Malo Berilo.
z a
slovensko ■ nemške šole.
/
-—-
Velja nezvezana	15 kr. sr.
Zvezana v usnjatera herbtu 20 kr. sr.
_----OOOQ(OS-s-CSOCS»—*®««*--'
Ha Dunaju, 1853.
V zalogi ces. kralj, bukvarnice za šole, pri svet. Ani v Janezovih ulicah.
Sleiiie«
3 ti
8 e f e j « (|
f ü r
frot>enifd? -- bcutfc^e ©dntleiu
--'»C!©®. ——
lüftet ungebunden	15 Är.
Oebunben in Setnwanbrücfen 20 Jfv. 9R.
SBien, 1853.
3m SSerlage ber f. f. ©$ulbiic§er»etf$[cif?^bramiffrajion bet St. Slrtna tn ber 3o^arineögaffe.

IC8032

I. Perva skerb. *)
1.	V nekem kraju sta bila dva kmeta. Imela sta mnogo otrok. Juri je bil bogat, in ni hotel svojih otrok v šolo pošiljati. Rekel je, da lahko brez šole živijo. Radi so otroci doma ostali; pa tudi niso nie znali.
2.	Marko je bil siromak. Za otroke je imel veliko skerb. Pridno jih v šolo pošilja. Kupice vina si ne kupi , da plača za otroke šolski denar. Ros po leti hodi, da po zimi deco za šolo obuje.
3.	Ljuba deca! je Marko večkrat djal, blaga vam nimam dati. Dote za meno ne böte imeli. Le skerbno se učite, in pridni bodite. Bog bo za vas skerbel. Če böte pametni, böte tudi srečni. Taka je tudi bila.
4.	Tatje so Jurja okradli, in ves denar so mu vzeli. Dve leti potem je Juri pogorel, in od žalosti umeri. Jurjevi otroci so ostali
*) Potreba je decom stovenšino besedama po nemško reči, po tem pa nemško ravnomerno posloveniti, razloček ob. dvojih jezikov razjasniti , in zerno jezika razkriti. Vaje nikolj preveč ne bo.
I. £)ic ctflc ©orgc. *)
1.	3« einem Orte waren $wei ^Bauern. ©te Ratten öiele Jlinber. @eorg war reid) unb wollte feilte Jtiuber nidtf i« bie ©cfyulc f^iden. ®r fagte, baf§ fte aitd) ofjne ©$ule Wof)[ lefcen fömtten. @ern Blieben bie Ätnber ju .gaufe; afcer fte Blieben au<$ unwiffenb.
2.	šDJarfuš war arm. gut Sie Einher fiafte er grofie ©orge. @r fdjüfte fte fleißig in bie ©$ule. 91id?t ein @Ia§ 2öein gönnte er ftd, nm nur t>a§ ©dulgelb für bie Äittber bejahten ju föntten. SSar« fuf§ gieng er im ©ommer, um bie Äinber im SBinter für bie ©dute Befdukn ju fonnen.
3.	tiefte Äinber! fagte SKarfuä öfter, SSermögen IjaBe id> eudj fetneS ju geBen. (§rBfd;aft werbet i^r nad mir feine Mafien. Sernet nur fiei§ig unb feib Brab. @ott wirb für eu$ forgen. Söerbet ifjr Brafr, fo werbet if)r aitd) glüdlicfj fein. ©o gefc^a^ eö aud.
4.	£ieBe IjaBen beu @eorg Befioftfen, unb ipw fein ganjeö @elb genommen. ^w«	barnad Brannte Oeorg «fr, unb ftarB öor Trauer. Oeorgž
*) 2Me ticffjweirbtgen	unb Senfujungen mit tttn 9!n<
fdjauungäutitmidite wcttln bem @$uttet>rer üfietlajTen unb tvin^eiib anemt>fof)len.
sirote. Gole roke so imeli in pa prazne glave.
5.	Poglejte, reče Marko, kako slabo se je na blago zanašati! Le kar človek zna, mu. nihče ne vzame. Modra glava, pridne roke in pa zdravo telo so naj boljše blago. Za dober nauk nam bodi perva skerb !
6.	Ko je Marko umeri, so vsi Markovi svoj kruh imeli. Filip je bil kolar, Simon ročen kovač, Gregor dober kmet, Anica je bila pridna dekla, Neža pa šivilja. Vsim se je dobro godilo, in oni so Jurjevim dosti krat kruha dali.
II. Kako se v šolo hodi.
v
1. Sola je velik božji dar. Vsak dober nauk je zlat denar. Naj bi cesar ali kralj v šoli zlate delil, bi stariši otroke v šolo g o-
•ßittber Blieben S&aifert. @ie Ratten leere ^anbe unb leere Äityfe.
