Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5"20 K, za Četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za Četrt lota 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraCajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto. 20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin. Posamezna številka 10 v. Konfuzna politika Citati naše klerikalne in liberalne časopise je te dni zelo zabavno in če bi šlo v politiki za samo zabavo, tedaj bi Slovenci lahko vriskali samega veselja. Dokler imamo take političarje, nam ni treba nobenih varie-tejev, nobenih kabaretov, in še celo brez cirkusov bi lahko izhajali. Zgodilo se je na Dunaju nekaj, kar go tovo ni moglo presenetiti nikogar, izvzemši morda kakšnega modrijana, ki je prespal vsaj leto dni političnega življenja. Klerikalci so namreč v proračunskem odseku opustili obstrukcijo proti italijanski fakulteti. Pravimo, da ni to moglo nikogar presenetiti, zlasti nobenega Slovenca ne, če se je le količkaj bavil s parlamentarnimi dogodki. Že po lanski poletni odgoditvi državnega zbora so Čehi začeli godrnjati zaradi dotedanje Šušteršičeve taktike. Odpor proti obstrukciji je postajal med Čehi čimdalje odločnejši. V »Slovanski Enoti« je začelo pokati. Vse veljavnejše češke stranke so se upirale politiki slovenskih klerikalcev. Vplivni češki časopisi so poživljali poslance, naj se otresejo Sušteršičevega vodstva in naj spoznajo pravo nalogo češke politike. Obstrukcijo proti italijanski pravni fakulteti so obsojali, ker je bila naperjena proti kulturni zahtevi, kakršne imajo tudi Čehi in drugi slovanski narodi, pa tudi zato, ker se z obstrukcijo pač lahko prepreči delovanje državnega zbora, ne stori pa se z njo nič hudega taki vladi, kakršna je Bienerthova in ne doseže se s takim negativnim delom nič pozitivnega za svoje lastne zahteve. Kar se je zgodilo na Češkem, ni ostalo neznano med Slovenci. Vse neklerikalno časopisje je naznanjalo te dogodke in liberalna glasila so s slastjo kazala, da so klerikalci osamljeni. Mi smo obstrukcijo obsojali lani, ko se je pričela, ter smo naglašali, da ne more koristiti nikomur drugemu kakor Bienerthu, kateremu je dala pretvezo, da je poslal državni zbor domov takrat, ko je bil položaj zanj najbolj kritičen. Obstrukcija mu je pri-bavila časa, da se je nobotal s Poljaki, natančno kakor smo mi lani napovedovali. Pridobitev časa mu je omogočila novo barantanje in rekonstrukcijo kabineta; obstrukciji se ima največ zahvaliti, da je zopet, oziroma še ministrski predsednik. Slovenci niso mogli s to obstrukcijo ničesar pridobiti in tudi res niso pridobili ničesar. A dočim smo mi to naglašali že takrat, ko je učenjak Gostmčar razsipaval svoje pleve po proračunskem odseku in s svojimi napihnjenimi puhlicami smešil slovenske šolske zahteve, so jo primahali liberalci s tem spoznanjem še le takrat, ko so čitali znane članke iz »Časa« in videli, da se razvija polemika med »Slovencem« in Masarykovim glasilom. Tedaj sta se tudi »Slovenski Narod« in »Jutro« ohrabrila toliko, da sta kritizirala Sušteršicevo taktiko, dasi so bili junaški liberalci v parlamentu delali natančno to, kar je bil ukazoval Šu-šteršič. Nikakršnega dvoma ni moglo biti, da je obstrukcija doživela fiasko. A ko so se Čehi odvrnili od Šušteršiča, ko so »Narodni listy« brez ovinkov povedali, da ne bodo več podpirali nobene obstrukcije zoper katerokoli visokošolsko zahtevo, je moralo biti tudi vsakomur jasno, da pomeni to konec obstrukcije. Saj si vendar živ krst ne more resnično domišljati, da bi mogli slovenski klerikalci sami kaj opraviti z obstrukcijo. Toliko pa tudi razumejo klerikalci, da bi se neskončno blamirali in da ne bi mogli na noben način prikriti svoje blamaže, če bi začeli z obstrukcijo, ki bi bila v dveh do treh dneh neizogibno zlomljena. No, sedaj se je res zgodilo, da so klerikalci v proračunskem odseku opustili obstrukcijo. Drugi dan pa sta bila »Slovenski Narod« in »Jutro« polna ogorčenja in presenečenja, kakor da nista bila oba že davno prepričana, da bo tako in kakor da ne bi bili liberalni poslanci ravno tako opustili obstrukcijo kakor klerikalni. In to komedijo ogorčenju igrata še nadalje, kakor da ne vidi vsak otrok, da je komedija. »Slovenec« je seveda poln skrivnostnih besed in namigavanj. Zanj je tudi to imenitna šahova poteza, globokoumna taktika in kdove kaj še. Če je kje kaj ljudi, ki mu to verjamejo, so obžalovanja vredni. Kaj naj bi bilo modrega, če se opušča nekaj, kar j; nemogoče? Kdor ne more preskočiti Donave, se ne sme bahati, da je ni preskakoval. Najmanj povoda za to imajo klerikalci, ker so se lani tako delali, kakor bi bili res hoteli preskakovati Donavo. In če so imeli klerikalci razven impotence še kakšen drug razlog za to, da niso vnovič začeli z obstrukcijo, tedaj so mogli le za kulisami napraviti kakšno kupčijo z vlado, ki gotovo zopet ne prinese koristi nikomur drugemu kakor njihovi stranki. Da jadrajo odločno v vladni tabor, je kazalo že njihovo glasovanje za Bienerthov proračunski provizorij, pa Šu-šteršičev govor v delegacijah za barke in kanone. Klerikalci se torej nimajo prav nič postavljati. Njihova politika je strankarska sebičnost in osebno koristolovstvo. Ali kakor je