LJUBLJANSKI VAKUUMSKI UČNI PRIPOMOČKI PO UKINITVI JEZUITSKE DRUŽBE (Ob 240-letnici smrti prvega vodje ljubljanskega fizikalno-matematicnega kabineta, barona Bernarda Ferdinanda Erberga) Stanislav Južnic ZNANSTVENI ČLANEK Univerza v Oklahomi, Oddelek za zgodovino znanosti, Norman, Oklahoma, ZDA / Občina Kostel, 1336 Kostel POVZETEK Opisana so prva tri desetletja ljubljanskih poskusov z vakuumskimi tehnikami v novoustanovljenem visokošolskem fizikalno-matematičnem kabinetu. Prvi v zgodovinopisju uporabljamo delni opis Mihaela Peternela začetnih naprav Bernarda Ferdinanda Erberga, sestavljen pred poldrugim stoletjem, naročila Gabrijela Gruberja iz leta 1768, sezname, ki jih je Anton Ambschell podpisal leta 1779 in 1785, ter seznam novih nabav med marcem 1781 in marcem 1782. Poudarjamo vlogo Kranjskih deželnih stanov in Društva za poljedelstvo in koristne umetnosti pri gmotnem kritju stroškov vakuumskih črpalk in drugih nabav. Iz dinamike nabav tedaj sodobne vakuumske tehnologije in sorodnih naprav za poskuse in iz njihovega vzdrževanja skušamo izluščiti prevladujoča znanstvena nagnjenja in usmeritve nosilcev tedanjega ljubljanskega pouka fizikalno-matematičnih ved. Ključne besede: baron Bernard Ferdinand Erberg, Gabrijel Gruber, Anton Ambschell, Mihael Peternel, zgodovina vakuumskih tehnik, pozno 18. stoletje, Ljubljana, Društvo za poljedelstvo in koristne umetnosti Ljubljana vacuum technique after the suppression of Jesuit society (On 140th anniversary of the death of the first head of Ljubljana physics-mathematics cabinet, the Baron Bernard Ferdinand Erberg) ABSTRACT The first three decades of Ljubljana High philosophical studies university vacuum technology inside physics-mathematics cabinet is described. For the first time in historiography Mihael Peternel's part of description of the first Bernard Ferdinand Erberg's instruments accomplished a century and a half ago is used, as well as Gabriel Gruber's orders dated in 1768, the catalogues of vacuum and other instruments which Anton Ambschell signed in 1779 and 1785, and the list of newly purchased ones between the March 1781 and March 1782. The role of Carniola Estates general is stressed and even more of Carniola society of agriculture and useful arts in material support of acquisition. From the dynamics of purchases and their maintenance we try to figure out the prevailing interests of the leaders of those days Ljubljana instructions of mathematical sciences. Keywords: Baron Bernard Ferdinand Erberg, Gabriel Gruber, Anton Ambschell, Mihael Peternel, history of vacuum technology, late 18th Century, Ljubljana, Carniola Society of agriculture and useful arts 1 UVOD Splet okoliščin je nanesel, da imamo za zgodnje obdobje ljubljanskega pouka vakuumskih tehnik pravzaprav več podatkov o uporabljanih eksperimentalnih napravah kot o učbenikih. po drugi strani pa je mogoče marsikatero tedanjo knjigo še dandanes najti, medtem ko je s pripomočki za tedanje vakuumske poskuse precej več težav, čeprav bi se kar pošteno prilegla najdba tedanje ljubljanske vakuumske črpalke, danes že v častitljivi starosti poltretjega stoletja. če so morda nekdanje vakuumske naprave še danes dosegljive, je nadvse težko dokazati, kako stare naj bi bile. Razlika v odnosu skrbnikov šolnikov do knjig oziroma vakuumskih naprav izvira po eni strani iz načina nabave: leta 1755 so po načrtu profesorja jezuita Bernarda Ferdinanda Erberga (* l7l8 Ljubljana; SJ; t 1773 Krems) nabavili 54 instrumentov naenkrat ob razmeroma visokih stroških, medtem ko so knjige večinoma kupovali posamič. po drugi strani pa imajo knjige navadno natisnjeno letnico natisa, skrbniki šolskih knjižnic pa so vanje tudi radi zaznamovali še datirane lastniške vpise, medtem ko kakršno koli datiranje šolskih vakuumskih in drugih naprav nikoli ni bilo v navadi na napravah samih, kvečjemu ob njihovih nabavah v katalogih. Najstarejšemu obsežnemu viru za preučevanje opremljenosti pouka fizikalno-matematičnih ved na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, Erbergovem popisu nabav, datiranemu 17. 9. 1755, so sledili popisi vseh fizikalnih naprav v Ljubljani z Ambschllovimi podpisi iz let 1779 in 1785; za nameček je tu še Kersnikov katalog iz leta 1811. S primerjavo popisov in drugih podatkov o vakuumskih eksperimentalnih napravah lahko ocenimo napredek in smeri razvoja eksperimentalnega pouka vakuumskih tehnik na visokih šolah v Ljubljani. 2 BERNARD FERDINAND ERBERG varčni ljubljanski jezuiti so morda kdaj upali, da bo šel kelih ustanovitve visokošolskega eksperimentalnega kabineta kar mimo njih, a to ni bilo tako. Končno je dolski baron Bernard Ferdinand Erberg 17. 9. 