5.	@efjet, fagte 3Äarfn8, wie wenig ntan ftdj auf 3 23ermögen jit toerlaffen IjaBe! 9iur, waö ber £D?enfrf> fann, nimmt ifitn 9iiemanb. (Sin getiefter Äo£f, fleißige $anbe unb ein gefunber Äötyer ftnb ber befie Steinum. (Sin guter Unterricht fei unfere oorne^mfte (Sorge!
6.	9113 S0?arfn§ geflorfcen war, Ratten bie @ei* itigen alle t£)r ffirot. ^Ijiltyp war Sößagtter, Simon ein fcratter ©djmib, ©regor ein braber SSauer, 3lnna war eine fleißige SKagb itnb 2tgne§ eine 9Mf)terin. 2ltfe Batten ein guteS SluSfotumeit, unb gaben bett .ftutbern beö @eorg oftmals S3rot.
II. Die ntan in Mc Sdjule fjel)t.
fo-O.
— 8 —
nili. Otroci se ne bi mudili zlatov pobirati. Sveti Duh pa pravi: Modrost je boljša, ho zlato in
v
srebro. Čemu je bogatstvo hudobnežu ? Ne more si modrosti ne čednosti kupiti za-nj.
2. Otrok, ki šolo rad opusa, in ga vsak dan v šoli ni, se tudi slabo uči. Kar pervi dan sliši, drugi dan doma pozabi. Hitro zaostane, in do nauka veselje zgubi. Mlad za-nič, bo tudi star za-nič.
^^^-t'^^^/fs	Sj/siffjjf-^
it*;. fffflo^"^-	tJ/
-rt- csKf'r-
-	CS*?
'Oft'	^v^fc-*-*- Orr*
/

— 10 — S. Hočeš priden učenec, pridna učenka biti, moraš vsak dan prav skerbno v šolo hoditi.
III. Pridna Rozika.
1.	Pridno Roziko so hoteli mati doma imeti, naj bi jim pomagala. Roziko žalost obide. Jokaje materi pravi: Drugi otroci se bodo učili, jaz pa bom zaostala. Drugi bodo veliko znali, jaz pa ne. Na to mater za roko prime rekoč: Ljuba moja mati! lepo vas prosim, najte da v šolo grem. Bom iz šole hitro domu prišla, in bom toliko bolj pridna.
2.	Mati prijazno rečejo: Moje dete, le idi! Ker se tako rada učiš , mi boš potem eliko bolj pomagala. Vidim, da se v šoli veliko več naučiš, kakor mi doma hasniš. *)
3.	Tako pridni otroci v šolo prosijo, radi v šolo hodijo, in lepo doma bogajo. Takošni otroci so ljubi Bogu in ljudem.
*) Hasniti ali tt pridu bili.
* WM
/ /	/	ftf <7
. X
III. ffcifngc Stööcfjett.
J.Tie aKutter wollte ba§ fIeifHge3töäd?en ju .gaufe Behalten, bamtt e§ iljr l)elfc. 9lög<$en wirb traurig. SBeineub fagt e§ jur 3Wutter: Sintere Äim ber werben lernen, aber werbe jurü«f Bleiben. 9lnbcre werben ötel wiffen, id> aber nidjt. 3luf ba§ fafft eS bie Sföutter bei ber £anb unb fori<$t: äfleine liebe OKutter! bitte @ie redjt fdjön, Hafen ©ie ntidj in bie @d)ule gelten. Witt au3 ber Schule nad) -gaufe eilen, unb werbe um fo fleißiger fein.
2.	Tie SKutter fagt freunblidj: 3ftein Äinb, gelje nur! Beil bu fo gern lernft, Wirft bu mir fiernadj biel metjr Reifen Jönnen. felje, baf§ bu in ber ©djule meljr erlernft, als bu mir ju aufe
- nu§ejl
3.	@o bitten braöe Ätnber, bic@<$ule befugen ju burfeit, unb folgen fdjört jtt -gaufe. ©olcf)e Ätnber fini? (Sott unb beit 3)2enf<$en lieb.
n fe-
il'. Dva slaba šolarja.
/.	r/v e/o e/i fe Jm	Ji,
Jiezna v Se/ti	nariA
^e dt / «« ti f (y( t/e/ t/a^Mioten, /e
Ci-ze/l tyt&t itetu/ia !>/<'■> a/, /uf/e ur zna/, /s/o-	/a zamar/a ne/f/to
zneö/cc.
2. /ti-o fe dt/ei nn dancn /e/a oot/na-<i/>ffS/yn j ^e 'Lstfnt/vc/ceJi a/rtrfa ^oyior/ .m/i/f fty/tf/u <n -zr/Jti^/iU nry-t/ejo, //a /e S^nr/ve/oeA Jie/t/eoe/^vaf ti enem /e/it Jtrejiazno- n Sa/a	/.
Syif /i/t tto.: t o ar/a, f/ft c/kc-A m a/a tue. e^/uc/f /f^a / na Jio^fu /e ma/o-(ijttftuf, /i/e^e^et o Ji v a nem o trate na f/e/irj. nt.	de t/na rje mat/t.
