7
Kaj je flori ti, kadar selilo vek
smer sne?
Bolj umljivo od te rezhi fe ne dapifati, kakor fo zhaititljivi gofpod tehant §lomfhek v fvojih bukvih „Blashe in Neshiza* pifali. Poiluihajte tadaj, kako te bukve govore:
„De po simine osebelh, shmetno hodi in ne nofi pretefne obutele. Bolje je peihez hoditi kakor vositi fe.
Ako pa osebefh, hitro osebljino s fnegam prav zheritvo dergni, dokler de prejde. Te sazhne od juga ferbeti, rudezhiti in ikleti, vsemi flikaf ledene vode, dershi okoli 1 ure osebljino v vodi, in zhe fe sagreje, ledu dodaj. Hudo je obftati, pa dobro osdraviti.
Po simi shganja ne pij, kadar fe na pot po-dafli; shganje daje fmertno fpanje na ftesi. Ne pofedaj, naj fe ti ravno pozhivati ljubi; ako sadremljefh, smersnefh.
Smersnjen zlilo vek fe mora rahlo prenefti; lahko mu perft, tudi roko ali nogo vlomilh, ker je vfe kerhko, kakor zegel.
Obleko in obutel hitro is njega isreshi, in ga v fneg poloshi, pa dobro s fnegam sa zhevelj na debelo sakidaj, ultam in nofu pa luknje sa dihanje napravi. Smersnjeniga prehitro na toplo djati umori, zhe ravno fhe shivi.
Ako fnega nimalh, pod kako pojato, ali na ike-den ga sanefi, perte v ledeno vodo pomozhi in ga v tajifte savij.
V eni uri, zhe je mogozhe, fdd ledene vode nalij, in smerslo truplo do brade namozhi. Nekaj zbala po tem topleje vode dolij, de fe udje gibati sazhno.
Po tem ga is vode potegni, v hladno pofteljo poloshi, dergni s fuknam inkertazhami, kakor take, ki jih is vode potegnejo. S boshjo pomozhjo tvoje delo ne bo saftonj."
K tem pripomozhkam lhe to le priftavimo:
Nar vezhkrat fe samorejo smersnjenzi sopet oshiviti in Ikuflinje kashejo, de fo taki, ki fo she vezh dni od mrasa vterpnjeni bili, sopet o s hi veli. To je savoljo tega mogozhe, ker mras brani, de trupla tako kmalo gniti in trohneti ne sazhnejo, kakor zhe kdo vtone, fe sadulhi i. t. d. Dolshnoft je tadaj vfaziga zhloveka, gori imenovanih pripomozhkov netrudama in nar menj lkosi flitir ure fe poflushiti.
Nar potrebnejfhi je pa, de fe smersnjen prav po zhafi ogreva,  sakaj smersnjenza she
8
fneg greje, zhe ga s njim odenefli. Torej le po-zhafi na toplo! Kakor fe tlezh otrink na fvezhi flie vshge, zhe fe polagama podpihava; zhe fe pa filno va-nj piha, pa vgafne. Smersnjenez fe torej ne fme nikoli prež v toplo hiflio prinefti.
V fnegu mora lesnati, dokler fe mu udje ne omajejo, in fe shivot ne otaja. Nameft rastajaniga fnega fe mu mora drugi perkladati.
Glava in vrat fe mu morata med tem neprene-hama s fnegam dergniti.
Zhe fnega ni, fe morajo rjuhe ali kozi v nar merslejfhi vodi namozhiti, in shivot va-nje saviti, in pa perlivaje mersle vode fe mora smiram hladiti, dokler fe shivot fam ne ogreje in ne oshivi.
Potlej fe mora v fuhe rjuhe saviti, v pogreto pofteljo poloshiti, in pa s vinam ali s shganjem fmukati in dergniti; hifha pa ne fme sakurjena biti.
Kadar ni ne koza ne rjuhe, fe mora v korito djati in mersle vode na-nj vlivati. Med tem fe mu mora po shivotu fmukati; dokler fevvodi ne otaja. Potlej fe mu flie le fme fzhafama mlazhne vode perlivati; tode obras mu je lhe smiram treba omi-vati s merslo vodo.
Zhe le flie ne sazhne dihati, in fe ne oshivi, shivot pa vender she volnejflii prihaja, takrat je treba va-nj pihati, ga drashiti po goltu, s perefam v olje pomozhenim ga shgetati, jesik mu s foljo dergniti, ali mu pa falmjaka kake kaplize na jesik kaniti.
Na shlizhizo fe mu morajo rutize s jefiham ali kafrovzam pomozhene pokladati; zhe ima zheljufti terdo saperte, jih je treba s kafrovzam ali shganjem meti in masati.
Kadar fe pa sazhenja oshivljati, mu je treba dati piti zhaja (Thee) difliezhih selfli, in majzhizno jefi-ha. Vina ali dru^e mozhne pijazhe fe mu pa ne fme dajati. Sdaj je treba shivot v gorke rjuhe saviti, v pofteljo poloshiti, in pa ogretih kamnov okoli njega djati.
Zhe je flie smiram omamljen, mu je treba s jefiham smefliane vode piti dajati in mozhnih der-ikel v zheva odsad. Oshivljenza rada huda mersliza trefe, takima je treba pulhati na nogi ali pa na roki. Potlej pa mora per pokoju biti, in pa topli-ga zhaja fe mu mora piti dajati.
Vfaki smersiijen del shivota fe mora s fnegam dergniti, dokler /neg smerslote na-fe ne potegne.
Kteri fo fizer hudo omersnili, pa de vender flie shive, je treba ravno tako s njimi ravnati, de fe namrezh le pozliafi ogrevajo.
Ker smersnjenez vezhdel savoljo tega umerje, ker ga mertvud (boshji shlak) sadene, fe mora, kadar nefrezhni sopet oshivi in toshi, de je slo omotzhen in de ga glava boli, po sdravnika podati, de mu puflia. —
Karpaosebljino pofamesnih udov shivota tizhe, je bilo she vezhpripomozhkov nafvetovanih; tode malo dobrih. Vfaka baba kaj drusiga ve. Prav koriflno je vfe, kar gofpod tehant v gori imenovanih bukvih fvetovajo. Med vfiini pomozhki, — pa ne samirite mi nefnashniga sdravila — fe mi je smiraj fvoja voda (Urin) ikasala, slafti, ktero fmo sjutraj puftili, ker ima vezh falmjaka v febi. Pogreti fe mora toliko, de jo zhlovek lahko fterpi in smersnjen ud fe mora v nji kake pol uredershati, in to fe tolikokrat ponovi, de osebljina preide. Pri vezhih fe mi je ta
pomozhek dober iskasal, kadar she vfe druge sdra-vila is apotek nifo nizh pomagale.        Dr. Bleiweif.