1755 sestavil popis štiriinpetdesetih neoštevilče-nih instrumentov za fizikalno-matematične študije na ljubljanski šoli; Mullner jih je poldrugo stoletje pozneje pomotoma naštel le 51.1 Doba vakuumskih 1 Müllner, Die Realistischen, str. 171-172; Schmidt, Zgodovina, str. 303; AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani (1747-1763), fasc. 40, šk. 121, I mapa, 17. 9. 1755 ....."" •/. -- , ■"--.'¡¿- t, j___—■ 7 T^Z V. ^----- f • .^.vj/.../;:..«.^ , 'f ..... «j4- ^«J»./.^ , /J. ■ ¿¿j^u i i.^..,. / ^J^n. — ™ ~7 r.. A- J ^ ^—/i ,■ /r/ gr Z irr- • / "V^ fe.',, ■•■■■/kL^C ■ ..... Slika 1: Popis naprav Bernarda Ferdinanda Erberga iz leta 1755 pri ljubljanskih jezuitih, ki so se s temi sodobnimi nakupi končno uklonili dolgoletnim pritiskom cesarice Marije Terezije. Prva stran (Arhiv republike Slovenije, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani (17471763), fasc. 40, šk. 121, I mapa, Erberg, 1755 (fotografiral pisec z dovoljenjem Arhiva)). Slika 3: Peternelov popis naprav Bernarda Ferdinanda Erberga iz leta 1755 pri ljubljanskih višjih šolah med letoma 1850-1860 (Arhiv republike Slovenije, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani (1747-1763), fasc. 40, šk. 121, I mapa, Peternel, 1850-1860 (fotografiral pisec z dovoljenjem Arhiva)). JIUaJ^OJ - ^rt UM«.A* «L-^X, ■ JrwJ__^ ~ i-Jk —«i c-^aurw. JtW! i "J < ' »^vivu»^ /lij ^ ■ . «¿o**^ . iv^yixrm^v^^r, ^oC^c ti M Slika 4: Razlaga profesorja Mihaela Peternela ob seznamu tedaj stoletje starih, še delujočih naprav Bernarda Ferdinanda Erberga iz leta 1 755 pri ljubljanskih višjih šolah (Arhiv republike Slovenije, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani (1747-1763), fasc. 40, šk. 121, I mapa, Peternel, 1850-1860 (fotografiral pisec z dovoljenjem Arhiva)). Slika 2: Popis naprav Bernarda Ferdinanda Erberga iz leta 1755 pri ljubljanskih jezuitih, ki so se s temi sodobnimi nakupi končno uklonili dolgoletnim pritiskom cesarice Marije Terezije. Zadnja druga stran (Arhiv republike Slovenije, AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani (1747-1763), fasc. 40, šk. 121, I mapa, Erberg, 1755 (fotografiral pisec z dovoljenjem Arhiva)). poskusov se je s tem začela v ljubljanski fiziki in, seveda še traja. Tabela 1: Erbergovi šolski pripomočki za vakuumske poskuse v latinskem zapisu: »Popis naprav študijev svobodnih umetnosti Kranjskih stanov za študij fizike-matematike na ljubljanski gimnaziji leta 1754 in 1755«. Kasnejši nemški dopis v desnem kotu: »po R. P. Bernardu Erbergu, SJ, profesorju matematike dne 1 7. 9. 1755«. Tri pomotoma izpuščene Erbergove naprave v Mullnerjevi (1901) nepopolni objavi so zapisane odebeljeno. Dodan je Peternelov nemški povzetek v njegovem kabinetu še obstoječih nekoč Erbergovih naprav, ki je danes shranjen ob Erbergovem popisu pod naslovom: »Med letoma 1850-1860 ohranjena fizikalna učila pri zbirki gimnazijske fizikalne katedre / Peternel« (AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani (1747-1763), fasc. 40, šk. 121, I mapa). Erbergova naprava leta 1755 Peternelov popis 1850-1860 Področje 16. Hidrostatična tehtnica 19. Eolova harfa z vrtečo se ploščo (zrak piha na napete strune) 20. Pnevmatska črpalka z lastno skrinjo in dvojno skledo 11. Hidrostatična tehtnica mehanika kapljevin mehanika-akustika 12. Eolova harfa z Eolovo kroglo (Herona Aleksandrijskega) s preluknjanimi piščalmi in krožnim ogrodjem (reakcijsko črpalko) za govor 13. Vakuumska črpalka v zaboju z dvema mehanika-vakuum krožnima ploščama (tretja je že od leta 1854 na ogled kot razpoložljivi primerek v 8. gimnazijskem razredu na železnem stojalu); isti stekleni zvoni se uporabljajo za zvonjenje v vakuumu. 21. Stekleni zvon (za demonstracijo neprevodnosti vakuuma, narejenega s črpalko (20) 22. Zvonec za poskuse (v vakuumu, za demonstracijo) kot zgoraj 23. Žareča plošča (za dokazovanje, da s črpalko opisano pod številko 20. dobljeni vakuum prevaja toplotno sevanje) 24a. Smolasta zmes srebra in svinca za prikaz poroznosti teles 24. Smolasta zmes srebra in svinca (za tesnitev) pri gibanju v vakuumu 25. (Plošča iz) marmorja za (poskuse s) kohezijo; 25a zmes srebra in svinca za kohezijo 26. Magdeburški polkrogli (za demonstracijo zračnega tlaka) 27. Heronov vodomet iz brona (kjer stisnjeni zrak dviguje vodni curek) 28. Svetilo za črpalko 29. Barometer za meteorološka opazovanja 30. Univerzalni termometer za meteorološka opazovanja 36. Naprava za demonstracijo zračnega upora 37. Sifon, vezne posode in kapilare 51. Električna naprava 14. Pnevmatsko gibanje = vžigalnik, gotovo prednik poznejšega Voltovega 15. Marmorne adhezijske plošče 16. Znani magdeburški polkrogli 17. Heronov gorilnik 21. Naprava za dokaz zračnega upora 22. Dvižnik, vezne posode in kapilare 30. Elektrostatični generator_ mehanika-akustika-vakuum mehanika-akustika-vakuum toplota-vakuum mehanika-vakuum mehanika mehanika-vakuum mehanika mehanika (optika) - vakuum meteorologija meteorologija (toplota) mehanika mehanika kapljevin elektrika 3 GRUBERJEVE NAPRAVE LETA 1768 Dne 26. 