IV. Zwei schlechte Schüler.
1.	Der kleine Andre kam oft zu spät in die Schule. Der erste Unterricht war schon größten Theils beendet, als er herbei schlich. Er hörte den Unterricht nicht ganz; er wußte aber auch nichts. Das ganze Jahr hindurch betrug ein solches Versäumnis viel.
2.	Als am Ende des Jahres die öffentliche Prüfung war, wusste der kleine Andre gar wenig. Der Herr Schul-Visitator fand in dem Fleißverzeichnisse, dass der kleine Andre fünfzig Mal im Jahre zu spät iu die Schule kam. Er sagte: Es ist kein Wunder, dass das Kind wenig kann. Auch der Taglöhner richtet auf dem Felde wenig, der nicht zur rechten Zeit zur Arbeit kommt. Ein solcher hindert noch Andere.
oe
3. ty/et/e/ je Jia ce/e e/ne ez, Sia/e o/rjct/. ts/kavce/ je t/omte t/t:/t, ipukii-tta/e, ceneno Jictd/t ti/t' /tj <m a/tja t/e/a/t. C/t>tet/titt	jrt	<u Ja/e
Jiad/ee/e-, de nt «a <>o/a ejiet/ je Jia/eJiu/, e/o/i/eu je ->o-/ee dt/ct, Jio/ein je ne/ t/a mu. ^/oma ne Jiv-et/a va/eje/, en ti a a/t ne /ry vee/e/ J/znaa/e/ je <neu.ee/en, vttzuttjen Jto/eJiun. &et/t/i oo/avjev vnet/ name ne t/ee/ c/foti /
V. Kako se preti šoloj včsti.
1.	Otroci! če hočete pridni učenci in učenke biti, svoje reči imejte v lepem redu. Ne mažite in ne kvarite šolskih stvari. Šolska priprava je draga.
2.	Ne jemljite več orodja v šolo, kakor je treba. Nožev, meril in druge nepotrebne ropotije v šolo ne jemljite, če vam ne reko.
3. Veit blieb öfter ganze Tage aus der Schule. Er mußte zu Hause das Kirid hüten, das Vieh weiden, oder andere Kleinigkeiten verrichten. Wenn sie ihn wieder in die Schule schickten, getraute er sich nicht dahin. Er strich herum, so lange als die Schule dauerte, hernach gieng er nach Hause* Zu Hause that er nichts, und in der Schule erlernte er nichts. Er wuchs als ein unwissender , verwöhnter Herumstreicher auf. Vor solchen Schülern behüte uns Gott!
V. ©öö SSedjaltett oor bet @djule.
1.	Jtinber! toottet iljr fcraöe ©etiler unb (Schülerinnen fein, fo f)at>et eure (Sd)iilfact)en in frönet £>rbnung. SSefcfymuget unb öerber&et nicfjt bie gerade. Sie ©$ulgerätfjfcf)aftett finb treuer.
2.	Sfieljmet nitfjt meljr ©djuljeug in bte @d>ule mit, afö eš notfjroenbig ifi. Keffer, Lineale unb an* bereS unnötige 3eilS f0^*
uthueJjmen, wenn man eö eu$ ntefet fagt. ©ringet
Igrač v šolo ne nosite. Sola je za nauk, ne za igro.
3.	Poprej , kot iz doma v šolo greste, poglejte, če je obleka čedna. Obraz in roke si vmijte, tudi noge, kadar bosi hodite. Nohte čedno porežite, lase poravnajte. Dečki morajo biti počesani, dekleta čedno opletene. Potrebo opravljajte doma, ne na poti.
v
4.	Ce ktero zboli, ali ga doma kaj zamudi, naj prosi tovarša ali tovaršico, da to v šoli pove. Če pa nikogar nima , naj se v prihodno lepo izgovori. Učitelji morajo vediti, kde so jih učenci.
5.	O pravem času pojdite od doma. Po poti se ne mudite, da ne zamudite. Ojstra je prepoved, se med ljudi vtikati. Tiho in pametno hodite. Pozdravljajte ljudi, ktere srečate. Ne delajte škode, da bi po setvi ali po travi hodili. Drevja ne lomite, ne dražite živine. Dečki naj hodijo posebej, dekleta le s dekleti.
6.	Pred šoljo blato otrebite, in otresite sneg, pozdravite sošolarje. Pred šoljo se ne mudite, v šoli klobuke, kape, strehe in kernirje denite na svoje mesto. Priklonite se gospodu učitelju, ter jim povejte, če kaj imate.
feine ©^telfa^en in bie ©djufe. 3)ie ©$ule ifi $um Semen unb ni<$t jwm ©fielen.