hinavska njihova baharija, tako ;e hinavsko liberalno ogorčenje. Če bi bilo med Slovenci dovolj politične zrelosti, tedaj bi morali zdaj natančno spoznati, da ni liberalcem in klerikalcem slovensko vseučilišče nič dru-zega kakor sredstvo za zaslepljevanje naroda. Med množice so spustili besedo o slovenskem vseučilišču, kakor se vrže med pse oglodana kost. Narod naj se opaja s to besedo, v katero prvaki niti ne verujejo in to naj ga premoti, da ne bo spoznal, kako jalova je slovenska meščanska politika v vsakem oziru. Naj jo vodi Šušteršič ali Hribar, to je vseeno; n plodna ostane za narod na vsak način. Z deklamiranjem c vseučilišču je minil čas, pridobilo pa se ni za narod nič, ne na vseučiliškem, ne na katerem koli drugem polju. Zato pa bosta militarizem in marinizem dobila svoje težke milione. Kar ni v tej politiki konfuzno, je naravnost sleparsko. Državni zbor. V torek je imela zbornica poslancev zopet sejo po daljši pavzi, ki je bila povzročena vsled zasedanja delegacij v Budimpešti. Važna je bila ta seja predvsem zato, ker je prišel na dnevni red zakon o prepovedi ženskega nočnega dela, ki ga je bila gosposka zbornica kakor znano odklonila. Pri tej točki je imel znamenit govor poslanec sodrug Eldersch, o katerem poročamo obširneje. Poročevalec je bil poslanec dr. Drexei, ki je naglašal, da je zakon žal vnovič, a ne po krivdi poslanske zbornice, na razpravi. To zatezanje stvarno ni opravičeno. Izvršitev mednarodnega dogovora se je brez opravi-čenja zavlekla. Obžalovati se mora. da se je v javnosti napravil vtisk, da je Avstrija socialno politično nazadnjaška (Pa je res in še zelo 1) in da nima moči dovolj, da bi gladko in hitro izvedla mednarodne sklepe. Zbornici predlaga, da naj sprejme načrt v tej obliki, ki jo je dobil po vseh različnih slučajih. Posl. Eldersch pravi: Načrt se je skoraj suženjsko držal bernske pogodbe, dočim so druge države porabile bernski dogovor za izpopolnitev svojega delavskega varstva. Socialno politični odsek je pač nekaj malega popravil na vladnem načrtu Toda smetana avstrijske družbe, zas; !d bankrotiranega fevdalnega razreda in zastopniki velikih industrijskih podjetij, od volilcev odloženi političarji, tisti možje, ki neprenehoma govoričijo o svetosti družine, izjavljajo, da ne morejo pritrditi temu zakonu in so ga vrnili komisiji. Vpričo tega postopanja se je delavstva po pravici polotilo razburjenje in celo v meščanskih krogih so se slišali ogorčeni glasovi. Gospodje v gosposki zbornici so vsled tega sklenili, da vendarle pritrdijo zakonu, toda zavlekli so njega uvefavljenje s .oraj za devet mesecev. Proti temu oviranju njegovih sklepov na socialno političnem polju more poslanska zbornica protestirati. Tudi nekateri drugi v poslanski zbornici sprejeti socialno politični načrti se v gosposki zbornici niso rešili, tako n. pr. zakon, po katerem se ima zavarovanje zoper nezgode raztegniti tudi na stav-binske delavce, ter zakon, s katerim se ima odpraviti kazen za kršenje delovne pogodbe. V zadnjem slučaju je gosposka zbornica dejala, da se ne more iztrgati kos iz šestega poglavja obrtnega reda. Če se pa zahtevajo večje reforme, se zopet pravi, da se ne more napraviti vse naenkrat. Tega neznosnega položaja ne bo delavstvo dolgo trpelo. Že v poslanski zbornici so velikanske težave, če se ima uveljaviti košček delavskega varstva. Socialno politični predlogi se odkladajo na večne čase. Razpravlja se neskončno, zaslišujejo se posamezni sveti, včasi se vprašuje še trgovska zbornica ali kakšna občina, kaj da meni o dotični stvari, preden zavzame poslanska zbornica stališče. Zastopniki industrije hujskajo zastopnike malomeščanstva in kmetijstva. V zbornici poslancev se neprenehoma sliši grmenje proti železarskemu kar-telu, če se pa predlaga kakšna omejitev izkoriščanja teh kapitalističnih magnatov, se pojavi pri večini poslancev vzajemnost s temi izkoriščevalci in se pravi, da se ne smejo zanikrne razmere delavstva izpremeniti, da se ne da slab zgled. Normalni delovnik velja samo za tovarniška podjetja in tudi tukaj že 25 let ni nobenega napredka. Vlada je vedno pripravljena izpreminjati obrtni red, če zahtevajo ceharji ali pa če se imajo ugonobiti krošnjarii. Lahko pa ostane popolnoma nedelavna, če se je treba lotiti zloglasnega šestega poglavja obrtnega reda. Tedaj se izkaže, da je gosposka zbornica zanesljivo zavetje in najkrepkejša trdnjava za varstvo tega brezdelja. To je položaj, ki ga delavstvo ne more več trpeti. Če se bo gosposka zbornica pre-drznila v tem oziru še dalie igrati kuratorja poslanske zbornice ter ovirati njene socialno politične sklepe, tedaj mora med delavstvom obveljati le eno stremljenje: Da se odpravi nepotrebna in ovirajoča gosposka zbornica. Na dnevni red javne diskusije mora priti odstranitev gosposke zbornice. (Živahno odobravanje pri" socialnih demokratih). Gosposka zbornica naj se zave in naj ne dela zaprek malenkostnemu razvoju naše socialne politike. Govorili so na to še poslanci Fresl, Černy, Heilinger in Drexel. Na to je bil zakon soglasno sprejet. Potem se je pričelo drugo čitanje zakona o krošnjarstvu. Ta zakon je plod krščansko socialne hinavščine, ki obljubuje obrtnikom že dvajset let rešitev, pa jih slepi s