10. 1767 so v Ljubljani na ustanovnem občnem zboru položili temeljni kamen Društva za poljedelstvo in koristne umetnosti pod pokroviteljstvom tedanjega deželnega glavarja grofa Henrika Turjaškega, ki je bil po materini strani vnuk prvega vakuumista kneza Janeza Vajkarda Turjaškega; Društva se je prijelo ime Kmetijska družba, čeprav je pod tem imenom uradno delovalo komaj po ponovni ustanovitvi izza Napoleonovega padca. pokrovitelj društva je bil vsakokratni deželni glavar, saj je bilo od leta 1769 društvo neposredno podrejeno Deželnemu glavarstvu. Do leta 1773 je bil 2Reisp, O nekdanji knjižnici, str. 38 prvi predsednik (prvomestnik) društva svetnik Deželnega glavarstva prostozidar Josip Brigido pl. Brezovica (* 1736 Trst; f 1817 Dunaj). Njegov tajnik (nem. Schriftführer) je bil prvi dve leti dr. Valentin pl. Modesti (1767-1769), prvi stalni sekretar društva (nem. Sekretär) pa je bil Brigidov varovanec Hacquet od leta 1778, dokler društvo ni prišlo ob državno podporo leta 1787. Janez Nepomuk Buset (Buseth) je postal leta 1821 prvi predsednik prenovljene Kmetijske družbe.2 Pomembna dejavnost društva je segala v nadaljevalno šolstvo, saj je društvo leta 1768 ustanovilo Gruberjevo stolico za mehaniko, leta 1771 pa še stolico za kmetijstvo v okviru jezuitskih filozofskih študijev; na slednji so predavali Janez Nepomuk Giel (Giehl, Giell, * 16. 5. 1734 na ogrskem bregu Leithe; SJ 17. 10. 1753 Dunaj; f po 1773), Gabrijel Gruber in bržkone prvi Ljubljančan in eksperimentalni fizik Franc Muhlpaher (Muhllbacher, Muhlbacher, Millba-cher, * 16. 10. 1744 Ljubljana; SJ 18. 10. 1760 Dunaj; f po 1774). Na seji odbora društva 20. 4. 1774 so sklenili, da bodo trije njegovi člani prepotovali Kranjsko, zbirali gradivo za politično zgodovino dežele, popisali naravna bogastva, predlagali njihovo izkoriščanje in pomnožitev. Med tremi določenimi popotniki so bili: Giehl, Muhlbacher in Hacquet, član društva od leta 1772;3 njihova dognanja je pozneje uporabil Linhart. Nova katedra za kmetijstvo je bila na pobudo Društva za poljedelstvo in koristne umetnosti dovoljena leta 1771; Giehl je dobil (prenovljeno) dovoljenje za poučevanje po prepovedi jezuitske družbe 7. 5. 1774. Teologi in filozofi niso radi obiskovali pouka kmetijstva, kmetje pa seveda niso hodili v Ljubljano poslušat predavanj o svoji vedi.4 Obenem z Giehlom je Kranjska kmetijska družba 19. 9. 1774 pridobila za predavanja iz eksperimentalne fizike še drugega nekdanjega jezuita Muhlbacherja, ki pa ga zaradi gmotne stiske pokroviteljev le redko najdemo na poznejših seznamih predavateljev liceja v Ljubljani.5 Gabrijel Gruber je bil med 8. 4. 1769 in januarjem 1785 v Ljubljani predstojnik katedre za risanje, geometrijo, mehaniko (z inženirskimi vedami, nizkimi gradnjami, mapiranjem in posebnim ladijskim »brodarskim« oddelkom) in hidravliko. Gruberjev učenec Jožef Marija Šemerl je po Gruberjevem odhodu od januarja 1785 deloval kot predstojnik katedre za risanje, geometrijo, mehaniko in hidravliko; predavanja je moral prenehati po ukinitvi Kranjske družbe za poljedelstvo in koristne umetnosti (Kmetijske družbe) leta 1787.6 Nedeljska nemška predavanja na obrtni šoli je Gruber vodil sam, po njegovem odhodu pa je pouk prevzel Šemerl. Gruber je pri Kranjski kmetijski družbi izprosil celo nagrade za najbolj nadarjene dijake. Šolo so ukinili ob razpustitvi Društva za poljedelstvo in koristne umetnosti leta 1787 zaradi prenehanja državne podpore. Slika 5: Gruberjeve nabave knjig in naprav 31. 8. 1768 (AS 33, Deželna vlada, konvolut 455, tehniška enota 182 (Fotografiral pisec z dovoljenjem Arhiva)) Slika 6: Gruberjeve nabave knjig in naprav 28. 9. 1 768 (AS 33, Deželna vlada, konvolut 455, tehniška enota 182 (Fotografiral pisec z dovoljenjem Arhiva)) 3 Bufon, Naravoslovje, str. 52; Wilde, Haupttabelle, str. 68 4Kovacic, Rektorji, str. 66; Schmidt, Zgodovina, str. 135, 164 5 Schmidt, Zgodovina, str. 164 6 Serše, Začetki obrtnega šolstva, str. 42 Tabela 2: Stroški za pouk, ki si jih je Gruber privoščil poleti oziroma jeseni leta 1768: »Inventar oziroma določitev namembnosti knjig, naprav, strojev in modelov za poslovanje z najvišjega mesta utemeljene Mehanične šole pri Kmetijski družbi, sestavljen dne 31. 8. 1 768 po profesorju patru Gabrijelu Gruberju« (AS 33, Deželna vlada, konvolut 455, tehniška enota 182) in znova v čistopisu dne 28. 9. 1768: »Izdatki za opremo Mehanične šole« (AS 33, Deželna vlada, konvolut 455, tehniška enota 182). Odebeljeno so oštevilčeni avgustovski predlogi s cenami, poševno pa septembrski čistopis, ki je namesto prvotnih 25 izdatkov za skupno vsoto 409 fl 33 kr predlagal le 23 potrebščin za skupno 9 fl manj, torej zgolj 400 fl 33 kr. Prikazujemo zgolj naprave, ki so bile uporabne tudi za vakuumske poskuse. 