rejcev konjev, veterinarskih pomočnikov, itd.	’	_ .
V vseh vaseh in vasicah SSSR so čitalnt-oe in. klubi vaške mladine, kamor običajno prihaja mladina zvečer, da vzame zanimivo knjigo ali imsluša predavanje, da dela v dramskem ali pevskem kioZku. Iz mest prihajajo v te klube strokovni .predavatelji. Posebno zanimanje vlada za predavanja o lemah kakor n.pr. «odkod livljenje na zemljin, «poreklo človeka n ,« koliko let ima naš planet,), « ravno tako predavanja in referati o političnih temah, o mednarodnem po-lolaju in slično. Mnogi vaški klubi uprizarjajo dela slavnih dramskih pisateljev.
Kjer ni klubov in čitalnic, obstojajo tako imenovana «rdeča poscia».
RDEČEGA • BRI ŽA
np-sfM>rtnih klubov. V času tradicionalnih sovejtskih pniznikor se v Kubunu'in dui-god organizirajo	tek mo ra n ja najboljših
inlqdib konjenikov. .Vedami/ so bila tuga nizirana v mestu Prunze, prestolnici Kirgizije tekmovanja najboljših mladih jahal-joev srednjeazijskih republik. Aajboijši so bili jahači Uzbekistana.	—
Ta. vaško mladino SSSR jc posebno značilna ieinja za kulturo. Med vaško mladino je mnogo učiteljev, zdravnikov, agronomov, Ta sloj vaške inteligence sc je pojavil iele v dobi sovjetske oblasti in se sedaj hitro razvija.	--
Bivšega newyorskega župana La Guardia so imenovali za glavnega ravnatelja! ustanove UNRRA kot naslednika Lehman» na, ki je odstopil. Glavni odbor UNRRA je bil razširjen s 3 novimi člani, med ka» terimi je Jugoslavija.
GOSPOD
V
Živinorejske zadruge
(Nadaljevanje.)
Konjereja pri nas na Primorskem kot posebna panoga kmetijstva ne pride toliko v poštev. Pri nas rabimo konje edino za vprego. Le redki so slučaji, da bi kdo gojil konje v druge svrhe, kakor so tudi redki slučaji odgojenja žrebet. Žrebcev pa itak nihče ne drži.
Za konjerejo bodo prišle v poštev samo kobilarne v Lipici in Prestranku, kolikor se bo država zanimala za njih obnovitev.
Vsa inicijativa, kar se tiče obnove konjereje, bo pripadla državi. Mnogo važnejše vprašanje, kateremu se bodo morale posvetiti naše zadruge, je vprašnnje prašičereje. Prašičereja ima zelo važno vlogo pri prehrani prebivalstva. Za časa vojne se je število prašičev precej zmanjšalo. Bolezen, ki je lansko leto zahtevala med njimi ogromne žrtve, je bila še usodnejša zanjo kot vojna sama. Podvzeti bo treba energične mere, da obnovimo prašičerejo. Pri nas pride v poštev predvsem reja prašičev za meso; skrbeti bo treba, da se usmeri reja prvenstveno za proizvodnjo kakovostnega mesa.
Država bo morala skrbeti za rejo plemenskih merjascev, dočim bo naloga zadrug. da skrbe za smotrno odbiranje svinj pri poedinih rejcih, kakor tudi nadzorstvo nad hlevi in živino.
Potrebno bo ustanoviti svinjerejski zavod, vpeljati matične knjige, za selekcijo svinj, izdajati dovoljenja za prepuščanje merjascev, organizirati preskrbo z mladimi pra-' žički itd.
Obnova prašičereje se bo vsekakor hitreje izvršila kot pa obnova govedoreje, ker se prašiči hitreje množi jo. Skrbeti bo treba za prehrano, predvsem za smotrno pridelovanje nrašičje krme.
Tudi perutninarstvo je trpelo za časa vojne. Število kokoši je znatno padlo ali upamo, da se bo že letos število dvignilo na predvojno dobo Zadruge se bodo morale baviti s smotrno odbiro dobrih nosnic. Perutnina kakor tudi proizvodnja jajc ima velik pomen za prehrano prebivalstva, posebno še ker primnnikuio živalskih beljakovin. Zlasti važna bo vzreia štajerskih kapunov
V kolikor ne bi obstojale že zadruge za gojitev malih živali, bo naloga živinorejskih zadrug, da bodo skrbele za ustanovitev perutninarskih postai, kakor tudi rejska središča. Naloga zadrug bo tudi, da priredi tekmovanja za čim številnejše valjenje.
Ovčjereji in kozjereji bo treba tudi posvetiti posebno pažnjo z ustanovitvijo ov-čjereiških in kozjerejskib postaj, posebno v tistih predelih, kjer prideta v poštev reja ovc in koz
Reja kuncev je važna predvsem za olajšanje prebrano prebivalstva z mesom, poleg tega nam kunci dajejo tudi dlako in krzno. Goiitev kuncev je pa mogoča tudi v predmestjih. Za s motrno in umstveno zaj-čfendo so pa potrebne zajčjerejske postaje,' za katere se bodo tudi morale zanimati živinorejske zadruge.
Važna panoga kmetijstva, za katero se bodo tudi morale zavzeti živinorejske zadruge, je pa čebelarstvo ki je posebno na Primorskem precej zanemarjeno Treba bo skrbeti za pašišča, t. i. za dovoljno krmo, postaviti bo torej treba temelj za razvoj čebelarstva. Kjer ni čebelarskih zadrug, bodo morale to nalogo prevzeti živinorejske , zadrugo. Njih naloga bo torej predvsem skrb za pašišča in ustanovitev plemenilnih postaj.
Z ribarstvom se bodo bavile predvsem ribarske zadruge in državni ribogojni zavod.
Skrbeti bodo morali predvsem za pravilni ribolov in razmnoževanje rii).
Živinorejske zadruge bodo morale imeti sledeče odseke:
1.	) Selekcijski odsek, ki bo skrbel za gojenje na terenu najprikladnejše vrste živine, posvečal poseijno skrb gojenju mlado živine, nabavi plemenjakov, zdravstvu, nadzorstvu molže itd.;
2.	) Mlekarski odsek ki bo uredil vse potrebno za čim popolnejše zbiranje mleka in predelavo istega v mlečne izdelke;
3.	) Nabavno-prodajni odsek, ki bo nakupoval plemensko živino, razne mlekarske In živinorejske potrebščine in skrbel za ugodno prodajo izdelkov in živine na organiziranih živinskih sejmih.
Zadruge bodo morale skrbeti za vzgojo strokovnjakov-ži vinorejcev, s prirejanjem raznih tečajev in predavanj, moràle se bodo zanimati za izboljšanje pašnikov, za razumno vzdrževanje travnikov, kakor tudi za gojitev druge živinske krme.
Poleg tega bodo morale zadruge skrbeti za molzne nadzornike, za uvedbo hlevskih knjig in khjig molže, matičnih in popisnih knjig, za tetoviranje telet, za sprejemanje krav v rodovnik in za zadružne plemenjake.