takim peskom, ker ne more storiti nič resnega za povzdigo obrtništva. O krošnjarstvu so razširjene vsakovrstne neresnične pravljice. Pravi krščanski socialci pripovedujejo kaj radi, da so kroš-njarji sami židje; resnica pa je, da je med njimi najmanj Židov in da žive celi kraji, kjer je prebivalstvo čisto krščansko, skoraj od samega krošniarenja. Ravno tako je resnica, da bi mnoge obrti propadle, če ne bi njih izdelkov razpečavali krošnjarji. Razprava o zak au j bila precej živahna; mestoma so se krščanski socialci in nemški radikalci obnašali kakor smrkavci. S pravim pc alinsi m zmerjanjem, kakršno je sicer le v ž; Jarijah in najumazanejših beznicah navadno, sta se odlikovala zlast krščanski socialec Schmied in vsenemec Malik V sredo se je nadaljevala ta razprava in je prišlo do zanimive polenike med trgovinskim ministrom Weisskirchnerjem in krščanskim socialcem dr. Heilingerjem, o čemer se zmenimo na drugem mestu. Vsi poizkusi, da bi se načrt vrnil odseku za popravo, so bili zaman. Za take reči je večina avstrijskega državnega zbora pač preveč reakcionarna. V četrtek so bili vsi v tem zmislu vloženi predlogi pri glasovanju odklonjeni in se je začela podrobna debata. Politični odsevi. Weisskirchner. Avstrijski trgovinski minister Weisskirch-ner, ta cvet krščanskega socializma, je v sredo zopet povzročil senzacijo, o kateri se je v parlamentu govorilo ves dan. Ljubljanski »Slovenec« je z ozirom na to, da leze klerikalna stranka k vladnemu koritu, napisal glorijo temu možakarju, ki je pač le po božji neprevidnosti še minister, in je pripovedoval svojim potrpežljivim hravcem, da je ugnal v kozji rog poslanca Heilingerja. Če bi bil hotel pobožni katoliški list povedati resnico, tedaj bi bil moral poročati, da se je Weiss-kirehner obnašal tako, kakor bi se nikdar ne bi smel obnašati minister. Nahrulil je Heilingerja, kakor da ima pred seboj šolskega pobiča, ne pa poslanca. Zanimivo je, da je Heilinger sam član krščansko socialne stranke. Vidi se pač, da gre v tej stranki že marsikaj narazen in Weisskirchn;r očitno ni tisti, ki ima v njej največ pristašev. Ali da se spozna njegova neotesanost, je najbolje, če navedemo, kako lino je olikani gospod govoril. Ko je VVeisskirchner v debati o kroš-njarskem zakonu dejal, da tak zakon, ki bi zadovoljil vsakega, ne bi dobil večine v zbor-r.ici, je Heilinger omenil; »Zakon o ženskem nočnem delu je zadovoljil vse. Le predlagati je treba dobre zakone. Nato se je Weisskirchner razkoračil, češ kadar bo Heilinger na njegovem mestu, bo najbrže predlagal same dobre zakone. Ampak počakati bo še moral. Kadar se to zgodi, se bo on — Weis'skirchner — že iz-prehajal po dunajskem Ringu in takrat bo Heilinger napravil tisto zlato dobo, ki je edina rešitev za obrtnike. Heilinger je mirno opomnil, da bi se res potegnil za obrt. Tedaj je znani poslanec Stark napravil nekak medklic, Weiss-kirehner pa je ironično dejal: »To je tvoj tovariš. Ti in Stark, Vi dva sodita skupaj,« Heilinger mu je humoristično odgovoril; »Pa bodi Ti tretji pri nas.« A to je Weiss-kirehnerja pogrelo, pa je zakričal; »Hvala lepa 1 Z gospodom poslancem iz osmega okraja (namreč s Heilingerjem) nočem imeti nič opraviti.« Heilinger: Kaj pomeni tof Weisskirchner: Prosim, naj se mi dovoli, da se ne bavim s tem predmetom, ker bi lahko postalo gospodu poslancu zelo neprijetno. Heilinger: Prosim, naj le postane neprijetno. Meni se ni treba ničesar bati. Take opazke naj bi se ne delale na ministrski klopi . . . Ko je pozneje Heilinger prišel do besede, je dejal: »Predvsem moram zavrniti ton, ki ga je minister rabil napram zbornici, napram meni in napram drugim govornikom. (Nekateri krščanski socialci kriče: Oho!) Protestirati moram proti froclanju, s katerim je nastopal minister, ko je govoril o obrtniškem stanu. Ko sem vprašal trgovinskega ministra, zakaj je tako ostentativno nastopil proti zbornici, mi je odgovoril, da bo kmalu popolnoma zapustil javno življenje. Jemljem to opazko na znanje in želim trgovin- sitemu ministru najboljše pokojnine in najboljšo preskrbo, da se mu ne bo več treba ukvarjati s poslanci. Najbrže je trgovinski minister vsled plesa mesta Dunaja slabo di-sponiran . . .« Krščanski socialci so bili vsled te afere zelo poparjeni. Deloma jih je bilo sram njihovega ministra, deloma so pa hudi na Hei-lingerja, ki ima včasi svojo glavo. Sicer pa se je v kiogih poslancev splošno obsodil Weisskirchnerjev nastop. Pravijo, da je imel hudega mačka, ki ga je prinesel z oficiel-nega plesa mesta Dunaja. Baje je že pred svojim govorom dejal, da bo zdaj hitro govoril in da pojde potem spat. Vsekakor bi bilo bolje, če bi bil š=l prej spat. Značilno pa je gotovo, kakšne pojme ima možakar o ministrskih dolžnostih. * Slovanska Enota, ki se je vsled nasprotij med Čehi in slovenskimi klerikalci razpadla, se je zopet skrpala, Kdor še verjame, da pomeni to kaj posebnega, je velik optimist. Reklame je bilo doslej veliko za to čudno zvezo, pa je bo tudi zanaprej veliko. Praktično pa ni storila ničesar in tudi ne daje upanja, da bo v bodoče kaj bolje. Kaj pa naj se sploh pričakuje od take mešanice, v kateri sede skupaj liberalci in klerikalci, militaristi in antimilitaristi, industrialci in