3.	S3et>or ifjt »om .§attfe in bie ©cfyule geljet, feljet na#, oB bie Äletbung reinlich ifi. 2ßafd>et @e« ft$t unb -§änbe, au$ bie güfje, wenn ifjr barfuß geljet. £ie 9iägel Bef<$neibet fauBer, unb Bringet bie -§aare in Drbnung. £>ie JlnaBen müfjten gefämmt, bte ■gaate ber 2JMb($en fauBer geflößten fein. Sßerridjtet bie Sfotfj ju «Saufe, niefct unterwegs.
4.	SBenn eines erfranft, ober ju 4?aufe bur<$ etwaä öer^inbert wirb, fo foff eö ben ©djulgefaann ober bie @<$nlgefyämtm Bitten, c3 in ber ©c$ule ju melben. £at man aber niemanben, fo fott ntan baS nätf)fiemal artig entf^ulbtgen. Sie Seljrer mitten wiffen, wo iljre @$üler frnb.
5.	©eljet jur regten 3 et t bom «gaufe. Otuf bem Bege galtet eucB ntc^t auf, bamit iljr ntdjtg »erfäu* met. ifi firenge öerBoten, ftcf) unter bie Sente ju mengen, ©efjet rutyig unb Beweiben. ©rüfiet bie Seute, welken üfye Begegnet. $erurfa$et feinen Schaben, im bem ißr üBer bie @aat ober im @rafe Ijerum treten würbet. 23ef<f)äbigt mcf)t «Baume unb reijet nidjt baS 93ielj. 3)ie J?naBen folfert aBgefonbert, unb bte SDfabc^en nur mit 2ttäb(§en geljen.
6.	SSor ber <3$ule fäuBert bie ©<$ulje »om ■Rotfie, Rüttelt ben @<$nee aB, unb grübet bie » fauler. SSor bem <2^ul^aiife galtet eudj ntc^t auf, in ber @<J)uIe leget bie .§üte, Äa^en, 2ÄänteI,
Malo Berilo, (floö. beutfä.)	2
7.	Po zimi na ravnost k peci ne hodite, po letu ne prehitro k hladnemu studencu, ne k oknu, ampak na svoje mesto.
8.	Ne bodite zavidni tistim, ki na prednjem mestu sedijo. Skerbite, da naprej pridete. Tiho in mirno uka čakajte. Berite iz bukvic, ali pa mislite, kaj bi vas vtegnili prašati.
VI. Šolska priprava.
1.	Janezek je bil nov abecednik dobil. Lepe pisane knižice so bile. Bil jih je vesel, in se je prav rad v njih učil. Varoval se je, da jih ni oslinil, ne zamazal, Pred šoloj si je vselej roke vmil. Listov ni vihal, ne gerbančil; košček papirja je vtaknil med liste na tisto stran, kjer se je učil. Bukvice drugih otrok so že bile raztergane, njegove pa še kakor nove, čedno v papir povite. Učenik so lepe knižice pri skušnji vsem pokazali. Janezek je bil pohvaljen.
2.	Radar pa Janezek pisati začne, mokro pero v knižice dene , in jih okablja. Ko čer-
genfc$irme unb Sücfjertafcfjen auf ifjren SRadjet bem .gerrn Se^rer eine 93erBeugung, unb melbet iJjm, wenn ifjr •ctroaä ju fagen Saftet.
7.	3m SBinter gefjet ni<$t fogleidj jnm Ofen, im (Sommer nidjt §u f^netf jurn füllen ©runnen, nidjt ju ben $enftern, fonbernauf euern
8.	©eneibet ni$t biejentgen, bie auf ben 33or* jug^Iagen ftfcen. (Sorget, bafg iljr öorwärtä fomntet. Bartet rußig unb friebltc$ auf ben Unterricht. Öefet auš bent ©üctylein, ober benfet nac$, worüber iljt Befragt werben fönntet.
VI. £)a§ Sdjulgctatlj.
1. ^ analen Befarn ein neueä 2tf>ece£üdjiem. ©3 war ein fdjön gefarBteS ©uc^. (Sr war frolj ba* rüBer, unb lernte barin feljr gern. (Er Ratete ftc^, bafä er ež nic^t mit (Speichel Bene^te ober Bef$mu£te. S3or ber (S$ule wufcfj er ftc§ immer bie «pnbe. ®r Bog unb jerfrümmete bie SIdtter nidjt, fonbem legte ein (Stütf $a£ier auf ber (Seite Ijinein, Wo er lernte. 2)ie ©liefern anberer Äinber waren fd)on jerfefct, ba§ feinige aBer no$ wie neu, fauBer in ein ^a^ier eingewicfelt. T>er Seftrer jeigte ba3 rem* lidje Südjlein Bei ber «Prüfung alten, -ganzen würbe BeloBt.
2. 2113 aBer ^anädjen ju fdjreiBen anfing, i^at er bie naffe fteber in m ©unfein, unb Be*
»ega mačka vgleda, se razjoče. Zal mu je lepih bukvic. Gospod učenik za to šolarje podučijo, kako se šolska priprava rabi, iu čedno varuje.