Iz vsega gornjega vidimo, da je delovanje živinorejskih zadrug vsestranske in ve-like važnosti ako hočemo imeti tako živino. ki nam bo donašala čim več koristi s čin* manjšimi stroški. Dela okrog živine jo mnogo, toda če bomo znaii to delo smo-
A R S T V O
trno organizirati na zadružni osnovi, se bo vršilo z lahkoto in zanimanjem.
Vse to zavisi od dobre volje, razumevanja in izobrazbe naših živinorejcev. Zaradi tega bi se morali naši mladi gospodarji, posebno mladina, posvetiti učenju, morali bi posečati predavanja in tečaje, čitati strokovne knjige, opazovati in proučevati prirodo in razne njene pojave.
Samo ako bomo dali našemu kmetijstvu in z njim živinoreji, umstveno podlago, ga bomo lahko dvignili na tako stopnjo koristnosti, da se bo našemu človeku zopet vrnilo veselje do zemlje in do kmetijstva in s tem do glavnega izvora, ki je neobho-den za človeški obstoj in njegov napredek.
Kmetijski stan je časten med najčastnej-šimi v človeški družbi, čeprav je bil do sedaj omalovaževan in zapostavljen. Toda danes vstaja tudi zanj nova zvezda na obzorju, ki mu kaže pot iz teme na pot sonca in napredka.	Stanko Čok
skam, prilezejo Iz njih beli črvi, a krava to nerada posti, ker jo boli. Kako naj postopam, da rešim žival te golazni? '(F. G., Okraj Herpelje—Kozina.)
Odgovor: Ogrce na koži goveje živine povzroča goveji obad (volovski brencelj), ki odlaga poleti svoja jajčeca na kožo živali. Da živina ne postane ogrčasta, jo na paši vsak dan vsaj enkrat skrtači, da odstraniš na dlaki odložena jajčeca. Mazanje živine z vodo, kjer se je kuhalo orehovo listje ali pelin, odganja obade in muhe. Dobra maža proti obadom je sledeča; Na 101 vode damo 20 žlic tobačnega izvlečka in 'A kg loja; vse to dobro prekuhamo in slednjič dodamo 10 žlic petroleja. S to mažo namažemo živino na tistih mestih, kamor obad najraje sede in povzroča ogrce. Obad sicer pride na tako namazano živino, a jo kmalu zapusti in ne odloži svojih jajčec. Na vsak način je priporočljivo, da zrele ogrce iztisnemo iz kože in potem rano razkužimo.
Obnova v Jugoslaviji
Sezidati porušena mesta in vasi, porušene ceste ip mostove, izgraditi porušene železnice in tunele, izgraditi porušene tovarne in delavnice, vzpostaviti od vojne opustošeni promet in proizvodnjo, vse to imenujemo obnovo od vojne opustošenega in prizadetega gospodarstva. Za takšno obnovo si prizadevajo v vseh državah, ki jih je prizadela vojna.
Obnova v Jugoslaviji pa pomeni mnogo več.
Cilj jugoslovanske obnove ni samo v tem, da nadoknadi ono, kar so porušili in Opustošili fašistični okupatorji. Z drugimi besedami: cilj jugoslovanske obnove ni samo v tem da zopet stečejo železnice in se zo-» pet otvori promet, ki je obstojal pred voj no, da se popravijo tovarne in rudniki, ki so delovali pred vojno. Najvažnejše pri jugoslovanski obnovi je to, da se vse gospodarstvo obnavlja tako, da bo služilo blagostanju vsega ljudstva, da bo obnovljeno služilo zboljšanju po,]ožaja ljudskih množic — saj drugače tudi biti ne more v resnični ljudski demokraciji, kjer upravlja gospodarstvo ljudstvo v svojo korist.
In ravno zato — in samo zato — ker se Jugoslavija obnavlja v novo gospodarstvo, pomeni obnova v Jugoslaviji nekaj povsem drugega kot v večini ostalih držav; jug slovanska obnova je zadeva ljudskih tnno-žic, one jo hočejo, one jo določajo in one jo izvršujejo z navdušenjem, poletom in po. žrtvovalnostjo, kakršno so pokazali pri obnovi le še narodi v Sovjetski zvezi, in zato je obnova v Jugoslaviji pokazala tudi ogromne in izredne uspehe, čeprav so ptalc pred jugoslovansko obnovo prav posebno težke naloge, težje kot v katerikoli drugi državi.
Prvič je bila Jugoslavija silno opustošena, z izjemo Poljske in okupiranih delov Sovjetske zveze bolj kot katerakoli evropska država. In drugič je bila stara Jugoslavija industrijsko slabo razvita; prav slabo je bila razvita ravno ona industrija ki je za obnovo najvažnejša t. j. strojna industrija, industrija železnih konstrukcij in prometnih sredstev.
Od vseh težkih izgub, ki jih je fašistična okupacija prizadela jugoslovanskemu gospodarstvu, je najtežja izguba na ljudeh. Jugoslavija je v vojni izgubila 1,685-000 ljudi, t. j. dobro desetino vsega prebivalstva; med njimi je čez 90.000 strokovnih delavcev in čez 40.000 izobražencev. To pomeni, da bi danes v Jugoslaviji dejalo vsaj dva milijona rok več na obnovi, če ne bi fašistični okupatorji v Jugoslaviji ubijali, klali in drugače iztrebljali prebivalstva. Okupatorji so pa tudi ropali in pustošili kot malokje drugje.
Rogate živine je ostalo ob osvoboditvi le nekako polovica predvojnega števila; v krajih, ki so posebno opustošeni kot n. pr.: Črna gora, Bosna in Hercegovina je ostalo n. pr. le 15% živine in niti 10% drobnice. Uničena je bila skoro četrtina sadnega drevja — čez 15 milijonov stebel Ob osvoboditvi so bili uničeni ali težko poškodovani skoro vsi rudniki in v vseh je dejo stalo. RavnotaKo je stalo delo skoro v vseh to-Vàrnah. ki jdi je Uija približno tretjijja uničena ali težko poškodovana ali demontirana, ker so okupatorji odpeljali stroje. Tovarne so ostale brez surovin kot so trgovine ostale brez zalog; zaloge v trgovinah niso znašale niti desetino predvojnih. In kar je bilo najhujše — uničen je bil železni-ski in težko prizadet ves ostali promet. 52%
prog (od normalnotirnih) je bilo uničenih, uničenih 63% železniških mostov (računano po teži) in 20% tunelov. In na teh progah je bila komaj še dobra tretjina od predvojnih jugoslovanskih tovornih vagonov in še od te tretjine dve tretjini poškodovanih. Spcno je bilo stanje pri lokomotivah in pri železniških napravah. Jugoslavija ima čez 70 naseljenih otokov, ob koncu vojne pa ni bilo niti šestine predvojne tonaže obalne plovbe. Uničenih je bilo čez 535.000 stavb, kar pomeni, da je petina prebivalstva izgubila streho.