15. = 17. 28 fl 30 kr Natančna tehtnica za poskuse 16. = 18. 8 fl 30 kr Tehtnica iz svinca 17.= 19. 8 fl 30 kr Velika natančna tehtnica za merjenje funtnih uteži 18.=20. Primerjalna umerjanju namenjena utež 19. =21. 10 fl Mikrometrsko šestilo 22.= 20. 18 fl Medeninasta pipa za vodno turbino 21. 86 fl Potovanje do Dunaja in nazaj 22. 2 fl Zaboj za knjige in naprave 23. 40 fl Medeninasto stojalo z vsem potrebnim 13.=25. 8 fl 40 kr Pruske merilne naprave (morda v povezavi z Berlinsko akademijo) Poleg katedre za mehaniko in hidravliko na liceju je Gruber po letu 1773 nadaljeval pouk. Videti je, da sta se Erberg in Gruber pri prizadevanju za posodobitev svojih naprav zavzemala predvsem za nabavo novih tehtnic, kar je bilo v duhu tedanjega Lavoisierje-vega napredka kemije in vakuumskih tehnik. od leta 1755 so na ljubljanskem kolegiju uporabljali kar tri tehtnice, med njimi s'Gravesandovo in hidrostatično. Prav natančno tehtanje v Lavoisierjevem pariškem laboratoriju je omogočilo napredek tehnike v naslednjih desetletjih. Medeninasto pipo za vodno turbino, prednico naprave z enakimi imenom, ki jo je Georg von Reichenbach sestavil leta 1821 Augsburgu, je Gruber gotovo potreboval leta 1770 tudi za svojo obnovo hidravličnega stroja za dvigovanje vode iz Save v kranjski vodovod.7 Mikrometrsko šestilo za astronomska opazovanja, dne 28. 1. 1779 katalogizirano kot natančni mikrometer, je nabavil v povezavi s sočasno natisnjenimi izpitnimi tezami janeza Krstnika Pogrietschniga študentov Franca Ksaverja Karpeta in Franca Svetica, privezanih k Asclepijevi razpravi o mikrometrskih objektivih v Ljubljani leta 1768. Sodobno napravo je Gruber uporabil za svoj pouk astronomskih opazovanj, potrebnih za navigacijo. 4 AMBSCHLLOVE NAPRAVE LETA 1779 IN 1785 Težko je oceniti, koliko je požar poleti 1774 prizadel nekdanje jezuitske vakuumske in druge naprave za pouk fizike in matematike v Ljubljani. Na voljo so zgolj razmeroma popolni popisi iz let 1755, 1779 in 1785 ob nekaterih vmesnih opombah in en popis nabav za posamezno leto med marcem 1781 in 1. 3. 1782. Medtem ko je Anton Ambschell (* 1751 Gyor; f 1821 Bratislava) 28. 1. 1779 in 7. 11. 1785 podpisal kratke opise sedemdesetih oziroma šestin-devetdesetih naprav z opombami o njihovi nabavi in uporabnosti, pa so 22. 7. 1779 iz neznanih vzrokov popisali le prvih 35 naprav za statiko, mehaniko, hidrodinamiko in aerodinamiko z vakuumsko tehniko vred na osmih straneh. Konec popisa z dne 22. 7. 1779 ni zelo natančno sledil delitvi na poglavja fizike. Morebitno nadaljevanje z manjkajočimi opisi naprav za optiko, elektriko, toploto, astronomijo in različnosti se ni ohranil; neohranjeni del dokumenta je gotovo vseboval tudi potrdilo odgovorne osebe, tako da brez popolnega dokaza lahko manjkajoči podpis le z veliko verjetnostjo prisodimo profesorju fizike Ambschllu. zato pa so popisi posameznih naprav in njihovega delovanja z dne 22. 7. 1779 veliko obširnejši in bolj povedni od drugega ohranjenega gradiva. Tabela 3: Trije ohranjeni katalogi, označeni poševno, odebeljeno in navadno. Seznam z dne 28. 1. 1779 (70 naprav): »Razvid oziroma inventar osebno revidiranih razpoložljivih fizikalnih strojev in naprav z opombami o njihovem stanju v Ljubljani dne 28. 1. (1779)« z Ambschllovim podpisom (ARS, AS 7, Deželno glavarstvo za Kranjsko, Rubrica Publico Politica, Litera S, Numero 19, volumen 6, škatla 72, Acta de ann. 1778). Katalog z dne 22. 7. 1779 (35 naprav), med katerimi je bil le pred osemnajsto napravo zapis panoge: Hidrostatika: »22. julija 1779 popisane fizikalne naprave v uporabi, prav tako primeri potrebnih strojev, itd.« (ARS, AS 7, Deželno glavarstvo za Kranjsko, Rubrica Publico Politica, Litera S, Numero 19, volumen 6, škatla 72, Acta de ann. 1778). Popis 7. 11. 1785 (96 naprav: 26 statika in mehanika + 19 hidrostatika-hidrodinamika + 8 plini + 7 ogenj + 21 svetloba + 13 elektrika + 2 astronomija + 10 razno) nekoč jezuitskih in pozneje nabavljenih fizikalnih naprav v popisu ob primopredaji med pravkar odstavljenim profesorjem Ambschllom in predstavnikom ljubljanske kresije Gallom z oznako uporabnosti naprav, ohranjen v štirih izvodih, pisanih z različnimi rokami: »Razvid oziroma inventar fizikalnih strojev najdenih pri fizikalnem (kabinetu) v Ljubljani 7. 11. 1785« (ARS, AS 553, KKD (= Kranjska kmetijska družba) / Spisi, statut / 1780-1820, nepaginirano). Številke pred napravami so prevzete iz ustreznega popisa, pri čemer je bilo številčenje v obeh popisih leta 1779 zvezno, leta 1785 pa so oštevilčili posebej vsako od osmih področij. Iste naprave so v različnih podpisih ločene s podpičji. Prikazani so zgolj instrumenti, povezani s tedanjimi vakuumskimi tehnikami. 