pofifOttiptCun v
Ml vsak torek, Četrtak bi soboto.
Cona. posamezni Številki k 1*50.
£ SOPIS ZA TRGOVfHO, INDUSTRIJO "
W* m
fh-.   ...
IfrenJaHtro fe tfpnmsIStv« Je v iubljaal. OradUKe »Uv. 17/1. - D«p*«i »• *w *»>«**•. — gtrvtBca pri t f ffaroinfna « ormi)- SHSi letna K ta p#! teta K 9's, za Ituv ltu K «***!%« ff »
‘ "3°^	.--111.953. - SterHka telefona »2.
s -n* vel. — Plača la toil se ▼ Ljubljani.
LETO IV.
LJUBLJANA, dno 7. julija 1921.
ŠTEV. 67.
Fr. Zelenik.
Po sprejetju ustave.
Sedaj, ko je s sprejetjem ustave naša Jugoslavija res ustanovljena In uje-dinjena, moramo posvetiti vse moči gospodarskemu delu, da postane naša država tudi gospodarsko neodvisna.
Reklo se je vedno, da smo majhen narod. Bili smo. S krvjo Srbije in naših dobrovoljcev pa je postala naša domovina velika, naš narod velik. Velik pa mora postati tudi po duhu.
Ali je pa delo med našim narodom tako, da bo postal duh naroda res velik, da bo narod vzljubil politično in gospodarsko svobodo in se otresel po 1000 letnem suženjstvu prirojenega suženjskega duha?
Nekje med ljudstvom sem slišal: Habsburgi so bili cesarji po božji milosti, kak se »šika«. Kaj Jugoslavija, Avstrija je bila država!
Več ali manj umljivo je, če so »hvalivci<' Avstrije in priganjači habsburških vojnih posojil postali hujskači proti Jugoslaviji, proti našerfiu ujedi-njenju in s tem proti naši narodni in gospodarski svobodi, jakosti in blagostanju, žalostno pa je, da so med temi »tudi narodni« ljudje.
O	nas velja, to, kar je napis Walter Rathenau o Nemcih. Vsako sekundo se pojavi nov predlog za izboljšanje sveta, vsak odraščen dela projekte, vsak trgovski pomočnik reformira narodno gospodarstvo, vsak »zašilo« abiturijent človeško družbo, vsaka »višja hčerka« običaje. To ne bo pomagalo Nemčiji, kateri treba ne načrtov, ne reform, nego dela. Svet proizvaja manj, kot potrebuje. Ako tega ne bomo uvideli, nas bo primorala do te zavesti beda.
Istotako pri nas ima vsak svoje načrte, vsak hoče drugačno ureditev naše države, drugačni družabni red in ne vem kaj še vse in ker se vsak načrt n vsaka zahteva pač ne more vpoštevati,
pa gre oče teh načrtov med nezadovoljneže in hujskače. Manjka nam vzgoje, discipline, po kateri se manjšina podreja večini. Dokler so nas tepli avstr, hlapci, izkoriščali s pomočjo propadle Avstrije Nemci, je bilo vse dobro in nihče si ni upal hujskati proti Avstriji in njenim napravam, čeravno je smel vsak najmlajši pisarček Avstrije sramotiti nas in naš jezik. V lastni narodni državi pa hoče vsak svoje, vsak hoče gospodariti drugim in ker to ne gre, pa je nezadovoljen. Zato vidimo med nezadovoljneži in opravljivci tudi narodnjake. Zdi se mi pa, da to niso narodnjaki: To so hlapci.
Nam treba manj strankarstva, manj cepitve, manj zdražb, pa več ljubezni do naroda in domovine, dela in reda. Ne žrtvujmo osebnim in strankarskim koristim koristi naroda, domovine in svobode.
Naše ljudstvo pozna liberalce, klerikalce, in sedaj tudi komuniste, kateri baje lovijo ljudi s trditvami, da bi ne bilo treba ne davkov in ne žandarjev, ne P®203 Pa velikanskega pomena naše politične svobode in združitve vseh ju-goslovanov, ne koristi naše lastne države.
Učimo narod ljubezni do svobode, domovine in poštenega dela, vzbujajmo v narodu podjetnost, širimo gospodarsko izobrazbo, da postanemo samozavestni ljubitelji narodne svobode, da dosežemo boljši gospodarski položaj in se nam ne bo treba tolažiti s posmrtnimi dobrotami v nebesih.
Rajši sem pod slamnato streho lesene koče sam svoj gospodar, kot pa pod kovinasto streho tuje palače hlapec drngemu!
Naša država res še ni dovršena ali na nas in našem gospodarskem duhu iri delu je, da postane mogočna zgradba. Vsi moramo sodelovati po svojih močeh, nihče ne sme razdirati.
Lega naše domovine nam določa važno vlogo. To bomo pa igrali le, če postanemo ^svobodoljubni, samozavestni
in gospodarsko neodvisni in iaki. Reven narod je lahko pošten, ali ne vživa vpliva in uvaževanja.
Posvetimo vse svoje moči gospodarskemu delu za sebe in narodi
Nove takse.
(Nadaljevanje.)
Ako se parobrod dotakne več luk, se plača ta taksa samo v poslednji luki v polnem iznosu, medtem ko se v medlukah plača samo polovico. Za stalno perijodično prihajajoče brode se plačuje samo polovico. Ako parobrod ne krca, plača samo četrtino takse, v kolikor izvrši odhod in prihod konzularna oblast.
Za odločbo o izpremembi poveljnika, za nove vpise v knjigo moštva, za sestavo novega seznama, za izdajo začasnega potnega lista za eno leto, za določitev ekspertov za ugotovitev havarije na ladji, za overenje zadevnega protokola, za potrdilo o zdravstvenem stanju potnikov in za spričevalo o izvoru, o tovoru in destinaciji blaga so določene še posebne takse, ki se gibljejo med 3 in 30 dinarji.