In takšnih številk bi lahko navedli dolgo vrsto. Vse te številke govore eno: okupacija je uničila ali težko prizadela vse veje jugoslovanskega gospodarstva; tako da ob osvoboditvi jugoslovansko gospodarstvo ni delovalo, da med posameznimi pokrajinami in celo med posameznimi kraji sploh ni bilo zveze, da je krožilo šest vrst razvrednotenega denarja in da je jugoslovansko gospodarstvo bilo ob koncu vojne sposobno pridelati in izdelati le malenkosten del one-ga. kar je proizvajalo predvojno jugoslovansko gospodarstvo. Vsè je bijo potrebno popravil, izgradnje in obnove, nikjer pa ni bilo onega, kar je za obnovo najnujnejše — železa, orodja strojev. Vsi plavži so bili ugašeni vse jeklarne so staje, stali so skoro vsi premogovniki. Tudi tretje od stvari, ki so najvažnejše za obnovo — lesa — ni bilo; ni bilo zato, ker je okupator gozdove v bližini cest - in železnic posekal, naprave za izkoriščanje gozdov (žage, gozdne železnice in ceste) so bile uničene ali neuporabne.
Vse te težave pa je premagala volja ljudskih množic, ki je ustvarila čudeže. Navdušenje do dela je pognalo milijone in milijone rok. ki so zagrabile za delo povsod — na polju in v gozdovih, v rudnikih in tovarnah, na cestah in železnicah
(Sledi)
Kmetijski nasveti
Vprašanje: Hoteli bi zvedeti v koliko ]e koristno odstranjevati razne poganjke In obirati listje na trti? (M. L., Miljski okraj.)
Odgovor- Ko se spomladi na mladikah pokažejo grozdki, moramo odstraniti vse nerodovitne poganjke na starem lesu in na krakih. Na ta način okrepimo ostale koristne poganjke trte same. Le v slučaju, da ima trta slabo rast. pustimo 1—3 poganjke, da ne oslabita razvoj in prehrana trte. Nerodoviten poganjek pustimo na starem lesu, če hočemo trto znižati. Na čepih in Speronili pa pustimo vse poganjke, rodovitne in nerodovitne, če ne stoje pregosto, da ne zmanjšamo preveč listne površine: kajti listje igra glavno vlogo v prehrani rastline in s tem v zvezi je pridelek grozdja.
Obiranje listov izvršimo le proti koncu vegetacije v jeseni Odstraniti smemo le listje, ki je v notranjosti trsa in okoli grozdja, ter bolno listje. Zdravo listje pa smemo razredčiti samo v toliko, da moreta zrak in svetloba laže do grozdja. Ne sme. mo pa odstraniti toliko listja, da bi stalo grozdje s tem izloženo direktnemu vplivu sonca; razen tega bi grozdje tudi zaostalo v razvoju, ker bi odvzeli listje, v katerem se predelava glavna snov rastline — sladkor.
Vprašanje; Imam kravo, ki ima po hrbtu vso polno ogrcev. Če te ogrce sti-
Zdravnlk svetuje
Čuvajmo se eksplozivnih predmetov
Slčbro ni dneva, da ne bi v enem ali drugem časopisu brali o nesreči, ki je zadela otroka, mladeniča ali odraslega od ostankov eksplozivnega orožja.
Vojna, ki je dolga leta besnela še posebno v naših krajih, je pustila za seboj poleg porušenih hiš in mostov tudi eksplozivne predmete, orožje in municijo vsake vrste, od patrone do granate in mine. Ostala so skladišča in shrambe municije, ki jih je sovražnik imel raztresene vsepovsod po na. ših vaseh; ostala je municija, ki jo je sovražnik odvrgel pri umiku ob cestah, v gozdovih in ogradah in končno vidimo tu pa tam, posebno ob železniških progah in ob obali v Istri, še minska polja. Medtem ko je municija za ročno orožje vsakomur dostopna, ker leži po malem skoro povsod, so minska polja zaznamovana, ograjena z bodljikavo žico in po navadi zaznamovana s tablicami, ki pa počasi bledijo: kmalu bodo tudi ta varnostna znamenja izginila. Toda mine bodo ostale, če se oblasti ne pobrigajo, da minska polja kolikor mogoče hitro očistijo.
Vsi ti ostanki municije in orožja skrivajo v sebi veliko nevarnost za naše podeželsko ljudstvo. Zato je naša dolžnost, da stal« no opozarjamo na to nevarnost, da pri širjenju in dviganju zdravstvene prosvete med našim ljudstvom nikoli ne pozabimo poudarjati na nevarnost razmetane municije, ki je zahtevala toliko žrtev, posebno med našo mladino, in da z nasveti pomagamo ubraniti nesreče in poškodbe, ki so, žal še vedno tako pogoste na škodo poedin-ca in tudi na škodo naše skupnosti. Za to ne zadošča varnostni opomin zdravnika. Za to morajo srkbeti oblasti, odbori in predvsem zdravstveni aktiv.
Kako pride do teh nesreč ni težko uganiti. Saj so vse časopisne vesti skoro do pičice enake. Otrok je našel predmet: v svoji nepoučenasti se je z njim igral in nenadoma je »igrača« eksplodirala in otrok je bil laže ali teže poškodovan prepeljan v bolnico. Ker je poškodba nastala od eksolo-zije iz bližine in navadno od močno eksplo-zivnega predmeta, so poškodbe običaino, žal, težje narave in mnogi teh nesrečnikov trpijo škodo, ki je za vse življenje nepopravljiva: izgubijo roke ali noge, ali. kar je še strašnejše, izgubijo vid; vso življenje ostanejo sami nezmožni in so v breme svojcem in družbi.
Imel sem priliko obiskati kirurške oddelke nekaj bolnic in videl sem številne žrtva eksplozij. Tako sem v neki bolnici videl 16-letnega zdravega in krepkega fanta brez desne roke. Na travniku je našel ročno granato (talijanskoga izvora S prijatelji se je ruval, kdo si bo igračo prilastil in'granata je eksplodirala. Videl sem deklico, 8 let staro, vso popečeno in brez prstov na roki. Pohabila jo je eksplozija navadnega naboja od puške. Videl sem številne otroke in, žal, tudi odrasle, ki so biti ob prste, ob roke ali nogo, iznekaženi pn obrazu, toda, kar me je najbolj dimilo, bili so slepi otroci, ki so ob eksploziji takih igrač izgubili vid. Neki zdravnik pripoveduje o treh fantkih in eni deklici, ki so jih pripeljali v bolnico slepe zaradi eksplozije ročne granate. Lahko bi nadaljeval z naštevanjem najbolj žalostnih primerov.
li slučaji so prav tako žalostni kot pogosti. V neki bolnici je na očesnem oddelku od 90 bolnikov bilo 19 takih, .ki so izgubili vid zaradi šarenja z najdeno municijo. Na neki očni kliniki pa je bilo od
Nadaljevanje na 7. stilni
TELESNA VZGOJA
Med dvema ognjema
NaSa mladina ima rada borbene i'jre, ki so sa njo primerne. Jako rašSirjcna in pri ljubljena igra je «Med dvema ognjema^. Igra se na sleden naim:
Igri !Ce Polj u bu o igriSSe (8 ni Široko in 16 m dolgo je razdeljeno na dva enaka dela Okoli igrišia ifi v sredini, zarišemo trto, da je jasno vidno, kje je vsako polje.