S. Otroci! (so gospod učenik djali) šolsko orodje morate prav poznati, k čemu je, in vediti, kako naj se v roke jemlje. Kakor se mladi navadit«, tako böte stari znali.
4.	Bukve se morajo skerbno varovati, in ne pomazati. Lepo jih v terden papir povite. Poprej si roke omijte, kot bukve primete. Perstov ne slinite, kadar liste obračate. Pod palec listek papirja vložite, da se bukve ne vmažejo. Listov ne vihajte; rajši kos papirja ali pa podobico vložite, če kako čedno imate. Lepe bukvice so nam dober prijatel; lepo jih ohranimo.
5.	Blagor tistemu, kdor brati zna; kdor pa tudi piše, še več velja. Blaže je šest let pridno v šolo hodil. Gladko je bral, pa tudi lično pisal. Ko se je izšolal, ga dajo v dalno mesto se kolarije učit. Blažetu se je tako hudo godilo, da mu ni bilo preterpeti. Kolar-jevi trije sini so s Blažetom toliko gerdo delali , da se je pogosto jokal. Bad bi bil spet
fc&mufcte c§. 2113 et ben fdjwarjen glecf erBIttfte, Bradj et in SBeiiten auž. war i^m Ieib um ba§ fdjone ©ü^Iein. 2>et $etr Seštet Belehrte batum Die Jtinber, wie man baš ©t^ulgcrät^ Brausen unb rein galten fönne.
3.	.ßinbet! fagte bet £etr Sekret, bie Sämige* tät^fdaften mupet ifjr re<$t fernten, »iffen, woju fte ftnb, unb wie man fte in bie «ganb nimmt. Sie ityt eudj jung angewöhnet, fo werbet i&t e§ im 2llter fömten.
4.	2)te •SSücBer muff man rein galten, unb fte ni<$t Begnügen. Sicfelt fte fc^ou in ein btcfeä s$a:piet ein. Söaf^et euef) früher bie ^anbe, aB ifir ein 23ucB angreifet. 33ene£et bie ginget nicJjt mit <£peid>el, um i>te 93fatter nmjufdjlagen. Seget unter ben Baumen ein 53Iätt$en sJ?a)ner, bamtt baß SBitcB nit^t Befd;mu§t werbe. SSteget bie SSIdtter rticBt; leget liebet ein Stitcf $0|>tet, obet ein 2St[bcf)ett fyitteiit, Wenn i^r ein netteß Batet. (Ein fc^öueä SSüdjlettt ifi unš ein guter greunb; BeWaBren wir eß fauBer.
5.	2öoBI bem, ber lefen fann; wer aBer au<$ fcfjteiBt, ber gilt nocB me^r. SSIaftuS gieng fecf;3 Safere fleißig in bte (Schule. @t Ia§ geläufig unb fc^rieB audj fauBer. 2ÜS er ausgelernt Ijatte, gaB man iljn in eine entfernte @tabt, ba§ 28agnetf>anbwerJ ju erlernen. 2>em 93Iaftu§ gieng eß fo f$le$t, baß er eß nidjt meBr anhalten fonnte. 3)ie brei ©öfjne be§ Bagnerä »erfuhren mit 93faftu3 fo fcfjntd^Iic^, bafß er oft
domu, pa je bilo deset ur hoda. Ni imel človeka, da bi starišem sporočil, kako se mu godi.
6.	Kaj je Blažetu storiti? Pobegniti je g'erdo; tudi ni denarjev imel. Blaže očetu piše, in v petih dneh so oče prišli. V drug kraj ga dajo, kder mu je prav dobro bilo. Kako je bil Blaže vesel, da je pisati znal!
7.	Pišemo s kredo na černe tablice, Perstov pa ne smemo lizati, kterih se kreda prime; apnena je in zdravju škodljiva. Piše se tudi s kamnenim klincom na kamneno tablico» Pobriše se z mokro gobico ali pa s cunjo.
8.	Bolj navadno pišemo na papir. Pisanja se učiti naredimo pisavno knižico iz dveh ali treh listov. Novincom se s svinčnikom po merilu načerta, da ravno pišejo.
9.	Piseke ali pisavna peresa nam dajejo^ gosi. Kurje ali purje perje ni za pisanje, je preterdo; od njega roka boli. Pero se vreže s peresnikom. Kaj pa je peresnik? Ojster nožič, kterega moraš skerbno hraniti in ne ž njim igrati.
weinte, (Er würbe gern mieber ttacf) ^aufe gegangen fein, aber e§ war jeljn ©tunben weit ju ge^en. (Er Jjatte feinen 3)?enfcf;en, ber ben 3lftern Mite mit* Reifen fonnen, wie e§ itym gelje.
6.	2Ba§ füllte SlaftuS ttyun ? (Entfliegen ift B<pcB; aucfc ftatte er fein (Selb. SlaftuS föreiBt bem SSater, unb in fünf Sägen fornmt btefer fcf>oit. (Er giBt tfm auf einen anbern Ort, wo e§ iljm fel)r gut gteng. SBie war SSIaftuS frofj, bafä er fdjretkn fonnte!