Takse, ki se plačujejo pri konzularnih oblastih, se plačujejo v gotovini in sicer v zlatu, po določilih, ki jih predpiše finančni minister.
Naslednje postavke taksenega zakona obsegajo v paragrafih 257 do
271 takse iz stavbene stroke in prometne takse:
T. p. 257. Za dovoljenje svobodne inženirske prakse
a) v Ljubljani, v Mariboru itd. 500 dinarjev,
b) v ostalih mestih z nad 10.000 prebivalci 200 dinarjev,
c) v ostalih mestih. 100 dinarjev.
Člani finančnega sveta so stavili
protipredlog, da se te takse reducirajo na polovico.
To takso morajo plačati tudi uradniki v penziji, ki želijo izvrševati inženirska dela.
Za dovoljenje ministra javnih del, da se sme kdo udeleževati javnih licitacij za oddajo stavbenih del, so plača polovica gornje takse.
T. p. 258. Za dovoljenje, da sme kdo izvrševati izmero zemljišč 10 din.
T. p. 259. Za prošnjo stavbeno linije za zgradbe
a) v Beogradu, Ljubljani, Mariboru etc. 50 din.,
b) v mestih nad 10.000 prebivalci 30 dinarjev.
c) v ostalem 20 din.
T. p. 260. Za dovoljenje kopiranja načrtov za privatnike pri kaki stavbeni oblasti, se plača razen stroškov za kopiranje še taksa 50 din.
Za samo overenje kopiranih načrtov se plača taksa 100 din.
T. p. 261. Za dovoljenje, da se javnim podjetnikom izda naknadno overjena kopija načrta, se plača razen stroškov kopiranja taksa 150 din.
Isto velja tudi za načrte, ki jih izdaja naknadno prometno ministrstvo.
T. p. 262. Za prošnjo za tehnični pregled, v kolikor se ne gre za ugotovitev zaslužka 10 din.
T. p. 263: Za prošnjo za tehnični pregled, ko se ima kaka stavba kot dovršena prodati 50 din.
Te takse veljajo samo za stavbe, katerih vrednost ne presega 50.000 dinarjev. Ako je vrednost večja, plača se za vsakih nadaljnih 50.000 dinarjev še 30 din.
T. p. 264. Za prošnjo za tehnični pregled poprave kake zgradbe 30 din.
T. p. 265. Za naknadne dispozicije pošiljatelja, s katerimi izpreminja vozno pogodbo, ali zahteva, da se blago vrne v odpremno postajo,, da se pošlje v drugo postajo ali odda drugemu naslovniku, se plača razen že-leznične tarife taksa 2 din.
Statistika rudarstva v Sloveniji za leto 1920.
(Nadaljevanje.)
V	hrnovkah se je pridobilo 46.004 q svinca. Vrednost v to svrho porabljenih topnin je znašala 4,287.699 K.
Za gorivo se je porabilo 17.035 q rujavega premoga, 35 q koksa in 35 q surovega olja v skupni vrednosti 905.191 K.
Od skupne produkcije svinca od zaloee iz prejšnjega leta
fr	oddal° v 48-885 «1
(ali 50.53%) v tuzemstvo in 14 689 a (ali 15.18%) v inozemstvo. V zaioei ie ostalo 33.176 q (ali 34.29% skupne produkcije) svinca. Od pridobljenega svinčenega glaja se ga je oddalo 667 q v naši kraljevini in 329 q ga je ostalo koncem leta v zalogi.
5.	Cink.
Od 2 rudnikov za cink ni bil nobeden v obratu. Pač pa se je pridobilo v rudniku za svinec v Mežici, izkazanem pod 4) 2780 q (-f 1878 q ali 208.20%) cinkove rude v vrednosti 94.520 K (-i* 75.984 K ali 409.93%) po povprečni ceni 34 K (-f- 13.45 K) za
1	q na proizvajališču. Od te produkcije in ostanka iz lanskega leta po 12.472 q, se je oddalo 14.180 q v državno cinkarno v Celju, ostanek po 1078 q pa je ostal koncem upravnega Irta na rudniku v zalogi.
V pod rudarsko oblastjo stoječi državni cinkarni v Spodnji Hudniji pri Celju se je izdelalo 14.274 q surovega cinka v vrednosti 19,983.700 K in 832 q cinkovega prahu v vrednosti 998.400 K, skupaj 15.106 q (— 4082 q ali 21.27 %) cinka v vrednosti 20,982.100 K (+ 7,856.780 K ali 59.86 %). Povprečna vrednost znaša za surovi cink 1400 K (+ 720 K) in za cinkov prah 1200 K (+ 580 K) za 1 q
Raztopilo se je 2.632 q surovega kalamina v vrednosti 199.665 K. Skupna vrednost porabljenih topnin je znašala torej 28,008.673 K.
Goriva se je porabilo za 11,374. 709 K in sicer 363.098 q rujavega premoga, 15.284 q koksa in 17.8 q surovega olja.
^ V topilnici je bilo zaposlenih 294 možkih in 13 ženskih, skupaj torej 307 delavcev in 8 paznikov.
^•Uda se j® dobivala od rudnikov Rabelj v Italiji in rudnika Mežica na Koroškem.
Od 14.274 q natopljenega surovega cinka in zaloge od prejšnjega leta po 3026 q se je porabilo 10.790 q za izdelavo rafiniranega cinka in pločevine, 500 q se ga je oddalo v inozemstvo in 6.010 q surovega cinka je ostalo v zalogi.
V tuzemstvo se je. oddalo 694 q rafiniranega cinka in 45 q cinkovega prahu. Za redukcijo pri obratu se ie porabilo 0.22 q cinkovega prahu in 3
q rafiniranega cinka. V inozemstvo so je oddalo 200 q rafiniranega cinka in 301 q cinkovega prahu.
V domači valjarni se je izdelalo z.delavci, kateri so v številu topilniš-kih delavcev navedeni, 9.837 q pločevine v vrednosti 17.706.600 K.