Igralci ; V vsakem polju je enako Število igralcev (najmanj 6— največ 20).
Orodje : Najprimernejša za to igro je ne 'pretrdo napihnjena nogometna ioga ali ioga iz otmj, ki je tako velika, kakor nogometna ioga.
Smoter igre: Igralci enega polja (beli) skušajo z ioga zadeti igmlce drugega polja (črne).
Tra janje igre : Igrajo toliko Casa, dokler ni ono polje izpraznjeno .ivsi igrahà godetti.
PogreSki : 1, Zadeti je treba neposredno (naravnost). A ko /mde ioga najprej na tla hi nato Sele zadene igralca, potem ta ni zadet. V glavo ne smete meriti!
2.	Kdor prestopi mejo igrišča, mora iz igre.
3.	Kdor surovo igra (sc pretepa, s sito vzame iogo drugemu is rok, ali ne uboga) mora tudi iz igre.
Pomni! Žogo smo vsak igralec ujeti ali z dlanmi odbiti, no sme se pa dotakniti ioge z nogo. Kdor jo breme, gre iz igre.
Kadar boste igrali to igro, si izberite sodnika, Iti igro pozna; biti mora pravičen,:
Med štirimi ognji
Igtnloi se postavijo tako, kakor je narisano na sliki. Igra se na isti način, kakor pri prejšnji igri, samo da smejo Se zadeti naprej igrati in se postavijo okoli sovrašnikovegu igrišča. Notranji zunanjih ne zadevajo,zunanji notranje pa.
Kdor je prvi izpraznil igrišče, je zmagal.
Ko boste enkrat igra znali, jo bodete prav radi igrali. Igrajo lahko moška in Zenska mladina, pa tudi starejši tovariši kaj radi lučajo v nasprotnika iogo. Sedaj na pomlad vam bo igra nudila mnogo razgiban ja vir sabo ve.
Albert Sirk, akad. slikar:
Pripravljalni letat za ametniško-ohrlno šolo
Kot v vsem šolstvu sploh, ioko je 25 let-, no suženjstvo pod Italijo krivo, da naše ljudstvo do danes nima šole, v kateri bi bili deležni v svojem jeziku pouka v umetnostno obrtniški stroki. Znano je, da je taka šola obstojala v Trstu in da je zaradi jezikovnih težav bila dostopna le italijanskim učencem; učenci slovenske narodnosti so bili baš zaradi teh težav iz nje tako fe-koč izključeni. In vendar je med našim ljudstvom dovolj naraščaja, ki ima po naravnem daru visoki čut za umetnost, in z njene aplikacije v dekorativi v vseh strokah obrti_
Čut za dekorativno upodabljanje v našem narodu je zelo visoko razvito. To nam sve-doči pestra in bogata ornamentika, ki jo zasledimo v ljudstvu samem in še pri kmečkem ljudstvu. Vsem je znano bogastvo stiliziranih okrasov panjev, pohištva, kerami-ke.\ ‘'.'P'* ‘n vezenin, železnih predmetov in siilizirane likovne umetnosti na steklu.
Bogastvo domišljije, ki ga zasledimo v narodnih motivih, priča o visokem smislu za umetnost, ki živi v naši ljudski kmečki duši. Zaradi tega je umestno, da se sinovom ljudstva, ki je skózi stoletja gojilo to panogo likovne umetnosti ne odreče pouka v sodobni dekorativi, ki naj bi se naslanjala na izrazito narodne motive z ene strani, z druge pa se spoznavala z vsemi pridobitvami moderne sodobne dekorativne umetnosti. Naloge tega pouka so velike, program zelo pester, raznoter in obširen. Saj gre za vse stroke obrti. Od mizarstva s svojimi sodobnimi inlarziji v lesu. izdelanim: iz najrazličnejših furnirjev1 in barvastih vložkov, pa do stilizirane ornamentike v ve zeninah, čipkah in tkalski obrti sploh Aplikacije vložkov v skrinjah, ki postajajo zopet priljubljeni del pristno domačega pohištva, kakot sodobna dekorativna oprema steklenih vrat, stilizirana ornamentika hišnih fasad in lična moderna oprema platnic in tiskarska oprema knjig, revij in tiska, vse to je bogato polje, ki ga zajema šola te vrste v obširnem programu pouka v 'umetnostno obrtnem učnem načrtu. Posebej je treba omeniti še umetniško ilustri-ranje knjig in kakršnihkoli publikacij, lepa kov itd.
Umetnostno obrtno šolo iahko smatramo za predstopnjo umetnostne akademije; marsikateri talent, ki iz kakršnega ko]i vzroka ni našel poti v akademijo, začne svojo pot v umetnostno obrtniški šoli.
Dober del naših priznanih upodabljajočih umetnikov je šlo skozi sole za umetnostno obrt in mnogim talentom je ravno ta šola usmerila korake na umetnostne akademije, šola za umetnostno obrt torej lahko smatramo za nekako predstopnjo akademije, v kolikor se marsikateri talent izoblikuje na tej šoli, ali celo odkrije svoje višje poslanstvo in svojo neutešeno željo po popolnejšem umetniškem izražanju ravno na šoli, ki je namenjena obrtniški dekorativni umetnosti.
termi občutenemu nedostatku otipo-
moremo, smo sklenili odpreti tečaj, ki naj bi imel pripravljalni značaj in ki bo predhodna stopnja šole za umetnostno obrt. Naša nadarjena mladina bo tako imeja priliko, da zadosti svojim težnjam in bo v svojem jeziku črpala iz neizčrpne zakladnice narodne ornamentike in sodobne dekora-tive ves zaklad strokovne izobrazbe. Uver-jeni smo, da so med našo mladino in med odraslimi mnogi, ki bodo z veseljem pozdravili to iniciativo in da bodo z navdušenjem in vnemo obiskovali tečaj, ki jim bo poleg široko zasnovane teoretične izobrazbe nudil tudi praktično udejstvovanje v stroki, do katere bodo čutili največje vesejie. Učni načrt je obširen, vsestranski in strokovno na visok: stopnji. Saj bodo predavali na tečaju samo priznane, usposobljene učne moči.
Ko se oprijemljemo tega dela se zavedamo, da vršimo s tem visoko kulturno nalogo, ki naj bi z ene strani doprinesla k temu, da se naša narodna folklora ohrani in da ji damo sodobno obliko, a z druge strani, da izpolni vrzel po strokovno usposobljenih obrtnikih, risarjih in dekoraterjih, ki smo jih toliko pogrešali v vrstah naših likovnih upodabtjalcev in v sodobni dekorativj na vseh poljih našega dekorativnega in órna-mentalističnega udejstvovanja.