agrarci, prijatelji šole in sovražniki šole, skratka — ogenj in voda? Doslej so imeli edini klerikalci dobiček od Slovanske Enote. Kjer pa zanje ne bo profita, tam ne bodo nikdar sodolovali. To je stara pesem. * Vsled vseučiliške stavke v Krakovu se v zimskem polletju ne bo več predavalo. Letno polletje se začne dne 13. marca. Vodstvo vseučilišča razglaša, da se bo zimsko polletje vštelo vsem dijakom, ki so izpolnili zakonite predpise. Za drugo polletje bodo sprejeti samo tisti dijaki, ki podpišejo izjavo, da bodo strogo vpoštevali akademske zakone ter ubogali in spoštovali vseučiliške oblasti. * Proti reformi društvenega zakona spletkarijo nemški nacionalci. Takoj po kroš-njarskem zakonu ima priti v državnem zboru na vrsto Pernerstorferjev predlog, ki zahteva, da smejo tudi politična društva ustanavljati zveze in da se dovoli ženskam vstop v politična društva. V odseku je bil ta predlog že sprejet. Zdaj pa so začeli v nemško nacionalni zvezi intri-girati proti njemu. Treba bo tem nazadnjaškim »svobodomislecem« zelo gledati na prste. * Socialno zavarovanje se vleče v pod-odseku kakor megla brez vetra. Meščanski poslanci ovirajo stvar pri vsaki točki. Zdaj je vprašanje, če se ima za starostno zavarovanje ustanoviti en sam državni zavod ali pa več. njih. Poročevalec Licht predlaga, naj se vsaj za Galicijo in Bukovino ustanovi poseben zavod, za ostalo državo pa bodisi eden, ali pa trije, tako da bi bil eden za Češko, Moravsko in Slezijo, eden za alpske dežele, eden pa za kraške (Trst, Primorsko, Istra in Dalmacija). Razprava o tej točki se bo nadaljevala. * Junaški Malik ima zopet afero. V državnem zboru je dejansko napadel cioni-stičnega poslanca Mahlerja pri krošnjarski razpravi in ga sunil v roko. Mahler mu je nato poslal svoje sekundante. Malik pa je odklonil dvoboj, č;š da so sekundanti prišli za — 4 minute prepozno. Če bi to tudi bilo res, bi bil izgovor zelo piškav. Nismo prijatelji tistih neumnih pretepov, katerim pravijo dvoboj. Ampak če človek nima toliko poguma, da bi načeloma nastopil proti neumni pretepaški šegi, tedaj je njegova ko-rajža pač sumljiva, ako se izgovarja na štiri minute zamude. Menda je podoben tistemu zajcu, ki bi rad veljal za junaka, pa ne more skriti svojih dolgih ušes. * V nemškem državnem zboru so socialni demokratje vložili predlog, ki ima zagotoviti neodvisnost sodnikov. Večina je ta predlog odklonila. Na Nemškem je res od dne do dne več nazadnjaštva. Domače vesti. Ljubljana in Kranjsko. — Imeniki volilcev za ljubljanske občinske volitve so na razpolago tudi v društvenih prostorih, ki se nahajajo v Šelenbur-govi ulici št. 6, drugo nadstropje, levo (hiša zraven glavne pošte), kjer sodrugi lahko vanje pogledajo vsak delavnik od 8. zjutraj do 1. popoldne ter od 3. popoldne do 8. zvečer, oh nedeljah pa od 9. do 12. opoldne. Nihče naj ne odlaša na zadnji dan, temveč naj se prepriča takoj, ali je vpisan ali ne. Dan so imeniki nenavadne natančni, vendar j«: že površni pregled pokazal, da je izpuščenih zelo mnogo delavskih volilcev. Sodrugi so torej naprošeni, da se pobrigajo nele zase, ampak tudi za druge stanovalce v hiši in tovariše v delavnici. Vpisanih je namreč tudi precej mrličev in takih, ki po postavi sploh ne bi smeli voliti. Torej pozor I — Reklamacijska doba za ljubljanske občinske volitve traja samo 14 dni, in sicer, do vštetega 17. februarja. Le v tem času se morejo volilni, imeniki pregledati in naprav-ljati ugovori, če je kdo izpuščen ali pa po krivici vpisan. Po 17. februarju vložene reklamacije se ne upoštevajo. Kdor ni vpisan, naj pride takoj v društveno pisarno v Šs-lenburgovi ulici št. 6 II., kjer se mu bo napravila reklamacija in ukrenilo vse potrebno, da bo dobil volilno pravico. Enako naj s; organizaciji nemudoma naznani, če se je zapazilo, da je kak nasprotnik po krivici vpisan. Strankin volilni odbor posluje popolnoma brezplačno in je vsakomur na razpolago. — Volilni shod za Krakovo in Trnovo. Jutri, v nedeljo dne 12. februarja točno ob 10. dopoldne je v gostilni »pri Breskvarje-vem Franceljnu«, Cesta na loko št. 28, javen shod volilcev, na katerem poroča sodr. Etbin Kristan o bližajočih se občinskih volitvah. Sodrugi iz Krakovega in Trnovega so naprošeni, da pridejo na shod v polnem številu ter pripeljejo s seboj še druge delavske volilce. — Volilni shod za poljanski (šolski) okraj. Sodrugi iz poganskega in šentpeter-skega predmestja ter Hradeckega vasi se vabijo, da se zanesljivo udeleže shoda, ki bo jutri, v nedeljo ob 2. popoldne v gostilni gosp. Antona Komaria (pri Tonkatu) na Poljanski cesti štev. 59, nasproti domobranske vojašnice. Poroča sodrug Ivan K o c m u r. — Moste. Odsek delavske centralne zveze »Vzajemnost« že čvrsto deluje. Liberalcem v Mostah — zlasti gg. Remžgarju in Hambergerju — seve tema dvema iz čisto umevnih razlogov! — ni bilo všeč, da se hočejo soc. demokratje tako organizirati, kakor je zanje prav. No, potolaženi naj bodo, da že soc. demokratje sami vemo, kaj je prav za nas in kaj ne. — Vsem delavcem Most, Zelene jame in Predovičevega sela pa priporočamo, naj se vpišejo v Vzajemnost. Zglasila sprejemajo s. Bittner, Vončina, Šen-brek, Mauser. Čop, David Hauptman, France Hauptman in Siegl. — Na