Od tega in zaloge iz prejšnjega leta po 1477 q se je oddalo 7.755 q v tuzemstvo, 488 q se je pri obratu porabilo in se je prodalo 204 q v inozemstvo, 2.867 q pločevine je ostalo koncem leta v zalogi.
6. Antimon.
Antimonska rudnika sta bila dva, namreč rudnik Trojane in rudnik Lepa Njiva Friderika Hocke-ja. Oba sta bila izven obrata.
7. Žveplo.
Od 2 rudnikov za žvepleno rudo, namreč železno, tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku in Zgornja Polj-skava Matije Stoll-a, je bil samo prvi v obratu.
V tem se je pridobilo z enim delavcem 600 q (+ 400 q ali 200%) žveplene rude v vrednosti 18.000 K (-f
15.000	K ali 500%), ki se je oddala vsa v tovarno za barve v Mozirju po povprečni ceni 30 K za 1 q.
8. Mangan.
Od treh rudnikov za manganovee ni bil nobeden v obratu.
9.	Grafit.
Edini rudnik za grafit in sicer Breznik pri Marbeku, Ivana Schau-tzerja je bil izven obrata.
10. Aluminij.
Od dveh rudnikov za aluminijevo rudo ni bil nobeden v obratu. Izpadla je torej napram prejšnjemu let« produkcija 12.130 q v vrednosti 180.000 kron.
11. Mineralne barve.
Antimonskemu rudniku Trojane, Rudarske združbe Trojane pripadajoča tvomica, je bila v upravnem letu izven obrata.
12. Rujavi premog.
Od 52 premogovnikov (4 so pripadli kraljevini Italiji) jih je bilo 28 v obratu. Ti so pridobili z 10.250 mož-kimi, 942 ženskimi, 216 možkimi mladostnimi in 144 ženskimi mladostnimi delavci, skupaj 11.552 delavci in 263 pazniki 12,163.761 q (+ 467.401 q ali 4.00%) rujavega premoga v skupni vrednosti 458,243.372 K (+ 335,496. 269 K ali 273.32 % ) po povprečni ceni 37 K 67 v (+ 27.18 K) za 1 q.
Pri 4 premogovnikih, ki niso bili v obratu, je bilo dalje zaposlenih za pripravljalna oziroma vzdrževalna dela 14 možkih delavcev.
(Konec prihodnjič.)
T. p. 266. Za povzetja pri oddaji, pri izplačilu, od vsakih 100 din. fakturne vsote 0.20 din.
Najmanja taksa je 0.20 din.
Za uradno potrdilo odpremne železniške postaje, da je blago oddano naslovniku 1 din.
T. p. 268. Za prošnjo za izplačilo refakcij 2 din. in razen tega še pri izplačilu od vsote 1 odstotek provizije.
T. p. 270. Za spričevalo o dovršeni poštnobrzojavni šoli se plača za višji tečaj 10 din., za nižji tečaj 5 dinarjev.
Za polaganje izpita v poštnobrzojavni šoli a) ponovnega 10 din., b) naknadnega 15 dinarjev.
T. p. 271. Za brzojavke, v katerih se zahteva od železniških postaj vagone za osebni promet ali za prevoz blaga in živali, odnosno, ako se naroča premog pri upravi državnih rudnikov, kakor tudi za brzojavke med upravo in sekcijami privatnih podjetij za gradbo državnih železnic
2	dinarja.
(Dalje prihodnjič.)
Ali temelji naše finančno pravo in u-pravno postopanje na modernih načelih?
(Nadaljevanje.)
Napravna glavnica koncem leta 1918, je znašala le (delnice) 1,000.000 kron, vsi ostali zgoraj navedeni investirani zneski so prišli v bilanco šele 1. januarja 1919, in sicer iz dobička leta 1918, razun agio-fonda, ki je nastal med letom 1919 pri emisiji novih delnic.
Ako hočemo odmeriti donosnost-ni pribitek, moramo najpreje prirediti posebno pridobnino za davčno leto 1920, in sicer na podlagi računskih zaključkov 1. 1919. Odmeri se tako-le: bilančni dobiček 1. 1919 znaša 1 milijon 200.000 K. Prišteti je plačano pridobnino po 100.000 K, in pasivne obresti hipotekarnih dolgov 100.000 kron. Odmerna podlaga za posebno pridobnino znaša torej 1,400.000 K.
Posebna pridobnina znaša pri teni donosu 140.000 K.
Drugih davščin sedaj ne odmerjamo, ker je to za naš primer brez pomena.
Sedaj preidemo na ugotovitev do-nosnostnega pribitka.
Obdačbena podlaga za posebno pridobnino znaša 1,400.000 K. Odbije se vračunjeno pridobnino po 100.000 kron in pa vračunjene obresti po 100 tisoč kron. Skupaj 200.000 K. Obdačbena podlaga, pravzaprav primerjalna podstava za donosnostni pribitek znaša torej 1,200.000 K.
Napravna glavnica po stanju‘začetkom leta 1919, ki se je za davčno leto 1920 obdačila s posebno pridobnino, znaša:
a) na delnicah 1,000.000 K,
b) na splošni rezervi 500.000 K,
c) na prenos dobička 100.000 K. Skupaj 1,600.000 K.
Na delnicah se more vpoštevati le stanje začetkom 1. 1919 oziroma, kar je redno vseeno, koncem leta 1918, torej .le znesek 1 milijon kron. Dva milijona kron je imela delniška družba šele koncem leta* 1919. Ta znesek se torej ne vpošteva. Splošna rezerva izhaja, kakor smo že to omenili, iz dobička leta 1918. Radi tega jo je prišteti k delnicam.
Rezerva za dubijoze je davka prosta, torej neprava (špecijelna rezerva) in se vsled tega ne sme vpoštevati. Agio-fond je nastal pri emisiji novih delnic med letom 1919. Začetkom leta 1919, (t. j. 1. jan. 1919) še ni obstojal. V zmislu zakona se ne prišteje v napravno glavnico.