S tem bodo odpadli očitki po manjvrednosti, nesposobnosti in neukosti naših višjih obrtnikov in vsa zunanja oprema naših obrtniških izdelkov, katerekoli stroke, bo dobila pečat sodobnosti, pristnosti, okusa in vrednosti.
-Tečaj je namenjen nadarjenim, ki imajo veselje do upodabljajoče umetnosti, torej do risarstva in slikarstva. Za to naj se priglasijo vsi tisti, ki čutijo v sebi nagnenje do risanja in slikanja in ki želijo izraziti svojo govorico v rizbi in sliki- Manj nadarjeni bodo, če imajo trdno in odločno voljo, svoj talent izpopolnili in pri smotrenem pouku, ki jim ga tečaj zagotavlja, dosegli stopnjo, ki jim bo omogo\-la udejstvovanje na tister.i polju, ki si g;: bodo sami izbrali. Bolj nadarjeni bodo -meli priliko, da v polni meri zadostijo želji po svoji strokovni izpopolnil vi in po naglem uveljavljanju v dekorativni umetnosti, ornamentistiki in likovni umetnosti.
Tečaj se prične v kratkem. Zato «o vabljeni vsi interesenti, da se takoj prijavijo v via Carducci 6/11 nadst soba št. 1-2, kjer bodo prejeli vsa nadaljna pojasnila.
Ze za časa okupacije so češki znanstveniki iznašli način za umetno izdelovanje mesa. Gre za proizvajanje gotove vrele gli* vic »Torla utilis«, ki da posušena pri nizki temperaturi velik odstotek beljakovin in masti, kakor tudi vitaminov BI in B2 tei provitamin D. Po svoji mineralni sestavi so posebno bogate na fosforju in kaliju. Profesor Prusik še dela zadnje poskuse e tem preparatom, nakar bo prišel na trg pod imenom »ProtavK*.
Čistimo jezik
Po uradih, državnih in občinskih, je kljub razvoju naše književnosti še v 19. stoletju gospodarila nemščina. V viharnih letih 1848. in 1849. smo začeli zahtevati enakopravnost slovenščine tudi pri uradovanju. Toda borba z nemškimi gospodarji ni bila lahka. Po občinah smo še uspeli, po državnih uradih, posebno na višjih mestih, pa komaj komaj. Kljub zahtevam po slovenskem uradovanju smo vendar sami pisali jezik, ki ni bil naš Zapeljevali so nas tuji vzorci in še danes se nismo otresli oblik uradne slovenščine, ki so tuje in smešne in se še danes pasejo po naših spisih.
Navedel bom nekaj primerov! Cvetke «o natrgane na uradni njivi, v uradnih spisih. Nekdo piše:
Zadevo s plačilom se bo skušalo urediti. Tozadevno smo izdali uradni nalog
Kaj je to: zadeva s plačilom? Ali ne zadošča: Skušali bomo urediti plačilo ali enostavno- dolg se bo placai. Ali še bolje: dolg bomo plačali.
Tn čemu izraz tozadevno? Nemško dies-bezUglich. — Neroden in nepotreben prevod se takoj vidi. Dovolj je, če napišemo: izdali smo uradni nalog, ali še krajše: ukazali smo plačati.
Čujte dalje: V nasprotnem slučaju se
dolg iztirja. Kaj je to- nasprotni slučaj? Če nekdo noče plačati, ni nikakršnega slučaja — le denarja ni. Nasprotni slučaj == nemški Gegenlall ali gegenfalls. Za ta izraz imamo kratko, a pripravno slovensko besedico: sicer. Pametno bi torej rekli in napisali: ukazali smo plačati, sicer se dolg izterja (če treba, torej šiloma !)
Enaka cvetka je: »Z ozirom na to«, nemško: mit Riicksicht darauf.
Navedem primer: Z ozirom na to, da je klavir vojni plen, se ne more ugotoviti, čigav je. Z ozirom na to — čujete ih tako) se zbudi v vas spoštovanje do tistega, ki govori oblastno modro kakor Salomon. Ne morete več ugovarjati. Z ozirom na to — in zaprli so vam usta! Recite namesto: Z ozirom na to; da je klavir vojni plen — na kratko: Ker je klavir vojni plen — pa gr« zbogom vso spoštovanje do onega, ki je napisal ker namesto nemške fraze. Tako se pri nas varuje uradna oblast § tujimi frazami, z nemoKot-o slovenščino.
Z ozirom na to pa ima tudi dvojčka glede na to. Ta oblika je prav tako napačna kot prva. Glede je predlog (prepozicija) in se veže z 2. sklonom, torej vedno samo: glede klavirja, glede prevoza, glede nakupa.
Glede na klavir, glede na prevoz, glede na nakup .je napačno.
Pogosto srečamo tudi še izdajo: Z ozirom na dejstvo, n. pr. z ozirom na dejstvo, da ima uradna slovenščina svojevrstne napa ke, jih je treba preiskati.
Posebno srčkana je beseda topogledno. Topo gleda pomenja: gleda neumno, bulji. Tak človek je topogled.
Uradna cvetka topogledno je pa sestavljena iz besed to in pogled. Pogled je dober
Za dekleta...
Lepa torbica, ki si jo same napravimo iz blaga, da si ohranimo usnjeno za jesen in zimo. Vzamemo kos platna ali sukna (najbolje ostanek blaga od obleke ali površnika), ga skrojimo kot kaže gornja slika (ali si umislimo drugačno obliko), podložimo z močno tkanino — debelim platnom. Vrh torbice je preoblečena deščica ali močna lepenka. Spredaj našijemo v okras žepek ali monogram. Taka torbica poživi obleko O
Na, vprašanja, ki so nam jih podate nekatere tovarišice, bomo odgovorth r prihodnji številki.	^
samostalnik in zaimku to tudi ni kaj očitati. Zveza topogled pa ni mogoča in enako ne topogledno, ker prislova pogledno nimamo. Sestavljenka topogledno je torej nesmisel. Nastala je v glavi Slovenca, ki je slovensko pisal in nemško mislil.
Namesto nesmisla topogledno uporabljajmo slovensko besedo zaradi, zaraditega ali po se izrazimo kako drugače. Naj o. menim, da sc je marsikje namesto zaradi vrinila krajša radi. Ce- poslušate kmeta, boste lahko ugotovili da besedice radi ni ma. Pozna le zaradi. Kako to? Ker je radi hrvatska oblika.
Pri raznih vlogah najdete nekatere značilne obrazce, do katerih imamo — naš stari greh — posebno spoštovanje, kakor pred vsem tujim sploh.
Neprestano se vam v raznih uradnih spl. sih nredstavbatn porinmenlenl ali zgara) Imenovani, zaoral našteti, gori ali spodaj navedeni. To se duhu našega jezika upira. Če smo kogp že imenovali ali omenili, je dovolj, če rečemo omenleni ali navedeni. Zgoraj ali spodaj je germanizem, medtem ko je fraza spodaj podpisani napačen prevod italijanskega sottoscritto. V italbanščini pomeni sottoscrivere podpisati, nikakor pa. ne spodaj podnloeM Kakor ne govorimo na primer v temnem mraku, pri svetečem soncu, v vodni luži, v električni elektriki, ker bi brez potrebe dvakrat izražali isto, tako nima smisla govoriti- spodaj podpisani. Podpisani, in dovolj je! Tudi v govoru je potrebno, da smiselno gospodarimo. I.« Krjavlji imajo pravico blebetati tjavendan.