7.	2öir fdjreiben mit ber treibe auf fdjwarje Saferen. Sie Ringer, woran bie treibe ftd> anHeBt, biirfen wir nicf)t Ie<fen; jte ifl falftg unb ber Oefunb« Bett f<BdbIi<B. 3Wan greifet au<B mit fteinernem ©riffel auf bie (Schiefertafel. ®?an wifdjt eö mit einem naffen ©djwämmcBen ober mit einem ^efcen aB.
8.	(gewöhnlicher fd;reiBen Wtr auf Rapier. Um fc^reibett 51t lernen, ma^en wir ein @<BreiB* Beft au§ jwet ober brei Sogen. $en Anfängern liniert man mit einem 93IeifHfte na<$ bem Sineale, bamit fte gerabe fdjretBen.
9.	3)ie @(Br eiBfebern liefern nn§ bie @anfe. 2>ie Gebern ber |>iifmer ober beö SrutljaBtteg ftnb nicBt jum @(BreiBen geeignet; fte ftnb ju Bart; Don biefcn t^ut bie ^anb we^e. 2)ie ^eber fäneibei man mit bem gebermeffer. 2öa§ tfi benn ein geber* meffer? (Ein fWarfes 2Heffc«$en, welkes man forg* faltig aufBewa^rcn, unb womit man ni^t fielen fotf.
10.	Pero se izreze, izrez poojstri in ost gladko priseka. Ost se tenko vcepi, da po cepi tinta gre. če je pero topo, se spet poojstri.
11.	Pero pomakamo v černilo, ki mu je tinta ime. Pregloboko pomakati nikar, da se nam ne polije in gerdih mačkov ne stori. Po tleh s tinto kapljati ne smemo; izprati se ne da. Rahlo v tintnik odternimo, če je pero prepolno.
12.	Pismo še mokro se s peskom potrosi, kteremu je sviseč ali sipa ime, in ki se v sipniku ima. V pisavno knižico se piven papir položi, da mokroto popije, in kniga snažna ostane. Tudi pero v pivni papir obrisi, potem pa varno shrani ali v pisavno knižico ali pa v peresnico.
13.	Mokro pero oblizati ni zdravo, iz-bercati ga je nevarno; lahko sebe ali soseda ali pa tla oškropiš, kar bi bilo gerdo in pa škoda. Tako je Primej delal. Za Filipom je sedel, pero pregloboko namakal, in namesto v tintnik je Filipu po suknji škropil. Filipov oče doma černe mačke ugledajo, in se hudo kregajo, Primej se je močno zameril. Zamere se je varovati!
10.	Die fteber wirb auägef^nttteit, bet (Schnitt jugefyifct wtb bie fauBer aBgeflufct. Die @}n$e wirb fein gefpalten, bamit ttacfc bent (Spalte bie £inte fJiefie. 3f* bie $eber fiumpf, fo wirb fte wieber jugeftnfct.
11.	Die $eDer tunfen wir in eilte glitjfigfeit, «jelene S inte Ijetfjt. 3« tief etntunfen foft man nify, bamit ferne fjaffßdjen Xintenftecfe gemalt werben. 3tuf ben ©oben barfmanmtt ber Stinte nidjt Ijemmf|mfcett; jte läfft ftc$ niä)t aušreiBen. ©priden wir bie ^eber fa^te tn bag Z i n t e n f a % ab, wenn fte ju botl ijt.
12.	Die nocfe naffe ©djrift Befireuet man mit @anb, ber ©treitfanb genannt wirb, unb welken man in ber (StreufanbBü^fe f)ält. jn ba§ (©^retBBü^Iein legt man ba§ ^Iteffrajner, bamit eä ba3 9laffe eins fauge, unb bie £lje<fe rein BletBe. Sötf^e au<B bie ^eber mit bem ober gfieffrajner aB, unb Be* wa^re fte bann Be^utfam in ber 2Me ober in ber SeberBü<Bfe auf.
13.	Die naffe ^eber aBIecfen, ifi ni$t gefunb — fte aBfyrtfjm, ift gefäljrlidj; bu Befitbelfl leicht btcfc felBft, ben 9kcfjBar ober ben SSoben, wag BaffM; unb aucB ©djabe wäre. @o fiellte eö $rtmug an. (Er fafj hinter taufte bie geber ju tief ein, unb ftmfcte fte, anftatt in ba§ Tintenfaß, auf
3tocf aB. ^ili^'g 5>ater erBIicfte' ju £aufe bie f^war* jen Sintenftecfe unb greinte feBr. $rtmu3 jog ftd; ba* burdj eine grofje Unannef>mU<$fett ju. SSerbriepIicBfei* ten foH man meibett.