Prenos dobička smo dali v napravno glavnico, ker izhaja iz dobička leta 1918 in je bil podjetju dne 1. jan. 1919 že na razpolago.
Nadaljna naša naloga je ugotoviti rentabiliteto za to podjetje. Ugotovi se po ključu: x : 100 = 1,200.000 K : '1,600.000 K. x — 75 odstotkov. Donosnost znaša torej nad 14 odstotkov. Odmeriti moramo vsled tega 80 odst. donosnostni pribitek. /
Ker znaša posebna pridobnina 140.000K, odmerili bomo 80 odstotni rentabilitetni pribitek v višini 112.000 kron.
Rentabilitetni pribitek je torej odmeriti na ta način, da se primerja donos kakega bilančnega leta z napravno glavnico po stanju začetkom dotičnega bilančnega leta. Ta način odmere odgovarja dejanskim razmeram le tedaj, ako je ostala napravna glavnica tekom celega leta neizpreme-njena. Drugače je pa ta ključ nepravilen. Rentabiliteta je namreč dejansko povsem drugačna, ako se je delniška glavnica tekom leta bistveno iz-preinenila. Ako bi n. pr. kako podjetje zvišalo delniško glavnico dne 1. februarja 1918, od dveh na 15 milijonov kron, se faktično ne more več reči, da je bilančni donos v višini n. pr.
300.000 K plod začetne napravile glavnice dveh milijonov kron. Ta glavnica je delovala le en mesec, enajst mesecev se je pa obratovalo s pomnoženo glavnico 15 milijonov kron. Podjetje je torej na leto preračunjeno obratovalo z napravno glavnico okrog 14 milijonov kron. Ako se postopa v zmislu mrtvih črk zakona, se mora vzeti pri odmeri rentabilitetnega pribitka napravna glavnica le v višini 2 milijonov kron. Torej toliko, kolikor jo je imelo podjetje dne 1. jan. 1918. Rentabiliteta bi znašala po ključu x : 100 =
300.000 K : 2,000.000 K nad 15 odstotkov. Davčna oblast bi odmerila (in tudi odmerja) v takem slučaju 80 odstotni donosnostni pribitek.
A dejanska rentabiliteta pa ni 15 odstotkov, ampak le okrog 2 odstotka, ker je delniška družba vendar obratovala le en mesec s 2,000.000 K, enajst mesecev pa s 15,000.000 K: Donos 300.000 K je torej predvsem uspeh zvišane glavnice.
Ako bi smela davčna oblast tako postopati, bi bilo delniško podjetje rentabilitetnega pribitka sploh prosto.
Tu je pomanjkljivost zakona.
Mi bi predlagali, da se pri odmeri donosnostnega pribitka vpošteva napravna glavnica ne po stanju začetkom leta, ampak po dejanskem stanju, katerega je imela med onim letom, čegar donos je obdačiti.
(Dalje prihodnjič.)
Izvoz in uvoz.
Izvoz konj. Gospodarsko - finančni komitet je dovolil dopustiti izvoz 3000 konj lahke pasme in 2000 konj za Grško. Generalna direkcija je v sporazumu s poljedelskim mlnstrstvom določila, da se Grški kontingent sme nakupiti samo od grških oblasti in izvoziti preko Gjevgje-lije na Solun. Ostali kontingent 3000 konj se pa razdeli tako, da se izvozi preko carinarnic Maribor 1000 konj, Rakek 500. Subotica 1000 in Gjevgjelija 500. Izvoz ni vezan na nikakoršno predhodno odo-brenje kterihkoli oblasti, marveč je prost; pač pa se plačata carina in davek na poslovno obrt ter se mora osigurati valuta. Te določbe veljajo samo za dobo dveh mesecev, računano od dneva, ko bo dotični razglas generalne direkcije štev. P 43791 publiciran v »Službenih novinah«, kar se bo zgodilo že prihodnje dni. V slučaju, ako kontigent pri kaki carinarnici ne bo izčrpan, se more prenesti na druge carinarnice, o čemur bo pravočasno izdano obvestilo javnosti. Izvozniki se opozarjajo, da se čimprej pobrigajo za izvoz, ker če bi se kontingent izčrpal, carinarnice nadaljnega izvoza preko kontingenta pod nobenim pogojeni ne bi smele dovoliti.
Narodno sospedonKe zftdsot
Trgovina.
Prepoved prodaje žita v klasju. Minister za socijalno politiko je 23. t. m-odredil, da ostanejo dosedanje naredbe ministra za prehrano in obnovo zemlje, ki prepovedujejo uporabo žita za krmo in prodajo žetve vseh vrst žita v klasju, tudi letos v veljavi.
Cehoslovaška ne prodaja več sladkorja v Trstu. l*o poročilu čehoslovaš-kega generalnega konzulata v Trstu, rafinerije ne bodo več vozile sladkorja v Trst, ker so cene sladkorju tako rapidno padle. Zadnjo ceno čehoslovaškega slad-
korja, 245 lir po 100 kg je spodkopal sladkor kristal, ki se prodaja po 225 lir.
Trgovska pogajanja med Nemčijo ih Francijo. Najnovejša poročila iz Pariza kažejo tendenco, da se sklene med Nemčijo in Francijo trgovska pogodba. Kabinet dr. Wurtlia je dokazal Franciji, vso lojalnost, Francija pa je zadosti močna, da nakloni Nemčiji svoje zaupanje brez vsake nevarnosti. Franciji ne preostaja druzega, kakor dokazati Nemčiji in svetu, da ceni politiko reparacije.
fii<8u&tržj«a.
Koloma/ črn ali rumen najfinejšo kakovosti, plavajoče blago je pričela po daljšem presledku zopet izdelovati tvrdka Golob & Ko., tovarna kemičnih izdelkov, Vič pri Ljubljani. — Dobi se v sodih po okoli 200 kg in v škatljicah po 1, 'A in 'A kg. Cena 11 kron za 1 kilogram za blago v sodih brutto za netto franko postaja Ljubljana. Ceno za blago v škatljicah blagovolite zahtevti od tovarne.