7 Žontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 206, 238, 278, 297, 454, 458 VAKUUMIST 32 (2012) 3 Za statične in mehanske pojave 1. Natančna tehtnica s potrebno dvojno posodo 1: Velika tehtnica z dvema bakrenima nastavkoma 3: Tehtnica z utežmi po 10, 5, 4, 3, 2 1, % in ^ funta (od 5 kg do 140 g), za vsako po 5 kosov; 2: svinčene in medeninaste uteži: 4 uteži po 5 funtov, 4 funte, 3 funte in 2 funta. Sest uteži za funt in dva funta. Deset uteži po četrt funta in 2 uteži za osmino funta. 1: Tehtnica s po dvema velikima in majhnima skledama, srednje dobro prevzeto, dobro. 7. 11. 1785: 3: Druga velika tehtnica z dvema velikima in dvema majhnima nastavkoma, slabo. 4. Utež za 1 funt v obliki prisekanega stožca; 4: Vstavek z maso enega funta, polomljen 5. Majhne uteži za unčo (28,35 g), polovično unčo, gran (0,82 g) in njihove dele, ki so potrebni v hidrostatiki in pri pojavih, povezanih z zrakom 5: Majhna tehtnica z zvoncem in 5 svinčenimi utežmi, pogojno uporabno 2: Občutljiva tehtnica za eksperimente. 6: ... z medeninastim nastavkom in lesenim strgalom, dobra 8. Enostavna premična in nepremična kolesa s sponkami za pogon več žag in drugih naprav 13. Povezane osi za stopo v mlinu Hidrostatika in hidravlika 1 Vodnjak z enim vodohranom, dvema cevema, veliko medeninasto pipo in velikim zbiralnikom dimenzije 4 čevlje, dober 2: K zgornjemu pripadajo 3 nepredušno zaprte cevi dolge 5 čevljev, dobre. 3: K temu (vodnjaku) spadajo tudi 4 pripomočki, imenoma: vrtiljak, svetilka, rep in merilnik snega, dobro. 7: Svinčeni model za vodomet, nov, dober; 4: Svinčeni model za vodomet 5: Enak valj, povezan s stožcem po skupni podstati, dober 8: Heronov vodnjak, uporaben, popravljen; 6: Hermesov (sic!) vodnjak, dober 9: (Kircherjev) presihajoči vodomet, prevzet, pokvarjen; 7: dober 10: Drugi vodnjak, pokvarjen; 8: Obratni sifon, dober 11: Vezne posode, prevzete, pokvarjene; 9: dobre 13: Dve svinčeni (posodi), prevzeti, dobri; 18: Dva steklena valja, opremljena s premičnimi zapirali, med njima z enim kovinskim; 10: Dva svinčena grelnika za vodo, dobra 12: Steklena posoda ali recipient za vodo, nov, dober 14: Dve na eni strani zaprti cevi z lesenim nastavkom, prevzeti, dobri 15: Štirje sifoni, novi, dobri; 11: Dva sifona, dobra 16: Šest steklenih kratkih cevi, novih, dobrih; 12: 6 steklenih cevi, dobrih 17: Dolga steklena cev, prevzeta, dobra; 13: dobra 18: Svinčen valj, vložen v drugega, svinčenega, prevzet, dober 14: Medeninasti valj v drugem, medeninastem, ob ponvi, dober 20. Bakreni koriti za vodo, večji dvakratnik manjšega, na eni strani s spajkanim bakrenim vodnikom vzdolž ene cole, konec pa je oddaljen približno 2 do 3 cole pod pravim kotom vzdolž kroga. Višina vodnega korita mora biti 14 čevljev. Na cevi je dobra pipa ali petelin, kjer ob odprti pipi teče voda. K pipi spadajo nastavki s posebnimi navoji, eden večji in drugi manjši, skupno so dovolj trije ali štirje. Eden (nastavek) je pločevinast z medeninastim vijakom pod vidno cevjo dolgo 4 čevlje in široko 1 colo, drugi pa je dolg 2 čevlja in širok eno colo; medtem ko bakrena (cev) izhaja v prostor za poskuse, kjer pod svetilko ločimo vodo na sestavine. 18: Pločevinasta 5 čevljev dolga in 3 čevlje široka priprava za sukanje vodometa, dobra 19: Razžarjen medeninast okrogel zvon, dober Poskusi z zrakom 53: Vakuumska črpalka, ki so jo popravili, vendar brez velikega zaboja, ki nima sam po sebi vrednosti, prevzeta, ni dobra; 21. Pokončna vakuumska črpalka, opremljena z izmenjalnim dvojnim škornjem. Med recipienti je eden majhen in drugi kar velik, eden z velikim petelinom (pipo), pod katerega lahko postavimo barometer; 34. Podolgovata steklena cev (pogon) široka 4 cole in dolga 3 ali več čevljev, zaprta z medeninastim pokrovom. Ta pokrov ima v sredi primerne klešče, ki se lahko od zunaj odprejo brez premikanja deske za gravitacijske poskuse v vakuumu; 35. Ležeča, še neuporabljena vakuumska črpalka, ki je po opisu podobna Boylovi vakuumski črpalki pod številko 21. 1: Vakuumska črpalka z dvojnim škornjem, dobra 22. Steklena krogla z velikim medeninastim petelinom, ki mora biti močno pritrjen, da lahko petelina privijemo na Boylovo vakuumsko črpalko in izčrpamo zrak preko jezička. 23. Podobna bakrena (krogla) s tako izdelano pipo, da lahko drži 2 ali 3 polirane krogle. 24. Parabolični lesen lok dolg en čevelj debeline 3 cole. Notranja površina loka, ki mora biti pol ali tri četrt cole širok, dolg pa 3 cole. Na eni strani je pritrjen stožec, ki z eno stranjo moli iz lesa, tako da pogreznjen lok tvori stožec, ki se kaže v zrcalu kot gorišče paraboličnega zrcala; lok je pritrjen na Cheredon ali trinožnik. 