14. Kdor pisati veselje ima, se tudi hitro pisati nauči. Doma po belih stenah pisati, križe po poti počerkati ni prav. Svoje ime na vsak zid načerkati se ne spodobi.. Svoje ime v časti imejmo
VII. Kako se v šoli ve sti.
1.	Šola se ima z Bogom začeti. Pred naukom k molitvi vstanite, povzdignite roke in pobožno molite, ali lepo zapojte. Molite ne preglasno, ne pretiho, marveč sredno m počasno. Oči naj bodo v podobo božjo ober-njene, k Bogu povzdignjeno pa serce,
2.	Za nauk se v roke vzame, česar je potreba. Nepotrebnih reči med naukom v roke ne jemljite. Lepo ravno sedite, roke na klop, oči in ušesa pa na učeuika!
3.	Storite radi in pa zvesto, kar vam velijo. Pokorni bodite: tako Bog hoče. Če komu brati rečejo, ali odgovoriti velijo, .naj vstane in stoje pove. Kdor na vprašanje odgovoriti vi, ali kaj storiti želi, naj v znamenje roko vzdigne.
4.	Kogar k mizi ali k tabli pokličejo, naj iz klopi tako lepo gre, da drugim nadlege ne stori. Mirno se naj poverne spet na
14. 2ßer greube Ijat ju fcJjreiBett, ber wirb e& aucfy Balü erlernen. 3U '§au[e auf bte wetfjen Sffidnbe fdjreiBen, bte ^elbfreuje ant Sege Befrigeln, ifi m<f;t erlauBt. ©einen 9?amen auf eine jebe 2)?auer fcerjeidmen, fcfctcft ftcf) nit^t. galten wir unfere tarnen in ef>mt!
VII. ©as Skrljalten in ber <Sd)ule.
1.	2)ie @cf;ule foff man mit @ott anfangen; $or bem Unterrichte fielet auf jurn ©eBete, erfjeBet bte <§anbe, unb Betet aitbä^tig, ober finget, ©etet ni^t
. ju laut, niefct jtt fiiff, inelmefer maftig laut unb lang? fam. Sie Qütgen fotten auf ein f)eiltges ©itb, ba8 ^erj aber $u (Sott erfjoBen fein.
2.	3um Serneu nimmt man tu bie^anb, was notßweitbig ifi. Unnötige (Sachen nehmet wäljrenb beS Unterrichtes nii^t in bte <§änbe. @i£et fdjöu ge* rabe, bte -§äube auf ber ©auf, bie 2lugen unb bie Dfjren aBer auf ben £eljrer gerietet!
3.	Stauet gern unb getreu, waS man euch Be#-ftefylt. ©eib gefjorfam; fo Witt eS ©ott. Sßirb jernanb jum Sefen ober Antworten aufgerufen, fo foff er artig auffielen, unb ftcftenb auffagen. ©er bie ^rage gu Beantworten weif, ober etwas ju tBun wimfdjt, foff jum 3«<hen eine ,§attb aufljeBen.
4.	Sßer jum ©djultifcije ober jttr £afel gerufen Wirb, foff fo artig auS ber ©auf treten, bafS er anbere nicht Beifüget, grieblicf}, oBtte äffe ©torimg foff er auf
svoje mesto brez vsega nepokoja. Sosedje in sosede naj se mu vmaknejo.
5.	Nagajati si ne smete, nobeden nobenemu nič poškodovati, med naukom ne govoriti, ne šepetati, se ne ozirati. Ne smete z rokami igrati, ne z nogami cepetati ali mahati. Prepovedano je po klopih hoditi, po svojej volji zdaj stati, zdaj vsedati se, ali mesto svojvoljno premenjati.
6.	Pri nauku se ne jö, ne pije, tudi se drugim ne kaže, kaj so komu mati dali. Kosilo ali mala južina naj se lepo shrani, in po šoli hvaležno povžije; pa tudi \bo-gim da.
7.	Brez sile na stran hoditi se ne sme; pa tudi ne vun prositi, dokler nazaj ne pride, komur je bilo poprej dovoljeno. Jevžel se ne sme vmazati, ne stena počerkati. Ce ger-dega najdeš, precej povej. Zvunej se ne sme nihče dalje muditi, kot mu je treba, ne potrebe v kakem drugem kotu oprav-ljati.
8.	Nobene še tako male stvari ne smete skrivaj vzeti, brez dovoljenja si nič ne na posodo jemati, ne prodajati, ne kupovati, ne menjavati» ne v dar davati. Niste še pametni za to.
9.	Iz golega sovražtva, brez sile naj nihče nikogar ne toži; povedati se pa mora,
feinen wteber jurücffebrert. Tie SRadjfcarn unb Sßacfjbarimten foflen ifjrn machen.