Tovarna »Singer« za šivalne stroje na Angleškem je prenehala z obratom za dalj časa. Odpustila je okrog 10.000 svojih delavcev in nameščencev.
Posledice stavke v Angliji. Vsled premogarske stavke v Angliji se premog več ne izvaža. Ladje ne dobijo dovolj potrebnega premoga. Po nekem poročilu iz Londona nameravajo celo ribiškim ladjam ustaviti nadaljnjo dobavo premoga. Plinarne ne dobijo več premoga. Za industrijo ni premoga, ker se morajo razpoložljive zaloge uporabljati za električne naprave, vodovode, kanalizacije in za tvoruice živil. Cene premogu so ostale neizpremenjene. Ker je večina delavcev v teku 2. t. m. sprejela pogoje delodajalcev, se zainore smatrati, da je ena najtrdovratnejših stavk končana. Organizacije poživljajo rudarje, da se vrnejo na delo in imamo poročilo, da se je veliko število delavcev že v nedeljo poprijelo dela.
Francozi iščejo petrolej na Madžarskem. V okolici Mikova v zemplinski županiji je začela neka francoska grupa vrtati in iskati petrolej.
Kriza madžarske industrije. Iz Budimpešte poročajo, da madžarska industrija odpušča delavce, ker madžarski
prozi vodi vsled izboljšanja valute niuo
več sposobni za inozemsko konkurenco. Podjetniki izjavljajo, da more samo znižanje cen rešiti krizo madžarske industrije.
Denarstvo.
(>00.000 K za »Ljubljanski Veliki
Semenj«. Finančno-gospodarski komite je dovolil 600.000 K, katere dobi Urad Ljubljanskega Velikega Sejma za letošnjo prireditev.
Zakon o dvanajstinah. Zakon o budgetnih dvanajstinah do konca tega leta je stopil v veljavo.
Nov papirnat drobiž po 25 par. V promet je prišel nov papirnat drobiž po 25 par. Novčanica nosi na prednji strani sliko Jelačičevega spomenika.
Promet novčanic naše državne Narodne banke je znašal 22. junija t. 1. 3„693,259.405 dinarjev. Zmanjšal se je torej za 28,713.745 dinarjev. Kovinska podlaga banke je znašala 22. t. m. 437,543.338.41 (+ 10.604.521.17) din. posojila so znašala 195,359.747.17 (— 1 milijon, 592..379.30) din., državni dolg pa 3„941.431.411.68	(+	1,735.113.60) din.
Številke v oklepajih pomenijo spremembe napram stanju 15. junija.
Stavka čeških bančnih uradnikov zavzema vedno večji obseg in se po-ostruje. Prišlo je do dejanskih spopadov. V Moravski Ostravi na primer, so bančni uradniki udrli s pomočjo delavcev v mestno banko. Ker se je morala policija, ki je banko stražila umakniti, se nahaja ta zavod v rokah stavkujočih uradnikov. Kakor poročajo listi bo pozval minister za socijalno skrbstvo lastnike bank in uradnike na pogajanja, da reši ta spor. Za enkrat so bančna ravnateljstva poslala vsem uradnikom odpovedna pisma. Cehoslovaška banka je odtegnila svojim prokuristom prokuro, ker so se priključili stavkujočim. Uradniki so se izjavili, da ne odnehajo prej, dokler ne dosežejo vseh svojih zahtev. f'uje se, da železničarji simpatizirajo z bančnimi uradniki in da nameravajo proglasiti splošno stavko v slučaju, da bančni uradniki podležejo.
Likvidacija »Križevskc opekarne«. Križevska opekarna, registrovana druž-
ba z omejenim poroštvom v Križevcih, je sklenila v seji dne 12. junija 1921 likvidacijo podjetja. Zaradi tega poživijo družbene upnike, naj prijavijo* svoje terjatve pismeno ali ustno likvidatorjem v roke drja. Karla Grossmanna, odvetnika v Ljutomeru.
Naša vojna odškodnina. Zastopniki Anglije, Francije in Jugoslavije so se sporazumeli, da dobi Jugoslavija pet odstotkov vse nemške vojne odškodnine, dočim je bilo v Spaai določeno, da dobe vse države male antante skupno samo šest in pol odstotka.
Ciirina.
Nova carinska tarifa. Novo carinsko tarifo priobčujejo »Službene N o vi ne« r. dne 5. t. m.
Carina na sladkor ne bo povišana. Neka domača tvornica sladkorja je prosila ministra za finance, da poviša carino na uvoz sladkorja, da zaščiti domačo industrijo. Finančni svet, kateremu je bila ta prošnja predložena v oceno, ja mišljenja, da se carina ne zviša, ker bi to pomenilo podražitev tega važnega predmeta, kar bi se sedaj ne dalo opravičiti.
Promet.
Obratno ravnateljstvo južne železnico javlja: Od 6. julija do 1. oktobra t. 1. v času letoviške sezone v Rogaški Slatini se bodo ustavljali dunajski in praški brzovlaki na postaji Grobelno. Odhod iz Ljubljane ob 11.35, prihod v Grobelno 13.43. Odhod iz Zadreba (juž. kol.) 10.30, prihod v Grobelno 13.43. Iz Maribora (glav. kol.) 13.58 in 14.14, prihod v Grobelno 14.57 in 15.13. Odhod iz Gro-belnega ob 16, prihod v Rogaško Slatino ob 17. Odhod iz Rogaške Slatine 13.39, prihod v Grobelno 14.45. Odhod iz Gro-belnega v Ljubljano 14.57, prihod v Ljubljano (gl. kol.) 17.01, odhod iz Gro-belnega v Zagreb 15.13, prihod v Zagreb (juž. kol.) 18.01.
Povišanje potniških pristojbin za brzovlak. S 15. julijem t. 1. se bodo cene voznim listom I. razreda za brzovlak zvišale za 6 par za osebo po km.