delo! — Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 12. t. m. je ob 3. popoldne v gostilni Marije Govejšek javno predavanje. Predaval bo sodrug VekoslavMrak o predmetu: In-dividualizem, anarhizem in liberalizem; utopistični socializem in njega razvoj do znanstvenega socializma. Vabimo sodruge, da se tega zanimivega predavanja, ki se bo še nadaljevalo, v čim največjem številu udeleže. — Hrastnik. V nedeljo, dne 5. t. m. je bil tu društveni sestanek ob izredno mnogo-brojni udeležbi delavstva. Kot glavna točka je bilo na dnevnem redu predavanje sodruga Mraka iz Zagorja o predmetu: Kapitalistična družba in socializem; narodnost in mednarodnost. Sodr. Mrak je v obširnih potezah pojasnjeval razvoj kapitalistične družbe, ki prehaja nujno v socializem. Zlasti pa je predavatelj označeval razmerje med narodnostjo in mednarodnostjo. Naš internacionalizem je pozitiven, ki narodnostne individualnosti ne izključuje, marveč jo izpopolnuje. Kakor hočemo, da se posameznik osvobodi korupcije in pritiska kapitalističnega sistema, tako hoče socialna demokracija, da se tudi narodom odpre prosta pot do resnične svobode in prave veličine. Odločno je zavračal predavatelj očitanje brezdomovinstva, ki se nam dan na dan meče v obraz. Danes ogromna večina slovenskega delavstva sploh nima domovine. Zato naj nam pa tisti, ki nam očitajo »brez-domovinstvo«, rajši pomagajo ustvariti na domačih tleh take socialne razmere, da bo slovenska domovina tudi za zadnjega delavca res domovina. Dvignimo nivo naših življenskih pogojev! — Poleg tega preda■ vanja so bile na dnevnem redu še razne domače zadeve. Predvsem je sodrug Malovrh ožigosal postopanje zdravnika dr. Marci u s a, ki postaja proti delavstvu od dne do dne ošabnejši >n se je zdaj naenkrat spomnil, da bi mu morali ubogi delavci postaviti kar lastno hišo v vrednosti kakih 30.OOO K. Do sedaj stanuje v hrastniškem konsumu in ima na razpolago 7 sob. In to mu je sedaj še premalo. Kakor se vidi, mož v svojih zahtevah ni baš skromen. Pri vsem tem je pa napram delavcu brezobziren in uesramen do skrajnosti. Na sestanku se je sprejela proti njegovemu postopanju tudi primerna resolucija, ki se pošlje na odbor bratovske sklad-nice. — H koncu je sodrug Malovrh po-vdarjal še veliki gospodarski pomen kon-zumnega društva za hrastniško delavstvo. Delavstvo naj bi se tega pomena bolj in bolj zavedalo in v večjem številu pristopalo h konzumnemu društvu. Trst. — Društvo „Ljudski oder" priredi prihodnji teden zopet dvoje predavanj, za katera je povabil sodruga Etbina Kristana. Sklenilo se je predavanje o sledečih predmetih: V četrtek, 16. februarja: »Oton Zupančič in njegove poezije«; v petek pa: »Demokracija, revolucija in moderni socializem.« Začetek vsakega predavanja je ob V29. zvečer. Dočim si obetamo od prvega predavanja prijeten umetniški užitek, ker ga bo predavatelj spojil z recitiranjem najznačilnejših Župančičevih pesmi, imamo drugi večer pričakovati temeljitega razmotrivanja pojmov, ki se kaj često mešajo in zamenjujejo, o katerih pa je absolutno treba jasnosti vsakomur, kdor hoče biti deležen sodobnega javnega življenja. Ker poznamo poljudni način, ki ga ima sodrug Kristan za obravnavanje takih predmetov, smo prepričani, da bo tudi to predavanje osvežilo poslušalce. Gotovo se ne motimo, ako izrekamo mnenje, da bo velika dvorana oba večera do zadnjega kotička polna in da bo tudi ta prireditev v vsakemoziru služila na čast »Ljudskemu odru«. Zavedni sodrugi pa izpolnijo svojo dolžnost s tem, da pridno agitirajo za najštevilnejšo udeležbo. Delavec, ki se udeležuje takih poučnih priredeb, časti s tem samega sebe. — Predavanje za zidarje. Da ustreže svojim čianoiri, je organizacija zidarjev v Trstu sklenila, prirediti v četrtek, 16. t. m. ob 5. popoldne v »Delavskem domu» javno predavanje za zidarje z dnevnim redom: »Moderni delavski boji.« Ta predmet ni le zanimiv, ampak tudi velike praktične vrednosti. Predaval bo sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane, ki je tudi našim zidarjem dober znanec. Poslušalci bodo iz tega predavanja črpali mnogo pouka zase, dobili pa bodo tudi snovi, da jim bo laže agitirati med in-diferentnimi tovariši, ki stoje večinoma le vsled nevednosti ob strani. Pričakovati stnemo torej za to predavanje najštevilnejšo udeležbo. — Pozor, tržaški peki! Večkrat so člani pekovske podružnice že izrazili željo, da se priredi zanje posebno predavanje, ker se vsled nočnega dela večinoma ne morejo udeleževati zanimih predavanj, ki jih prireja »Ljudski oder«. Vodstvo podružnice je, vpo-števaje to željo, sklenilo porabiti navzočnost sodruga Etbina Kristana in ga naprosilo, da ustreže tudi pekom. Tako bo v petek, 17. t. m. ob V2II. dopoldne v »Delavskem domu« predavanje za peke in sicer o predmetu »Moderni delavski boji.