25. Cheredon ali trinožnik, s katerim pritrjeni lok višamo ali nižamo 26. Stativ za opazovanje iz vseh smeri, ki ima eksaktno bazo 27. Natančni mikrometer 54: Dve magdeburski polkrogli, dobri; 2: Dve veliki magdeburški polkrogli, dobri 55: Parometer, nov, dober; 3: Merilnik zraka brez stekla, dober 4: Sest recipientov, trije navzgor odprti in trije zaprti 5: Se trije recipienti, prvi z medeninastim jezičkom, drugi z dolgim odprtim lesom in medeninastim jezičkom, tretji brez zaprte medenine, s prej navedenim stojalom povezani med seboj 30. Steklena cev, odprta na obeh straneh, premera 3 cole, dolžine poldrugi čevelj; na obeh širinah morata biti dva pokrovčka iz medenine v steklu. Vsak kot ima ost iz medenine dolgo najmanj 3 cole, poleg osti, ki je privita na Boylovo vakuumsko črpalko. 6: Žarilna krogla z medeninasto pipo, dobra 7: Bakrena krogla 8: Dve majhni magdeburški polkrogli Poskusi z ognjem 56: Desaguliersov pirometer, nov, dober; 1: Desaguliersov merilnik ognja s pripadajočo 4 čevlje dolgo pločevinko in filtrom za vodo, dober 57: Dva termometra, nova, dobra; 2: Dva termometra, eden v medeninastem, drugi v lesenem toku, dobra Poskusi s svetlobo 32. Steklena didaktična igrica s figurami, debelimi 8 ali 9 col in manjšo dolžino. Tu še opomba za vzdrževanje: Ob nabavi strojev jih ob ognjenem krstu čistimo s krpo in redno natančno nadziramo, da za trajnost uporabljanih strojev najbolje skrbimo. (Med počitnicami) jih skladiščimo vsaj do konca oktobra, da strojem znižamo stroške in povečamo trajnost. Za elektriko 25: Veliko elektrostatično vreteno z medeninastimi prevodniki, novo, dobro; 1: Veliko elektrostatično vreteno 26: Drugo (negativno nabito) elektrostatično vreteno iz kartona s svinčenimi prevodniki, dobro; 2: Drugo (negativno nabito) elektrostatično vreteno s svinčenimi prevodniki 27: Star kroglasti elektrostatični generator s prevodniki iz medi, prevzet, polomljen; 3: Star kroglasti elektrostatični generator 28: Veliki in majhni ojačevalnik z vodniki iz medi, prevzet, polomljen; 4: Veliki ojačevalnik z vodniki iz medi 5: Trije drugi ojačevalniki z vijaki, dobri 29: Elektrofor na svinčenem podstavku, nov, dober; 6: Elektrofor, dober 30: Drugi ojačevalnik, nov, dober; 7: Ojačevalnik z vijakom, dober 31: Dva medeninasta in en železni tokokrog, nov, dober; 8: dober 32: Cev za prevajanje elektrike, nova, dobra; 9: dobra 33: Štirje zvončki brez kembljev (za cingljanje pod električnim tokom), prevzeti, dobri; 10: dobri 34: Krtača za ribanje (s trenjem v elektrostatičnem stroju), nova, dobra; 11: dobra 5 PISEC INVENTUR IN NJEGOVE NAPRAVE Dne 28. 1. (1779) je bil samo Ambschell podpisan pod zapisnik o fizikalnih napravah: »V Ljubljani 28. januarja podpisani Antona Ambschell, učitelj fizike, potrjujem da so vsi našteti stroji najdeni v popisanem stanju, prav tako pa stvari zatečene na kraju samem.« Slika 7: Slika 93 z Drebbelovim termometrom in slika 94 z merjenjem razteznosti segretih teles na tabli 16, opisani na straneh 164 in 171, narisani ob koncu drugega dela Ambschllovega najljubšega eksperimentalnega priročnika Sigauda de la Fonda, objavljenega leta 1785 (fotografiral pisec v frančiškanski knjižnici v Ljubljani z dovoljenjem dr. Mirana Speliča OFM). Drugi del inventarja z morebitnim podpisom z dne 22. 7. 1779 ni najden. Pod vse sezname, datirane dne 7. 11. 1785, sta bila v Ljubljani pod primopredajno inventuro podpisana tako nekdanji učitelj fizike Anton Ambschell kot Karl baron Gall v imenu Kresijskega urada Ljubljane. Ambschell je bil namreč samo do 20. 10. 1785 ljubljanski profesor fizike in rektor, nato pa je bil dve desetletji dunajski univerzitetni profesor fizike in mehanike, potem ko mu je škof Herberstein priskutil ljubljanski pouk že 1. 7. 1783 po prepovedi pridiganja zavoljo pritožb študentov zaradi preveč domačih (familiarnih) postopkov ob izpitih iz fizike po Biwaldovih učbenikih.8 Nadaljnji dokument v istem svežnju je obravnaval licejske knjige. Med napravami za poskuse s plini so bile seveda najbolj privlačne vakuumske črpalke. Vendar ne zgolj one. Ljubljančani so si pred letom 1779 privoščili tudi Parometer, ki so ga leta 1785 preimenovali v merilnik zraka. Gotovo je šlo za Ingenhouszovo ali Voltovo izboljšavo evdiometra za merjenje dobrote zraka po izumu Marsilia Landrianija (* 1751; f 1815) iz leta 1775. Prostozidar in cesaričin zdravnik Jan Ingen-housz (* 1730; f 1799) si je leta 1769 in 1789 dopisoval s Hacquetom, kije uporabljal Ingenhouszov evdiometer z natrijevim nitritom za raziskovanje vzroka samovžigov v visokogorju; bržkone si je izposodil kar šolskega. Evdiometer je postal posebno priljubljen v Voltovi predelavi za električno pištolo; dva evdiometra za kemijske sinteze in eno električno pištolo je hranil tudi Janez Krstnik Kersnik (* 1783; f 1850) leta 1811.9 Med poskusi s toploto je bil na prvem mestu popisan pirometer, ki ga je sestavil angleški prostozidar in urednik glasila londonske Kraljeve družbe John Théophile Désaguliers (* 1683; f 1744) ob opazovanju krčenja in širjenja kovin pri spremembah temperature. Nekoliko poznejši izum sodobnega piro-metra danes pripisujemo kraljičinemu lončarju Josiahu Wedgwoodu (* 1730; f 1795), sodelavcu birmighamske Mesečeve družbe; Wedgwood je bil sprejet med člane Kraljeve družbe ravno po objavi razprave o pirometru za preverjanje temperature pri peki lončenine v nekoč Désaguliersovi reviji Philosophical Transactions leta 1783. 