Brzovlaki Dunaj-Trst. Od 2. t. m. vozi brzovlak št. 3, ki zapusti Dunaj ob 7.25 ter pride v Trst ob 21.55, od 3. t. m. pa tudi brzovlak St. 4, ki odhaja iz Trata ob 6.35 ter prihaja na Dunaj ob
21.45. Oba brzovlaka vozita dnevno. — Ukinjena je tudi omejitev, po kateri so se izdajali vozni listki najmanj za 200 km.
Vzpostavitev brzojavne in poštne zveze v Dalmaciji. Z evakuiranimi kraji Dalmacije je vzpostavljena brzojavna in poštna zveza.
Sprememba imen. Minister za promet je odredil, da se postaja Dobrava na progi Jesenice—Boh. Jezero od sedaj naprej imenuje Dobrava Vintgar, postaja Pathon-Vintgar pa le Pathon.
Promet s poštnimi paketi. Glede* pošiljatev, ki vsebujejo tekočino opozarjamo gospodarske kroge, da jih sprejema pošta le tedaj, če se nahaja posoda v močnem lesenem zaboju. Promet paketov z evakuiranim področjem Dalmacije še ni vzpostavljen, zato se bodo v te kraje namenjeni paketi vračali od-pošiljatelju. —• Navadni paketi se zamo-rejo oddajati pošti le do teže 20 kg in do deklarirane vrednosti 2400 K. Do 4000 K vrednosti se sprejemajo paketi le v tem slučaju, če vsebujejo denar ali vrednostne papirje. Nedostavljene pakete z lahko kvarljivo vsebino pošta ne vrača odpošiljatelju, marveč jih proda potom javne dražbe ter vrne le denar.
KmeSiJstvo.
Poljoprivredni svet. V ministrstvu za poljedelstvo je ustanovljen poljoprivredni svet. Ta svet je sestavljen iz 30 članov, od katerih imenuje minister za poljedelstvo 12, ki ne smejo biti uradniki, ostale pa nastavljajo kmetijske družbe v kraljevini.
Razstava malih motornih plugov se bo vršila 10., 11. in 12. t. m. v Bukarešti. Agrarna reforma je povzročila, da se bodo veliki motorni plugi le malo rabili in da zadobe veljavo mali motorni plugi, kakoršne Amerika že zdavnaj izdeluje. Take pluge si bo^o interesenti za m ogli ogledati na navedeni razstavi.
Villone ju in sadjoreja v osnovnih šolah. Na prošnjo ministra za poljedelstvo in vode je ministrstvo prosvete sklenilo, da vpelje v osnovnih šolah po-
leg drugih predmetov še vinorejo in sa-djerejo, seveda le v onih krajih, kjer sta vinoreja in sadjereja zelo razvita. V prvi vrsti pride za to v poštev Slovenija.	‘________________________
Naznanila trgovske; In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Podaljšanje roka za vzorce potnikov iz inozemstva. Generalna direkcija carin naznanja, da se rok iz 61. 78 carinskega zakona za uvoz vzorcev, katere prinašajo trgovski potniki iz inozemstva, podaljša od treh na šest mesecev. Od trgovskega potnika se bo ob uvozu zahtevala legitimacija, da potuje in blagovne vzorce uvaža z namenom, da zbira naročbe.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« opozarja še enkrat gosp. člane in prijatelje društva na poučen izlet v Falo in Ruše pri Mariboru, ki ga priredi dne 10. julija t. 1. Odhod iz Ljubljane v soboto 9. t. m. ob 17. uri ‘25 min. in 23. uri 25 min. po noči. V nedeljo si ogledajo izletniki najprvo električno centralo v Fali in na to tovarno za dušik v Rušah. Iz Ruš se odpeljejo izletniki ob 20. uri 19 min. v Maribor in nato v Ljubljano. Dotičniki, ki se nameravajo odpeljati že ob 16. uri 50 min. iz Maribora, bodo imeli v Rušah voz na razpolago. Gg. člane in prijatelje društva še enkrat opozarjamo in vabimo, da ne zamude ugodne prilike, ogledati si ta svetovno-znana podjetja. Vožnja (polovična) stane tja in nazaj samo 25 dinarjev. Za do-tične, ki se odpeljejo z večernim vlakom ob 17. uri 35 inin., bodo preskrbljena prenočišča v Mariboru. Prijave je vposlati najkasneje do petka opoldne, to je 8. t. m. v društveno pisarno, Gradišče 1.7/1 Ljubljana. Priložiti je tudi denar za vožnjo.
Dobava, prodaja.
Nakup sena. Komanda Dravske divizijske oblasti potrebuje za Ljubljano 1,000.000 kg, za Maribor 980.000 kg, za Celje 30.000 kg, za Slovensko Bistrico 30.000 kg, za Ptuj 50.000 kg sena, ki mora biti od sladkih trav, nove košnje, suho, užitno in zdravo. Seno mora biti prešano v balah od 50 do 60 kg teže. Oddaja blaga se vrši do konca oktobra 1921 v intendantska skladišča, oziroma v vojaške senjake. Skladišča imajo železniške tire. Prejem ponudb in zaključevanje pogodi) se vrši predpoldne in to: 15. julija pri divizijski intendanturi v Ljubljani, 15. julija pri komandantu mesta v Ptuju, 18. julija pri komandantu mesta v Mariboru, 19. julija pri komandantu Vojnog okruga v Celju, 20. julija pri komandantu mesta v Slovenski Bistrici. Ponudbe se sprejemajo od manjših producentov in kmetskih zadrug od 5000 kg naprej, od vseh drugih interesentov od 10.000 kg.