« Ker je že precej časa poteklo, odkar so imeli peki večje posebno predavanje, je gotovo pričakovati velika udeležba. Naprošeni pa so sodrugi, da pridejo pravočasno, ker prepozno prihajanje, odpiranje in zapiranje vrat itd. povzroča nemir, ki moti predavatelja in poslušalce. Prilika za taka predavanja je tako redka, da vsi resni sodrugi tembolj žele, da ga popolnoma užijejo. Sodrugi naj torej agitirajo ne le za številno udeležbo, ampak tudi za pravočasen prihod. — Oslarije tržaške „Edinosti". Ljudsko štetje je, hvala bogu, končano. Kar se je napravilo dobrega zoper nakane magistra-tovcev, ki bi bili najrajši vsaj na papirju uničili tržaške Slovence, je bilo pametno in potrebno. Kar so italijanski nacionalci hoteli, je bilo zločinsko, z eno besedo povedano. Da so se Slovenci branili, je bilo prav in prav je bilo, kar se je na lep način naredilo, da se zaspanci zbude k narodni zavednosti. V bojih se skoro vedno pripete nelepe stvari. Tako so se tudi pri agitaciji povodom ljudskega štetja po krivdi enih in drugih naci-cnalcev dogodile nelepe reči. To pa zaradi tega, ker je šlo enim in drugim tudi za to, da se pri agitaciji politično okoristijo. Poleg pametnega in potrebnega dela je bilo mnogo hujskanja in preveč nacionalizma tudi na slovenski strani. Pa vendar odpustimo vse te grehe in nič nismo o njih pisali. Toda sedaj, ko se je zazdelo »Edinosti« tako delo prelepo, je zašla v absurdnost in v oslarstvo. Že v več številkah objavlja imena tistih re-vežev, o katerih ji prihajajo ljudje pripovedovat, da so kljub temu, da so Slovenci, naznanili italijanski občevalni jezik. Nekateri taki, ki na en ali drug način zvedo o napadih v »Edinosti«, so poslali popravke rekoč, da so se vpisali za Slovence. Drugi morda ne zvedo o napadih ali se pa morda čutijo prepoštene in premožate, da bi se ozirali na take oslarije, ne pošljejo popravkov in tako ostane v javnosti, ki živi v delokrogu »Edinosti« laž o nezavednosti, ki je ni. Ne poznamo nobenega od onih, ki so bili od »Edinosti« napadeni. Pa nam je vseeno, kdo so. Toda dejanje »Edinosti« je ne samo velika oslarija, ampak tudi velika hudobija. Zakaj v vseh tistih napadih ni niti trohice narodnega, marveč je samo ostudno osebno sovraštvo, ki goni nekatere bebce do takega maščevanja. Navaden tepec gre k »Edinosti«, pove, da se je ta in ta naznanil za Italijana, in »Edinost«, objavi. Navadno so napadeni delavci in trgovci. Poslednji pa posebno vsled trgovskega profita in »Edinost« gre rada na roko taki škodoželjnosti med trgovci ker baje računa pri tem na inserate. Ako se dokaže, da je bil napad neopravičen, pa objavi uredništvo izjavo, da je prišel napad v list ne da bi bilo uredništvo vedelo in da so ga stavci bona fide objavili. Skrajen čas bi bil, da bi iz uredništva »Edinosti« izginile oslarije in otročarije različnih vrst. Zakaj kdor ima na sebi mrvico moškega, gotovo 11e bo dajal »Edinosti« računov o stvareh ki se končno tičejo samo njegove vesti. Ako pa je v Trstu še toliko nezavednih Slovencev, naj s: narodnjaki potrkajo na svoje prsi. Zakaj način, po katerem danes v Trstu Slovence vzgajajo, gotovo ni niti od daleč podoben idejnemu načinu ia od takega slovenstva, kakršno se v Trstu ustvarja, ne bo imel slovenski narod nobene koristi. Torej proč ž oslarijami. Štrajk zidarjev v Trstu. V pondeliek dne 30. januarja t. 1. so napravili zidarji pri stavbnem mojstru Mazorana protestno stavko. Vzrok stavki je bil ta : Organizacija zidarjev sklicuje shode delavcev s posameznih stavb, da si zidarji z vsake stavbe posebej izvolijo svoje zaupnike. To seveda ni všeč mojstrom in tem manj delovodjem, Zato so namenili preprečiti, da bi si delavci izvolili svoje zaupnike. In res; prvi je poskusil svojo srečo delovodja pri Ma z o ran i ter je v soboto, dne 28. januarja ttietli nič tebi nič odpustil od dela zaupnika sodr. Ve c h i e t a. To postopanje je delavce tako razburilo, da so se v pondeljek zjutraj zbrali vsi skupaj ob navadni uri in so zahtevali, da se mora Vechieta takoj vzeti spet na delo. Delovodja ni hotel ničesar slišati o tem in je izjavil, da gre rajši on. Nato so vsi zidarji kakor eden zapustili delo in se podali v »Delavski dom«, kjer se je vršil shod, na katerem se je izvolila deputacija in je šla s sodrugom Petejanom k tajniku konzorcija stavbinskili mojstrov, kateremu je sodrug Petejan pojasnil vso zadevo ter zahteval, da mora kon-sorcij intervenirati pri Mazorani, da naj vzame nazaj na delo našega zaupnika, ker drugače delavci ne sprejmejo dela. Popoldne so se vršila pogajanja, pri katerih je moral Mazoranov delovodja podleči in vzeti odpuščenega delavca nazaj na delo in to takoj drugi dan. To so zidarji z veseljem vzeli na znanje in v torek zjutraj so vsi šli zmagoslavno na delo. Ta zmaga zidarjev je napravila najboljši vtisk na vse zidarje v Trstu in je razočarala vse mojstre in njih polirje, ki so vedno mislili, da se bodo tržaški zidarji dali še nadalje izkoriščati, kakor se je to godilo doslej. Zato so lahko ponosni tržaški zidarji na to zmago, ki je pokazala, kaj zamorejo delavci, če so organizirani in solidarni. Zatorej zidarji, agi-tirajte še z večjim veseljem za organizacijo, ki je edino sredstvo, ako si hočemo napraviti boljše in svobodnejše razmere. Na delo, zidarji ! — Sv. Križ pri Trstu. Podružnica kle-sarjev v Sv. Križu naznanja, da priredi v soboto, 25. t. m. »Rdeči ples« in opozarja na to že danes delavstvo iz Sv. Križa in okolice. Za dobro zabavo bodo skrbeli prireditelji. Goriško. — Vrtojba. V soboto, 28. januarja je bil pri nas precej dobro obiskan shod, na katerem je govoril sodrug Petejan, ki je v obširnem govoru orisal položaj