Jože Pahor
(Nadaljevanje s 6. strani)
skupnega števila 203 bolnikov, 46 fantov žrtev eksplozije.
Te številke so dovolj zgovorne, da nas končno spametujejo. Vzroki, zaradi katerih pride do nesreče, so vedno isti. V prvi vrsti nepoučenost, v drugi nepokorščina in neubogljivost otrok. Le redkokdaj nesrečno naključje. Krivda za te nesreče leži torej v dobri meri na starših, v kolikor se ne spomnijo, da bi otroke poučili, na otrokib samih pa, ker staršev ne ubogajo. Slučaji so tudi takšni, da ie izrek, da »kdor ne uboga, ga tepe nadloga«, veliko premil za te pohabljene in slepe reveže.
Kaj moramo torci storili?
•''Dvoje: prvič, kolikor mogoče hitro ftd. straniti razmetano municijo in drugič, svariti vse, posebno mladino, pred nevarnostjo, ki ji preti od eksplozivnih predmetov.
Municijo je treba kolikor mogoče hitro odstraniti. Za to morajo skrbeti oblasti, odbori in ljudstvo samo. Ker zadeva nesreča v prvi vrsti podeželsko in kmečko prebivalstvo, ki je itak sirota v pogledu zdravstvene pomoči, v kolikor najčešće nima pri ro> ki takojšnje zdravniške pomoči, je dolžnost vseh na deželi, da pomagajo pri izsleditvi ostankov odvržene municije, municiiskih ležišč, če niso že prijavljena, in da to javijo odborom in oblasti z zahtevo, da strokovnjaki čim prej odstranijo to municijo. To velja posebno za ogrožene kraje, to je za take, kjer je zaradi obstoja sovražnikovih postojank ostala municija in drug eksplov zivni material.
V drugi vrsti je treba svariti vse, poseb\ no pa mladino, naj se z municijo katerekoli vrste ne igra. Predočiti je treba otroi kom, da je marsikdo zaradi svoje radovednosti ali poguma, ki je lahkp .rečemo inhko-mišl jenost, ostal brez prstov, brez roke ali celo slep za vse življenje. To je dolžnost staršev in- zdravstvenega aktiva: bolničark, babic in zdravnikov. Treba bo stalno na to onozariati še dolgo let. če nočemo, da bo število invalidov, mladih invalidov, doseglo porazne višine in nenadomestljiva škoda, ki jo trpi vsled tega ljudstvo kot celota, “visoke postavke, ki bi sc jim lahko izognili z nekoliko več skrbi, za mladino. V Jugoslaviji so tiskali in razširili plakate,* ki svarijo predvsem podeželsko ljudstvo, naj se varuje pred razmetano in odvrženo municijo in jih opozarjajo na grozne posledice, ki jih povzroča igranje s temi predmeti. Umestno bi bilo, ko bi se tudi pri nas, na deželi, v kateri sta besneli dve vojni, v kratkem presledku, s plakati in v ogroženih krajih z napisi, svarilo pred dotikanjem municije in opozorile oblasti, naj kolikor mogoče hitro očistijo minska polja. S tem bomo prihranili marsikateremu naših otrok trajne telesne poškodbe In eeld invalidnost. Laže je bolezen preprečiti, kakor pa jo zdraviti. To geslo moramo vcepiti naši mladini, Id nam mora hiti prva ha glavna skrb, «
Đrc. R. II. f
potovanj vođe
Dvoje
T)y bi dobili eno tono pšenice, potrebujemo poldrug tisoč ton vode.
Če bi morali vso to vodo dovažati v vagonih bi vozili neskončni vlaki cistern, »-polnjenih z vodo, dan in noč, poleti kakih sto cistern za vsak hektar.
A zakaj naj bi dovažali vodo na polja? Saj pride sama — bodisi po zraku ali po zemlji.
Vlaki vode imajo prav tako kakor želez-nišk: vlaki točno določeno pot.
Voda potuje po krožni poti: ocean — kopno — ocean.
Prvi del poti —- ocean — kopno prepotuje voda po zraku, drugi del — kopno — ocean pa po zemlji in pod zemljo.
Na svoji poti pod zemljo in po zemlji sl veda naloži težek tovor raznih soli, prsti in gline. Vse to nese v ocean. Potem se obrne in se neotovorjena vrača po zraku — iskat novega tovora.
Na vsakem potovanju prenaša voda v ocean na milijone ton snovi 4- in sicer kakšnih snovi! Najdragoccnojših, rastlinam najpotrebnejših snovi.
V	Združenih državah so natančno preračunali, koliko nagrabljenega blaga odnaša voda na leto. Dognali so, da izpere voda iz tal in odnese v ocean 63 milijonov ton idušdta, fosforja in kalija — za celi dve milijardi dolarjev. To je več kakor vrednost letne svetovne proizvodnje umetnih gnojil.
Z vseh krajev zemlje nosijo reke dan za dnem v ocean soli in prst pridobljene iz
tal.
Tla bi se bila že davno izčrpala, če ne bi bilo rastlin, ki odvzemajo vodi dragoceni to\ or.
Ta tovor, ki ga odvzemajo vodi na njeni poti, uporabljajo rastline za gradnjo stebel, listov, plodov, korenin in vej.
Ko pa rastlina odmre, se snovi, ki jih 'je bila vzela iz tal, zopet vrnejo vanje.
Tako se tovor, ki ga nosi voda, odcepi pri koreninah rastlin kakor vlak pri železniški kretnici od velikega krožnega potovanja — ocean-kopno-ocean — na drugo progo. To je malo krožno potovanje — tla-rastlina-tla.
Kakšna pa je pri tem človekova naloga? Človekova naloga je v tem, da usmerja ta tovorni promet, da spravlja tovor po svoji volji z velikega na malo krožno potovanje da transporte zadrži in raztovori na važnih postajah.
Vsako polje je važna postaja. Voda n» sme dirjati kakor ekspresni vlak brez postankov, mimo polj, ki jih potrebuje tako sama. kakor tudi tovor ki ga nosi s seboj. Kako pa naj zadržimo vodo na postajah?
V	letu imamo dobo, ko se voda sama prisilno ustavi na poti. Takrat lahko delamo z njo vse, kar koli hočemo: lahko jo spravljamo na kupe z lopatami, lahko jo teptamo z nogami, grmadimo, orjemo s plugom, zbiramo na tistih mestih, kjer jo najbolj potrebujemo. Ta doba je zima, in takšno delo imenujemo v Sovjetski zvezi »pohod na sneg«.