8 AS 7, Deželno Glavarstvo, Ecclesiastica, škatla 212, Litera A, Numero 8, Volum 1, Ambschell Priesters Beschuldigung / wegen Verschiedener In-Briefen. Acta de annis 1782, 1783 9ZAL, LJU 184, Fond klasična gimnazija v Ljubljani, tehniška enota 53, 14. naprava na strani 8 oziroma 10. med pripomočki za toploto in elektriko (Evdiometre) ter prva naprava na nepaginirani strani 9 oziroma 18. med električnimi napravami (Pistolletes (sic!) electriques) 6 LETNE NABAVE 1781/82 Letna dotacija fizikalnega kabineta 25 fl je bila pod jezuitskim vodstvom med letoma 1763-1774 5 % cene prvotnih 54 Erbergovih naprav. Tako so s temi dotacijami 25 fl letno med marcem 1781 in 1. 3. 1782 kupili 17 večinoma kemijskih preparatov in zanje odšteli 26 fl 28 kr. Naslov dokumenta, zapisanega 1. 3. 1782, je bil: »Seznam običajnih letnih plačanih izdatkov Vzvišenih Deželnih Stanov, danih za fizikalne poskuse, ko so letos dosegli 25 fl in so bili porabljeni med marcem 1781 in 1. 3. 1782«. 56 kr je bilo primanjkljaja zaradi prejšnje leto nad 25 fl porabljenih preseženih dotacij, navedenih pod prvo točko; sledilo je naštevanje novih nabav do točke 18. Med drugim so ob tej priložnosti nabavili šestkrat po 8 lotov staniola za skupaj 88 kr pod številko 10 (dunajski loth je meril 4 quintela (kvinte) ali 17,5 gramov; 0,56 kg = dunajski funt = 32 lotov) in pod številko 9 kadeči se spiritum nitri, bržkone HNO3 za 1 fl 8 kr. Najdražja tedaj kupljena naprava za ceno 5 fl 40 kr so bili pripomočki za delovanje elektrostatičnega generatorja, zapisani pod številko 12, kot edina izrazito fizikalna naprava med prevladujočimi kemijskimi. Pod dokument se je dne 1. 3. 1782 v Ljubljani podpisal Anton Ambschell, ki se je ob tej priložnosti pohvalil še s svojim članstvom dunajske univerze. Skupni strošek nabav v znesku 26 gld 28 kr je bil poldrugi teden pozneje dne 12. 3. 1782 potrjen pri komornem knjigovodstvu. Tabela 4: Fizikalni (in predvsem kemijski) poskusi v stroškovniku ljubljanskih višjih šol med marcem 1781 in 1. 3. 1 782 (ARS, AS 7, Deželno glavarstvo za Kranjsko, Rubrica Publico Politica, Litera S, Numero 19, volumen 9, škatla 73). Naštete so le naprave, povezane z vakuumskimi tehnikami. 5. 1fl 48 kr 2 funta rumenega voska po 54 kr vsak 6. 27 kr kreda 7. 36 kr 4 funte kolofonije (ostanka pri destilaciji terpentinovega olja, uporabnega za kemijsko industrijo) 8. 5 fl 30 kr 2 % funtov srebra po 2 fl 12 kr vsak 9. 1 fl 9 kr kadeči se HNO3 10. 48 kr 8 lotov staniola po 6 kr vsak 11. 42 kr 7 lotov terpentinovega olja 12. 5 fl 40 kr Drugi stativ za ploščo zrcalnega stekla elektrostatičnega generatorja, ki je po nepotrebnem manjkal v zbirki za torno elektriko 13. 4 fl 30 kr 4 % mere vinskega špirita (etanol, dobljen ob destilaciji vina, ki so ga v Newtonovih časih prodajali v 5- do 70-odstotni raztopini) po 1 fl vsak 7 USODA PRVIH LJUBLJANSKIH FIZIKALNIH NAPRAV V DEVETNAJSTEM STOLETJU Profesor fizike Ambschell je imel gotovo prvo besedo pri nabavah novih naprav leta 1779, zato ne preseneča, da si je omislil številne vakuumske naprave, s katerimi je tudi sicer eksperimentiral in o njih objavljal svoje izsledke. Janez Krstnik Kersnik je leta 1811 ljubljanskim eksperimentalnim napravam pripisal nekoliko drugačne nazive v francoskem zapisniku. Ljubljančanom posebno priljubljena naprava je bil elektrofor, ki ga najdemo v popisih iz let 1779, 1785 in 1811.10 Pri prvih poskusih s prednikom elektroforja je sodeloval Ljubljančan Avguštin Hallerstein v Pekingu v 1750. letih, na osnovi njegovih raziskav pa je Volta leta 1775 Comu pred premestitvijo na univerzo v Pavio sestavil elektrofor. Ljubljanski profesor matematike Karl Hummel je leta 1833 objavil razpravo o preprostem elektroforju za zbiranje električnega naboja s trenjem11 v Baumgartnerjevi in Ettingshausnovi dunajski reviji; to je bil prvi časopis za matematične vede v monarhiji. Leta 1833 so na kirurško-medicinskem oddelku Liceja ustanovili stolico za kemijo za Kersnika, ki mu je pozneje pomagal Mihael Peternel (* 1808 kmetija Laniše v tedanji župniji Nova Oselica (Neuoslitz); t 1884); le-ta je bil za učitelja nastavljen leta 1842.12 