zidarjev na Goriškem. Govornik je dokazal s številkami, da niso nikjer v celi Avstriji zidarji tako slabo plačani kakor na Goriškem. Tukaj so plačani » zidarji od 3 K do 3 K 60 vin. na dan ; tako nizkih plač ni nikjer v Avstriji. Pri tem pa moramo še računati, da delajo zidarji kvečjemu 170—180 dni na leto. V računajmo torej to plačo na 3ô5 dni v letu, (kajti zidarji in njihove družine morajo jesti tudi tiste dni, ko nič ne zaslužijo) pridemo do zaključka, da zidarji na Goriškem nimajo več kakor 2 kroni na dan. Vprašati se moramo, na kak način se more tu izhajati in družini priskrbeti zadostnega živila ob današnji draginji. Pri takšnih razmerah se ni čuditi, da delajo zidarji z Goriškega skoraj po celi Avstriji konkurenco drugim zidarjem in da so tako na slabem glasu pri drugih zidarjih. Ako premišljujemo, kdo je kriv teh škandaloznih razmer goriških zidarjev, pridemo do zaključka, da nihče drugi kakor zidarji sami, ki se niso brigali za svoj lastni interes in za organizacijo. Še le v tem letu, ko so se prepričali, da mana ne pada več iz nebes, so pričeli misliti na organizacijo, s katero si zboljšajo svoj položaj. Tu je govornik razložil pomen organizacije za zidarje. Nato apelira na vse navzoče, naj agitirajo za strokovno organizacijo, da bodemo imeli večino zidarjev organiziranih, kajti še le potem bomo mogli napraviti kakšen korak za zboljšanje razmer. Nato se je izvolil novi odbor podružnice, ki je sestavljen iz sledečih sodru-gov : Ivan M r m o 1 j a , predsednik ; Ivan A r-čon, blagajnik; Avgust Paulin, tajnik; 1Rurahprva največja domača ■—-exportnatvrdka ur,zlatnine . . I , . r- ' . in srebrnine ba^trva.tovarna ur vSvici " ' ^ii¥iiwSiii>Kli'iiil V m'i ' i.....ii m mi iiViii*^,r**,M*ini'''' ^—-"j «• •• ■ • ___ Tovarniška-van stvena znamka 3C-.'* - • titattm i« Sl--Sjii Josip Lukežič in Franc Lasič, kontrolorja. Nato je bila volitev delegata na zvezni zbor na Dunaj. Na predlog sodruga Petejana se je soglasno volil sodrug Ivan Pregaz iz Trsta. Potem je imel sodrug Petejan zaključni govor, v katerem se je dotaknil na kratko sedanjega političnega položaja v Avstriji z ozirom na nove militaristične zahteve. Nato poživlja navzoče na čitanje in širjenje našega »Rdečega Prapora«, iz katerega dobijo najbolj natančno sliko političnega položaja z ozirom na interese delavstva. — Podgora. Vedeli smo že zdavnaj, da haS naši nasprotniki sovražijo do konca, da so pa tako hudobni, kakor se zdaj kažejo, si pa res nismo mislili. Za take smo jih spoznali ob žalostni priliki smrti in pogreba našega sodruga Štefana Cumarja, o katerem so brusili jezike na tak način, kakor da bi bil rajni izmed najhudobnejših ljudi na svetu. Da je bil pošten delavec in uglednega obnašanja, vedo prav tako dobro kakor mi; ali pri teh ljudeh ne pomaga poštenost. Bodi pošten, kolikor hočeš in tudi če se vržeš na kolena pred nje, udrihajo po tebi vseeno, ne samo dokler živiš, ampak tudi kadar izdah-neš, ti skušajo škodovati; če tebi ne, pa tistim, katere zapustiš in to zato, ker nisi hotel trobiti v njih rog. — Kakor že omenjeno, smo spoznali te svetnike, črne klerikalce in one še bolj črne — liberalce, po njih vedenju in blebetanju o sodrugu Cu-marju. Takoj namreč, ko so zvedeli, da se ni hotel izpovedati, so začeli umirajočega obrekovati na vse mogoče načine. Najprvo so govorili, da so ga obiskali nekateri so-drugi ter da so ga našuntali, naj zapodi duhovnika. Potem da ga je kap zadela, da si je jezik odgriznil in da je sčrnel, baje zato, ker se ni hotel izpovedati. Omeniti moramo, da so pri tem igrale prvo vlogo hčere Marijine (uboga Marija, da bi ti vedela, kakšne hčere imaš!?), katere se menda ne učijo dru-zega v svoji družbi kakor obrekovanja. Slišali smo na lastna ušesa, kako so se pogovarjale v hiši rajnega, pol ure pred pogrebom. »Jaz sem res mislila, da je črn,» je pošepetala ena. In druga: »Molči, molči, kako je mogel očrneti, ker še krvi ni imel v sebi!« Take neumnosti so se slišale od tistih ljudi, ki hodijo vsak teden k spovedi in mislijo, da bodo šli gorki v nebesa. Pa s temi bi se dalo še potrpeti, ker so na vse zadnje hčere Marijine, tretjerednice, klerikalci ter se o njih vsaj ve, da so zatelebani v nekaj, s čimer se jim zdi, da bodo nekdaj rešeni. Nekaj druzega pa bi se dalo govoriti o naših liberalnih backih. Ti so pa vso svojo jezo zbrali skupaj in — lop po rdeč-karjih. — To je škandal za Podgoro — so tarnali. — Sedaj šele vidimo, kak zgled nam dajejo socialisti, ki se na zadnjo uro nočejo izpovedati in na ta način pohujšujejo vso vas. Kakor psa, kakor žival ga bodo pokopali in vsi se bodo bali k pogrebu, da jih bog ne kaznuje. Kaj bo z družino? Ali ji bo župan, kurat, učitelj itd. napravil kakšno izpričevalo, list, ali izkazal kako dobroto ? Ne. Takim ljudem je nemogoče uslužiti. (In če se mora? Op. dop.) Tako so pred pogrebom jecljali naši nazadnjaki. Ko so pa videli pogreb, so začudeno gledali in so mislili — saj vendar ni tako, kakor smo pričakovali 1 Ali je res mogoče, da se zbere toliko rdeč-karjev skupaj ? I ima na prodaj = Peter Matelič v Ljubljani Škofja ulica št. 10. K t. j. za 33'03 odstotkov, pri I. Graški poročal o pogrebu po svoje. Med drugim je 0krejni pa za 9.454 45 K t. j. za 