V	krajih, ki jih obiskuje suša, odhajajo vsako zimo na povelje vsezveznega štaba tisoči kolhoznikov na »pohod na sneg«. Orjejo in grmadijo sneg na kupe z velikimi lesenimi snežnimi plugi za to, da se spomladi počasneje taja. Pokrivajo sneg s slamo, s trstjem in dračjem. Postavljajo mu ograje, da ne bi mogel veter spihati pršiča v globeli. V snegu napravljajo po pobočjih počezne brazde, da se ne bi snežnica odtekala navzdol v reke, ampak se raztekala vzdolž brazd po polju.
Toliko ovir si je izmislil človek, da bi zadržal sneg na poljih do pomladi. Ko pa se začne sneg tajati, ga morajo zadržati v tleh tiste podzemeljske shrambe, ki jih ustvarja plug, kadar dobro orje zemljo.
A vodi, ki teče v ocean, je na poti še ena ovira: gozd.
Najbolj potrebna jo ta ovira na razvodjih, na više ležečih mestih, od koder se razlivata snežnica in deževnica v potokih in rečicah na razne strani. Tam se voda ne ustavlja, ampak se ji mudi navzdol, k velikim rekam. Treba jo je zavirati in zadržati.
Če ni pobočje golo, ampak je na razvodju gozd, sc odteka voda enakomerneje, počasneje.
Gozdna tla pokriva debela, rahla odeja iz trhlega vejevja in listja. Ta gozdna preproga vpija vodo kakor goba Iz nje pronica voda navzdol globlje v zemljo, tja, kjer oprav. Ijajo korenine dreves svoje delo — črpajo vodo iz zemlje.	»
Tako je z vodo, če je v gozdu, ne na golem pobočju.
Tudi s snegom ravna gozd po svoje. V gozdu se taja sneg povsem drugače kakor na polju. Tam sonce ne segreva snega, marveč drevesa .■ Drevesa oddajajo toploto snegu, a le po malem; to traja tedne, n= dni. Vsako drevo deluje kot priprava za tajanje snega. Sneg se taja -v krogih, se taja, ne da bi se mu mudilo. Do tedaj, ko skopni, se otaja tudi že zemlja in začne žejno vpijati spomladansko vlago. Tako se snežnica ne odteče po pobočjih, marveč pronikne globoko v tla.
Tako gozd zadržuje vodo. Kam pa jo daje?
Kolikor je potrebuje, jo porabi sam. Odvisno vodo pa oddaja poljem in rekam, in sicer jo oddaja po malem, polagoma.
Vse poletje »eopazno pronicajo na polja podzemske vode. Vse poletje hranijo gozdna močvirja, jezera in potoki sosedne reke in jim ne dopustijo, da bi usahnile. Gozd porazdeljuje vodo. daleč naokrog.
Toda o tem so kaj malo razmišljali ljudje, ki so palili in zažigali gozdove zato. da so izkrčili zemljo za polja. Čim manj jim je ostalo svobodne, neobdelane zemlje, tem > bolj sta vdirala v gozdove ogenj in sekira.
Dim
(Humoreska)
Bilo je ob času, ko so v Moskvi v trgovinskem ministrstvu že v tretje razpravljali o možnosti pripustitve inozemcev do trgovanja v državi.
»Rusija pripada Rusom«, je ugovarjala opozicija.
»Naši ljudje so preokorni.«
»Treba bi bilo poskusiti.«
»Poskusili smo že tisočkrat. Majhni posli seveda uspejo. Pri velikih opravilih pa, pri takih, ki zahtevajo prebrisanost in ki se ne dajo razrešiti po že starem, skozi desetletja preizkušenem načinu, odpovedo naši rojaki.«
A opozicija ni odnehala.
»Pokličite moža s ceste. Ponudite mu priliko. Prav tako bo razumel svoj posel ko vsak Inozemec.«
Ministri so se umaknili v posvetovalnico.
Cez deset minut so se vrnili v dvorano.
»Sklenil smo,« so izjavili, »da ustrežemo pravkar izraženi želji. Privedite nam jutri poljubnega moža. Ponudimo mu kupčijo.«
Nato so preložili sejo.
O
Drugo julro je stal pred odborom Rus. Bil je trgovec Nikolaj Nikolajevič, ki se je bil proslavil že pred vojno s svojo posebno preudarnostjo in sposobnostjo.
»Dali ste me klicat?« je začel.
»Da, Rusija vam nudi pogodbo.«
»Pripravljen sem služiti svoji domovini.«
»Pravi Koliko nam daste za dim moskovskega mesta?«
»Prosim?«
»Koliko bi plačali za dim našega mesta?«
»To je neumna šala!« se je vmešala opozicija. »Dim nj nikako blago. Ugovarjamo, da ravnate tako smešno z našim predlogom.«
»Vas ugovor bomo upoštevali ,« je menil minister, »če nam dokažete, da je ni osebe, ki bi v tem oziru ne sklepala kupčije z nami.«
»Za tako kupčijo ne dobite nikogar.«
Minister se je zopet obrnil k Rusu.
»Vi torej odklanjate, Nikolaj Nikolajevič, in nočete kupici moskovskega dima?«
»Ne vedel bi, kaj naj počnem z njim.«
»Niti ne za sto rubljev?«
»Niti za sto rubljev ne!«
Pretrgali so pogajanja za pol ure.
O
»Amerikance C.C. Brown je pravkar prišel«, je javil služabnik.
»Pripeljite mi ga!« je zaukazal minister.
C.C. Brown je vstopil.
»Dali ste me klicat?«
»Da poklicali smo vas, gospod Brown, ker ste nas bili že večkrat naprosili, naj se vas spomnimo pri oddaji državnih naročil. Danes vam lahko nudimo tako kupčijo. Ali bi bili pripravljeni odkupiti od nas moskovski dim?«
»Seveda 1«
»Saj ste slišali in razumeli za kaj g*«,«
DokDr so sekali gozdove v nižinah, še niso delali nobene škode. V nižinah je tako in tako obilo vode. Ko pa so se spravili nad gozdove na višinah, na razyodjih, tedaj se je začelo pravo zlo.
Vodo so razvezali, osvobodili in začela je divjati. Spomladi so reke v nekaj dneh narasle in prestopile bregove. Poplavile so polja in odnašale s seboj črno zemljo, prst, vse, kar dela tla rodovitna. Ko je voda upadla, je pustila na mestu samo tisto, česar ni mogla dvigniti: težji pesek, prod, ki zasipa polja in pokopava pod seboj rastlinske kali.
Ko je prišlo poletje in je bila voda poljem najpotrebnejša, je že ni bilo več v zemlji.
Zorana zemlja, ki je njso varovali gozdovi, se je štišila in pokala. Ko se je vlil dež, je izginila deževnica v razpoke, jih razrivala, razjedala in spreminjala v kotanjo. Tam pa, kjer je nastala kotanja, so še hitreje sušijo polja naokrog. Kotanja učinkuje kakor osuševalni kanal: odvaja vodo s polj.
Tako je deževje ustvarjalo kotanje in sušilo polja, namesto da bi jih namakalo.
Vse bolj in bolj se je širila po najboljših črnozemeljskih poljih huda bolezen — suša.