Leta 1845 je bil Peternel Kersnikov asistent za kemijo,13 neobvezno pa je predaval tudi na liceju; tam si je seveda temeljito ogledal vakuumske in druge fizikalne pripomočke in zapisnike o njih ter dodal svoje, še danes zanimive opombe. Med letoma 1853-1861 je Peternel predaval kemijo na nižji realki v Ljubljani. Zavedni Slovenec Peternel je bil dolgoletni profesor kemije, naravoslovja, slovenskega jezika in fizike do vključno leta 1860/61, v 1850. letih pa tudi direktor realke v Ljubljani. V kmetijski kemiji je Vertovec uporabljal preproste besede; z njimi je skušal dopovedovati nevednemu bralcu skrivnosti kemije, ki se je »učeni študentje uče več let«. Iz teh izrazov in iz tistih, ki jih je profesor Mihael Peternel priobčil v razpravi »Imena, označbe in lastnosti kemijskih elementov« pri Izvestjah ljubljanske realke za leto 1862, se je razvilo slovensko kemijsko izrazoslovje. Peternel je raziskoval vpliv električnih praznjenj na vremenske razmere pod vplivom podtlaka.14 10ZAL, LJU 184, Fond klasična gimnazija v Ljubljani, tehniška enota 53, 32. naprava na strani 8 oziroma 14. med električnimi napravami (Electro- 11 Hummel, Erscheinungen, str. 213-235 12 Dassenbacher, Schematismus 13 Nučič, Kemija 14Dežman, Poročilo, str. 88 8 SKLEP Pred dobrim poltretjim stoletjem ustanovljeni ljubljanski fizikalno-matematični kabinet s poudarkom na tedaj modnih vakuumskih tehnikah je seveda med naslednjimi generacijami dobil »mlade«. Zaradi minule pičle tehniške neozaveščenosti danes težko najdemo tedanje vakuumske naprave, saj so jih marsikdaj gotovo zavrgli, tako kot to še danes, nič hudega sluteč, radi počnemo s starimi pralnimi stroji. Vse, kar zagotovo priča o teh oprijemljivih stebrih učenosti nekdanje ljubljanske znanstveno naravnane mladeži, je ohranjeno v borih nekaj katalogih, ki pa vsaj deloma odgrinjajo patino nekdanjih dni. Eno je gotovo: ljubljanski študentje, žal le moškega spola, so si osnovno znanje o novostih vakuumskih tehnik in sorodnih ved lahko v domači višji šoli ogledovali brez prave zamude glede na tedanja središča znanosti, čeprav jim izza domačega katedra morda res niso predavali ravno velikani vakuumisti Boylovega ali Pascalovega kova. 9 VIRI IN LITERATURA 9.1 Arhivski viri Arhiv republike Slovenije v Ljubljani (ARS) AS 6, Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani (1747-1763) fasc. 40, tehniška enota 121, I mapa AS 7, Deželno glavarstvo za Kranjsko Ecclesiastica, Litera A Numero 8 Volumen 1, tehniška enota 212, Ambschell Priesters Beschuldigung / wegen Verschiedener In-Briefen. Acta de annis 1782, 1783. Rubrica Publico Politica, Litera S, Numero 19, Volumen 6, tehniška enota 72, Acta de ann. 1778 Rubrica Publico Politica, Litera S, Numero 19, Volumen 9, tehniška enota 73 AS 33, Deželna vlada, konvolut 455, tehniška enota 182 AS 553, KKD (= Kranjska kmetijska družba) / Spisi, statut / 1780-1820, nepaginirano Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Ljubljani (ZAL) LJU 184, Fond klasične gimnazije v Ljubljani, tehniška enota 53. 9.2 Literatura Bufon, Zmago: Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike (Ljubljana) 1 (1971), 15-70 Dassenbacher, Johann (ur.): Schematismus der Mittelschulen der im Reichsrate vertreten Länder und der Militärgrenze II. Znaim: Samozaložba, 1868 Dežman, Karl: Poročilo na seji Muzejskega društva dne 2. 1. 1856. Jahreshefte d. Ver. d. krain. Landesmuseums (Ljubljana), 1858, 88 Hummel, Karl: Erscheinungen und Theorie des Electrophors. (Baumgartner's) Zeitschrift für Physik und verwandte Wissenschaften (Wien), 2 (1833), 213-235 Kovačič, Lojze: Rektorji jezuitskega kolegija v Ljubljani (9. 8. 1597-29. 9. 1773). V: Jezuitski kolegij v Ljubljani. (ur. Vincenc Rajšp). Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete v Ljubljani in Provincialat slovenske province Družbe Jezusove, 1998, 49-76 Lind, Gunter: Physik im Lehrbuch 1700—1850. Zur Geschichte der Physik und ihrer Didaktik in Deutschland. Berlin: Springer-Verlag, 1992 Müllner Alfons: Die Realistischen Disciplinen am Laibacher Jesuiten Collegium. Argo, 9 (1901), 171-172 Nučič, Črtomir: Kemija. Ljubljana, 1964 Reisp, Branko: O nekdanji knjižnici knezov Auerspergov (Turjaških) v Ljubljani. Zgodovinski časopis, 43 (1989) 1, 37-47 Schmidt, Vlado: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. I. del. Ljubljana: DZS, 1963 Serše, Saša: Začetki obrtnega šolstva na Kranjskem v obdobju 1750-1850. Arhivi, 22 (2000) 2, 41-46 Sigaud de la Fond, Joseph Aignan: Anweisung zur Experimentalphysik. 2 Bande. Wien: Trattner, 1785 Wilde, Franz: Haupttabelle über den Zustand der Unterrichts=Anstalten im Herzogthume Krain. Mittheilungen des historischen Vereins für Krain, 1860, 65-72 Žontar, Jože: Zgodovina mesta Kranja. Kranj: Skupščina občine, 1982