Nabava železnih postelj, odeje, blazin in brisač. »Povereništvo za socijalnu politiku« v Sarajevu potrebuje 150 železnih postelj s tremi deskami, 300 volnenih pokrival, 150 praznih slamnic i/. močnega platna, 150 blazin in 300 brisač. Ponudbe morajo biti kolekovane z 2 dinarji in morajo vsebovati cene v številkah in z besedami. Ponudbi naj se prilože vzorci. Vzorce za postelje ni treba pošiljati, opozarja se le, da morajo biti postelje močne, podobne vojaškim posteljam. Zapečatene ponudbe, ki morajo imeti sledeči nadpis:	Ponuda»za
krevete i posteljne stvari razpis broj 10.860-S. P.« sprejema do 12. t. m. navedeno poverjeništvo. Licitacija se bo
l4'. 1‘ m‘ P1'* poverjeništvu, soba 99. Kavcija 5 odstotkov.
Prodaja stare pločevine. Ravnateljstvo državnih železnic SHS v Subotici bo prodajalo potom javne dražbe 45.310 kilogramov stare železne pločevine. Pravilno kolkovane ponudbe naj se vpošljejo ravnateljstvu najkasneje do 29. julija t. 1.
_ Hazno.
Kako je kolekovati račune. »Trgovski list« je že enkrat priobčil pojasnilo, kako naj se kolekujejo računi. Zadevne določbe se nahajajo v 40. št. »Trgovskega lista« z dne 4. maja t. L jn sicer v zadnjem odstavku članka »Najnovejše stanje kolekovnih lestvic«. Ker smo pa zadnje dni dobili opetovaua vabila, da naj ta določila znova priobčimo, dovo-jemo si zadevne določbe še enkrat
objaviti. — Račune jo kolekovati do zneska 20 K s kolekom 8 vinarjev, račune čez 20 K do 100 K s kolekom 40 vinarjev, račune čez 100 K do 1000 K s kolekom 80 vinarjev in račune čez 1000 kron pa s kolekom 2 K.
Obrtno -industrijska in poljedelska razstava za Bosno in Hercegovino v Sarajevu. Da pokaže čim popolnejšo sliko narodnega gospodarstva Bosne in Hercegovine, priredi »Srpsko-Trgovačka i Zanatlijska Omladina v Sarajevu pri sodelovanju vseh gospodarskih društev in zavodov med 24. in 27. septembrom veliko razstavo. Na razstavi bosta dva oddelka in sicer obrtno-industrijski in poljedelski.
Trznil poroditi,
Živina.
Zagreb. Na tedenskem sejmu v Zagrebu dne 30. p. m. so bile sledeče cene (za kg žive teže): voli 16—20 K, biki 20—23, junice 14—16, krave 12—16, teleta 13—16, svinje po kvaliteti 26—32.
Kolonijalno blago.
Sladkor.
New-York. Julij 2 74, september 2.74, oktober 2.68, december 2.56.
London po cwt :	West Indian
cristall. skladišče 47/9, Tales Brownish bis good coloury pieces 47/—, Lyies yellow crystals 52/ —, Muscavadoes 42/—, Tates castor 62/—, cubes 60/6, crushed 59/—, granulated white 52/—, Lyles no. 2 granulated and white 57/6.
Poljski pridelki.
Poročilo o trgovini s poljskimi pridelki z 2. t. m. Živahno povpraševanje po pridelkih je imelo za posledico le zvišanje cen. Zaloge stare pšenice gredo h koncu. Mlini nimajo inoke, zato je naravno, da je nastala v kupovanju nekaka tekma, ki na cene zelo neugodno upliva. Dočim so kupci plačevali za pšenico pred enim tednom še 1040 do 1050 kron, so plačevali 2. t. m. že 1100 K Iranko postaja. Ni dvoma, da so te visoke cene le momentalne, ker pride v najkrajšem času že nova pšenica na trg. Do sedaj z novo pšenico še niso trgovali, ker se za ceno 950 K ni našlo kupcev. Koruza se živahno prodaja, vendar le za domači konzuin. Cene so poskočile od 420 na 450 kron franko postaja Vojvodina ter na 470 K franko postaja Srem. Dovozi niso izdatni, ker je žetev v polnem teku. Kolikor je do danes znano, bo pridelala Vojvodina 6 do 8 stotov, Srem 8 do 12 stotov, okolica Os-jeka 10 do 12 stotov, Djakovština 8 do 10 stotov po jutru. Oves ni uspel. Kakor kaže, se ga bo pridelalo komaj 3 stote po jutru.
B&rza.
2. julija.
Zagreb, devize: Berlin 206.50 do 207.25. Milan izplačilo 733 do 734, ček 730 do 732, London izplačilo 564, ček’556, Newyork kabel 150 do 150 50, ček 148 do 148.75, Praga 204.25 do 204.50, Švica 2530, Dunaj 21.25 do 21.35, Pariz 1200 do 1204, Budimpešta 56.75 do 57. Valute: dolar 146 do 146.25, avstrijske krone 22.50 do 23.50, češke krone 206 do 207, franki 1170 do 1185 riapoleoni 493 do 497, marke 223 do 227, lire 725 do 730.
Beograd: Valute: dolar 36 70— 37, franki 299—301, lire 180—182, leji 56.75—57.25, levi 38—38.50, marke 52.50—53.50, napoleoni 122.50— 123. De v i z e: London 140 50 do 141.50, Pariz 302 .do 302.50, Ženeva 625 do 637.50, Praga 50.70 do 50.85, Dunaj 5.22 do 5.25, Berlin 51.20 do 51.30, Solun '190 do 195, Milan 184 do 185.
“ sledna kava,
kavlne konserve s sladkorjem, kavlne konserve brez sladkorja In marmelado nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini
DelnBlsa družba „triglau"
touarna Hranil v Šmarci pri Kamniku.
Kupuje tudi tozadevne surovine.
Gosposka ulica št
i, iiiuiimui, Telefon interurb.
nudi v nakup najboljši nemški proizvod: POSTEKLEN PAPIR (Glaspapler, Fllntpapier), ŠMIRKOV PAPIR (Schmirgelpapir), ŠMIRKOVO PLATNO (Schmirgei-leinen), vsakovrstno BRUSILNO PLATNO (Schleiftiichei), posuto s steklom ali šmirkom za trgovino in industrijo.