II jin
fiz knjige: Priroda in ljudje)
je ponovil minister, «prodajamo vam moskovski dim.«
«Seveda, koliko stane?»
»Osemdeset tisoč rubljev na leto.« »Osemdeset tisoč rubljev je po mojem mnenju le previsoka cena. Ponujam vam polovico: štirideset tisoč rubljev.«
Slednjič sta se pogodnika zedinila za petdeset tisoč rubljev.
»S katerim dnem naj se pogodba uveljavi?« je vprašal Amerikance.
»Ce želite, z današnjim I«
«Prav. Prosim torej, da mi izročite pismeno pobotnico, da sebi odkupil moskovski dim, nakar vam jaz takoj izplačam vsoto, za katero smo se pogodili.«
Pogodbo so skenili za dobo petih let in jo takoj pravilno podpisali.
O
C.C. Brown je zamišljen zapuščal ministrstvo. V levem žepu* je počivala pogodba.
»Začetek je tu,« je razniišljal, »to je poglavitno. Sedaj gre še za to, da izkoristim po svojem najboljšem preudarku to nesmiselno pogodbo.«
•Prehddil je nekaj ulic in stekel nato preko trga, čigar eno stran je zavzemala velika tovarna. Gost dim se je valil iz visokih dimnikov.
C.C. Brown se je oglasil pri tovarniškem ravnatelju.
»Zelitč?«
»Vaši dimniki se kade.«
»Čudna ugotovitev ! Ali imate mogoče kake ugovore?«
»Seveda jih imam. Kako se drznete puščati dim naravnost v zrak? Dim tukajšnjega mesta je moja lastnina. Kupil sem ga in zato vas prosim: od danes naprej ujemajte ves dim jn imejte gEt pripravljenega, da ga dam ob prvi prilik) odpeljat,« »To je blaznost.«
»Mogoče. Toda tu imam pogodbo z vlado Dim je moja last in vi mi boste odgovarjali za vso škodo, ki nastane, če ne utegnem uporabiti vašega dima «
»Kaj naj napravim?«
»Zelo preprosto! Lahko mi odkupite dim svoje tovarne. Zanj zahtevam tri tisoč rubljev na leto.«
»Za tako stvar je to blazna cena.«
»Ce boste morali prezidavati svojo tovarno in preurejati dimnike, vas bovvsekakor več stalo. Deset minut vam dam odloga. Po preteku tega roka ukažem visoki vladi, s katero imam pogodbo, pogasiti ogenj pod vašimi kotli, s čimer bom preprečil, da bi izgubil moj dim.«
V desetih minutali je bila sklenjena, pogodba.
.C.C. -Brown je dobival tri tisoč rubljev na leto in za to dovolil tovarniškemu dimu prost izstop skozi dimnike. Nato je sedel v avtomobil in se peljal .do vseh moskovskih tovarn. Z vsemi je sklenit enako pogodbo. Bilo je vseh devet in štirideset tovarn. - '
O
Med tein se zadeva v trgovinskem, ministrstvu še ni pomirila.
»Videli boste.« je izjaviia opozicija, »da Amerikance ni vedel, za kaj gre. Vrnil se
bo ,Ln izpodbijal pogodbo.«
V tem trenutku je sluga javil:
»C.C. Brown prosi, da bi ga sprejeli.«
»No, torej — prej kot smo si mislili,« se je radovala opozicija.
C.C. Brown Je vstopil.
»Preden pričnete govoriti,« je pojasnil minister, «vas moram opozoriti na dejstvo, da je naša pogodba pravilno kolkovana in v vsakem oziru popolnoma veljavna. Skoda vsakega poskusa od vaše strani da bi pogodbo razdrli!«
C.C. Brown se je pribižal ministru za dva koraka in ljubeznivo dejal:
»Cernu naj bi razdiral pogodbo? Nasprotno, prišel sem, da vas nekaj vprašam.«
»In to bi bilo?«
»Povejte mi. Ekscelenca, koliko stane dim vse Rusije?«
Križanka št. 8
1	2		3	4	5	6	7
8			9				
10		11	■	12			
13		•	14		15		
16		&	17	18	H	19	
	1(1	20	*		21	H	
11	22					23	
S	24						
25	K	26				Ul	27
28	29	m	30		■	31	
32		33	Im.	34	35		
36			37	jH	38		
39				40	H	41	
42							
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. pripadnik slovanskega naroda, 9. pomoč, podpora, 10. kratica za enoto valute evropske države, 12. pripadnik izumrlega mongolskega plemena, 13. tvorr velik del Primorja, 15. korakati, hoditi, 16. dva različna samoglasnika, 17. vzklik, 19. osebni zaimek, 20. o njem se je že govorilo, ni več nobena skrivnost, 22. opozorilna na • prava, 24. pripravljati žensko na poroko, 26. del ust, 28. predlog, 30. kazalni zaimek, 31. okrajšan veznik, 32. Noetov sin, 34. enota valute evropske države (množina), 36. moško ime, 38. bolezen, 39. igrišče, zemljišče, področje dela, 41. italijanski spolnik, 42, pripadnik romanskega naroda.
Navpično: 1. kraj ob Soči, 2. reka v Franciji, 3. vol po srbsko, 4. junaška pdSen* (dvojina), 5. mestece v Hrvatskom Primorju, 6. grška muza, 7. dohodek države, 11. kazalni zaimek, 14. travnik, 18. kartažanskt vojskovodja, 20. cerkvena potrebščina, 21. čista teža (fon.), 22. kratica za zveza mia dine, 23. začetek ciklusa, 25. opravljati kmečko delo, 27. lepega vednja, 29. število,
31.	hrib pri Beogradu, 33. žensko ime, 35 znak za kemično prvino, 37. italijanski spolnik s predlogom, 40. zanikalna oblika pomožnega glagola.
Rešitev križanke št. 7.
Vodoravno: 1. K. K., 3. dinar, 8. rak, 10. zalo, 11. klas, 13. Jev, 14. imam, 16. Si, 17. anilin, 19. Lošinj, 21. ;ts, 23. nage, 24. riž, 26. repa, 28. amen, 30. raz, 31. tolar, 33. li, 34. novec, 37. davek, 39. Al, 41. dala], 43. Himalaja.
Navpično: 1. Krk, 2. Kalin, 4. iz, 5. nad, 6. Aleš, 7. Rovinj, 9. Kamil, 12. salon, 15. mišar, 17 Ararat, 18. Niger, 20. Nepg:, 22. Simon, 25. želod, 27. azil, 29. navada,
32.	Rovai, 35. cela, 36. mah, 38. kaj, 40 li. 42. ja.
Samo ena
Vojni zločinci, ki jih je zahtevala Jugoslavija, so se sami odzvali tej zahtevi. Vsi se potegujejo, da bi jih izročili tržaškemu izrednemu sodišču, ker bi s tem dokazali svoje zasluge za narodno stvar.
Odgovarja dr. MIRKO KORŠIČ. — Zaloftba Primorskega dnevnika, Trai. —» Tlaka Zadružna tiskarna v Trsiti.