23 88 odpisal, da je ljudstvo zmajevalo z glavami in stotkov. Zvišanje za 50 vinarjev za dan in se zgražalo nad tem prizorom ter z raznimi govori (?) obsojalo sadove, ki jih rodi nauk socialistične stranke. Pravi, da je igrala godba zato, da je zakrila mučno tišino, ki bi drugače spremljala klavern sprevod. (Oni seveda plešejo, kadar gredo za kakšnim pogrebom). Proti koncu dopisa pa je povedal — v dobro podgorskemu delavstvu — da nesrečni pokojnik ni bil domačin. Podgorsko delavstvo je seveda s tem rešeno. Pozabil je pa »Novi čas« povedati, da je rajni delal v Podgori dvaindvajset let in da je tudi vsled težkega dela prerano umrl. — Povedali smo, kako se je to godilo, ne kdo ve iz kakšnih vzrokov, marveč zato, da ljudstvo spozna, s kakšnimi ljudmi imamo opraviti v Podgori in zato, ker bi drugače rekli, da se bojimo javno povedati svoje mnenje. Da končamo, osebo bi torej blagajne tako hudo zadelo, da bi prišle nekatere v največjo stisko. Po deželi je to še bolj občutno nego v glavnem mestu, ker so zdravstvene razmere delavcev po vaseh in malih mestih veliko slabše, blagajne pa bolj siromašne. Zato je želeti, da bi imela socialno demokratična akcija čim večji uspeh. ZEPozorll SI. občinsivu se vljudno naznanja, da se toči od danes naprej v gostilni pri „PANJU,, Vegove ulice št. 10. belo in črno vino po 72. vin. liter. Dobiva se tudi izboren pelinkovac. Za obilen obisk se priporoča lastnik Leonando Galante. Ceno posteljno perje! I^TalfcoljSi čeels:! nakupni -vir. Kg. sivega dobrega, pu-ljenega 2 K ; boljšega 2.40 K ; prima polbelega 2 80 K belega 4 K ; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6-40 K, 8 K; puha sivega 6—7 K, belega. finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje lega ali rumeneganankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3, 3-50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70,17-80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50, 5'20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12'80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. Listnica uredništva. Anonimni dopisi gredo brezobzirno v koš. Kdor nam ne zaupa, ne more zahtevati, da zaupamo mi njemu. Kdor poroča resnico, lahko brez strahu pove svoje ime. Uredništvo mora na vsak način vedeti, s kom ima opraviti. Zveza zidarjev: prihodnjič! Rogaška Slatina: prihodnjič! ga ni! Po njem ti jed diši. Želodec ne boleha in glava ne boli! Zahtevajte izrecno „FLORIAN"! Zavračajte ponaredbe! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2.40 . . 4 80 Naslov za naročila: .FLORIAN", Ljubljana. b______-J Postavno varovano. 10 zapovedi za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu £ kf tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice K ViS?: VW V.V.' VlV VjAT V'V ,V'V HE3£3E3i Častiti gospod Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca v veliko korist vsaki družini priporočam Kdor čita strokovno glasilo, naj čita tudi" Rdeči Prapor"! Oboje! ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterie Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu. Občno konsumno društvo y Idriji, vpisana zadruga z omejeno zavezo, vabi vse člane na redni letni občni zbor, ki bo 19. svečana ob 9. dop. v dvorani pri ,Črnem orlu'. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo računov za 1. 1910. 3. Poročilo nadzorništva in podelitev odveze predstojništvu; 4. Razdelitev čistega dobička; 5. Volitev treh članov predstojništva; 6. Volitev nadzorništva (3 članov in njih namestnikov); 7. Prememba pravil § 1. in 4. (poroča sodr. Anton Kristan); 8. Predlogi in nasveti. Nadzorništvo. Predstojništvo. Pristop je dovoljen na podlagi članske izkaznice ozir. potrdilu v oddanih znamkah. Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku, vpisana zadruga z omejeno zavezo, vabi na redni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v Hrastniku dne 26. sveč. ob 3. pop. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo računov za 1. 1910; 3. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze načelstvu; 4. Razdelitev čistega dobička ; 5. Volitev načelstva; 6. Volitev nadzorstva; 7. Prememba pravil (poroča sodr. Ant. Kristan); 8. Predlogi in nasveti. Pristop imajo vsi člani. Nadzorstvo. Načelstvo. S Pospeševanje krvnega toka, poživljenje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehladu. Za umivanje glave, ustna ozir. zobna voda, — za olepšanje polti neprecenljivo. — 'isem®* Vaš zdravnik vam priporoča francosko žganje .Diana', ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega vpliva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov francoskega žganja „Diana" je dvakrat destilirano vinsko žganje. Zahtevajte pri nakupu le pristno francosko žganje „Diana" in pazite, da nosi steklenica natisnjeno ime „Diana" in <■ /-tudi zamašek in plomba označena s to v^istveno — — znamko. — — Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,Diana' in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. — Cena: 1 male steklenice K —"50; srednje K 1*20; velike K 2-40. — Prodaja se v vseh trgovinah na drobno, kjer pa ne, dobi se naravnost od proizv. družbe franc. žganja „Diana" r. z o. z na Dunaju I. Hohenstau-fengasse 3 t. % , M, I