Zahtevajte cenike!
sgssp
,MERKUR'
veSefitrg&vina z manu-: fakturo na dabelo :
Maribor.
• • ©
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
Trgovci! Razširjajte in berite »Trgovski List!"
»
Tovarna	Mm in tkanin
Ivan Jelačin
LjubSssina.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalriim blagom.
Točna in solidna postrežba.
Ljubljana, Poljanski nasip 40 (cukrarna)
opozarja cenjene trgovce na razstavo svojih izdelkov o priliki velik, sejma vršečega se od 13. do 24. avgusta t. I.
Najboljši cmerikansH! pisalni stroj
se dob! po jako nizki ceni z jamstvom pri generalnem zastopstvu 2a Jugoslavijo
CEROVAC I DRUGI
Zagreb, Pahnotičeva ul. 7.
Telefon 23-67.
Brzojavi : Drugovi Zagreb.
Sladkor
Zvonarska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana Import. Eksport.
i i
kocke v zabojih po 50 kg, kristal v vrečah po* 100 kg na vagone kakor tudi manjših množinah iz skladišča v Mariboru po najnižjih dnevnih cenah
M-
Družba Mayer
Maribor.
m n »v« u kou 'KJtf m n
gs:ssss£S2ss:5S52:5S«5Ksssss?:s:KS5?;5JSšKsss:5;j5Sž«:?Ksss:g;f?;2f!??sssss:sssgt
km	ati
Prodajamo la kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko.
NM
K«
•M
OP
Kt
M«
um
•m
um
RS
UU
s:
::
mm
um
uu
mu
ss
um
H
K
■a
H
■e
aa
H
n
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
aa
UK
S
najboljši amerikanski pisalni stroj sedenjasri
f
razoiHoževoinl sparat,	—
razmnožuje strojno i ročno pisavo potom neizroli^e steklene bloke-
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:	15,20-20
The Rex Co. Ljubljana, Grabite 10. tloderno urejena poprauilnico uselt pisalnUi strojen.
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana.
;]ii±ji±jbbbbbbbbbbb^^^
Delniška glavnica 50,000 000 K. - - Rezervni zakladi 45,090.009 K.
3 tjlTol3 a-n s iz a*	kreditna banka
LJUBLJANA, Stritarjeva ulaca 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Celje. Maribor, Borovlje; Ploj, Brežice t^pqpP(Qqqpqppppppqpqpppppqpppp^pqpppp^pppppppfc
Prodala srečke razredne loterije.
II
Sli
II
m
I Gazela milo
prvovrstne kakovosti in 20 %> ceneje kot enako-edno importirano milo.
Hama m svečarno d. v Ljubljani.
KK3
Na debelo:	^
Kava, čaj. hahao, sardine, olje, tinski kis. botifniski in tiapiston-ski sii. salami, sunka in slanina. l|ntnrto sltkie-niino vino letnih 1917.
Slatina.
T. MENCINGER
Uubljana, Resljeva cesta 3.
najceneje in dobro kupite
bencin
petrolej
Medič. Rakove & Zanki,
Tovorno Kemičnih m rudninskih barv ter lobov.
pre|: A. Zanki sinovi.
Centrala: Ljubljana.
D. z o. z.
SKladltte: noulsad.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
Telefon: 64.
English varnishes:
Angleikl laki:
COPAL VARN1SH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Pini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL B0DY VARNISH. Lak za kočije, najfln.
FINE COPAL CAR-RIAGEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATTINO VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak.
PALE FLATTINO VARNISH UN1VERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH SPRF. Najfinejši zračni rap. lak
PALE SICCATIVE FLUID Slkatlf, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID.
Sikatif, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske stalke, najfinejši.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak za pode.
„MERAKL“. Llnoleum lak za pode.
„MERAKL“.
Emajl ni lak.
„MERAKL“.
Brunoline.
English varnishes:
Angleški laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom.
ISOLATING BLACK VARNISH.
Izolirnl lak.
LIQU1D DRIERS PALE Terebina svetla.
L1QUID DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WHITE.
Emajl beli. ENAMEL VARNISH
BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini.
• f« v
1111L
za
Karbollnej
11
Veletrgovina z drobnino, galanterijo in pleteninami (trikotaža)
Gašpari in Faninger
Maribor
Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo.
lv. Man, Ljubljana
Tovarna olja in firneža
| Zabret & Ko.
f Britof pri Kranju (Slov.).
Skladišče: Beograd, Novi Sad.
V n t
trgovina pletenin, norim-berškega in galanterij-
skega ,®,°, Ivan seunis ml.
Mestnem trgu štev. 20. Tacen pod šmarno goro uri Ljubljani.
izdeluje	140,	48—4
Tovarna lesenih žebljev
r.
NAJCENEJE.
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnitno laneno olje, prlma laneni firnei, lanene tropine In druge vrste oljnih izdelkov.
Brzojavi: ZABRET, KRANJ.
Veletrgovina vina
Milko Jesih
Rudcik-
Dolenjska cesta. Tel. št. 158.
Konkurenčne tene!
priporoča svojo vedno sortirano zalogo izbornih štajerskih, dolenjskih, banatskih, dalmatinskih, črnih in belih vin.
Zahtevajte ponudbe!
Priporoča se tvrdka
Josip Peteline
Ljubljana, Su.Petra nasip 7
tovarniška zaloga šivalnih strojev
igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje/ in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo.
Cene nizke! Postrežba točna!
NA DEBELO.
VeletigfOTrina z železnino
Pinter in Lenard, Maribor
NA DEBELO.
•	■»■'	    »'"JUHI.	"J,	m..	■	...	>	-	.	—	...	„	.	_	fiska	tiskarna	Mkkso	Hrovatin	v	Ljubljani
Lastnik: Konzorcij za izdaianje »Trgovskega Lista*. - Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorni urednik * r^njo ZeUai.