5.	3hr bürfet einanber nic^t beunruhigen, nicht fceföabtgen, wäbrenb be§ Unterrichtes ni<$t fchwa|en nity ftüfiern, ni$t umfefjen. 3hr Dürfet mit ben
ben ni<ht fielen, mit ben $ü§en nicht ftantyfen ober ftfjlenfern. ©erboten ift es, über bie ©dnfe ju feigen, nadj SBiflfür balb ju fielen, balb ju ftfcen, ober tt>itlfürli<h ben	ju wechfeln.
6.	SBdbrenb beS Unterrichtet barf man Weber effen noch trinfen, nodj anbern jeigen, was einem bie ätfutter gab. 2>a§ SJžorgen* ober ^aufenbrot fott man f^on aufbewahren, unb nach ber «Schule banfbar genießen; aber auch *>en 3ltmen baöon geben
7.	3hr dürfet o^ne 9ioth nicht auf bie (Seite geben, unb nicht eher hinaus bitten, als bis berjenige jurücf gefommen ift, bem eS öorher erlaubt worbeit war. S)en Abtritt barf man nicht befchmufcen, bieSSänbe nicht be* frifceln. ginbefi bu ibtt befchmufct, fo jeige eS fogleicfe an. deiner hat ft<h bafelbfl länger aufzuhalten, als eS 1jö$fl nöthig ifi, unb in feinem anbern Sßinfel feine «Hothburft ju »errieten.
8.	3hr t)«ffet nicht baS ©eringfte entwenben, ohne (Erlaubnis nichts leihen, »erlaufen, faufen, taufchen, öerfdhenfen. 3u bem feib ihr noch »er« ftttnbig genug.
9.	«Klage feinen anbern auS bloßer $einbf<haft an; fagen muf? man aber, waS in ber (Schule, auf bem
kar se v šoli ali po poti ali doma hudega zgodi. Vsak naj povč po resnici in pravici; legati Bog ne daj! Kar se vam v šoli v roke da, brez pripušenja domu ne jemljite, ne bukev,, ne pisem, ne številskih tablic, ne meril; pa tudi v šoli ne potreti ali spriditi jih. Bila bi nehvaležnost, in ta je greh.
10.	Varujte okna, da kake šipe ne raztrupite, da stolov ne sterete; klopi ne režite; dveri prenaglo ne zapirajte. Kdor škodo stori, naj poverne; če pa nima, naj odpušenja prosi.
11.	Koscov papirja ali spridenih peres ite mečite pod klop ; šola naj snažna bo.
12.	Če kak gospod duhovski ali deželski, ali gospod fajmošter, gospod kaplan, oče župan ali šolski ogleda v šolo pridejo, prijazno vstanite, in na opomin se pristojno priklonite. Pozdravite gospoda, kakor je navada, in stojte mirno, dokler se vam ne reče : Vsedite se!
13.	Lepo se med sebo imejte, mirni in prijazni bodite; radi si postrezite. Odljuden otrok, ki druge draži in nepokoj dela, naj na samem sedi. Bratovska ljubezen je med šolarji lepa, nevošljivost pa je gerda.
Sege ober 51t <§aufe23ofe§ gefdiefyt. 3eber fott fagen nact) Söa^r^eit unb 9tecfjt; lügen, bepte @ott! 2ßaS ntan euä) in ber @c§ule tn bie -gänbe gibt, nehmet oljne (Erlaubnis nidjt mit rtacf) .gaufe, alä Süct>er, (Schriften, 9te<$entäfel<$en unb Sineale; befdjäbiget unb öerberbet aber audj in ber @djule nichts baran. (ES Wäre Un* banf, unb biefer tjl @ünbe.
10.	«gmtet eudj, bafS iljr nic^t etwa eine genflet* f$eibe $erbred;et, bafö tljr bte (Stühle ntdjt befdjäbiget; fdmetbet nt$t bie 23änfe; madjet bie £fjür nic^t ju gal) $u. 2öer einen (graben anrietet, rnuf? iljn er« fe§en, wenn er es aber ni$t vermag, fo Ijat er um Vergebung ju bitten.
11.	$a£terfiücfe ober unbrau^bare gebern wer* fet ni$t unter bte ©auf; baS ©dmljimmer fott reim liclj bleiben.
12.	Äommt ein geifHi^er ober weltlicher ^err, ober ber -§err Pfarrer, ber -§err Äa^lan, ber ©ürget* metfier ober ber ©cfntfaitffeßer in bie (Sattle, fielet freunbltt^ auf, unb madjet auf (Erinnerung eine an* jiänbtge SSerbeitgung. 33egrüf?et ben £etrn, wie eS (Sitte ifi, unb fleljet ruljig, bis man eu<$ fagt: @e|et eud?!
13.	Vertraget eud? gegenfeitig gut, feib friebltdj unb freunbltcfj; feib bienfifertig untereinanber. (Etn unartiges Ätttb, weidjeS anbete necft unb Unruhe fliftet, fott abgefonbert ftfcen. Sie brüberlid)e Siebe unter bett (Sattlern ift föon; ber 9ieib ifi
TOI. Kako solo dokončati in se po šoli v^sti?
1.	Ko ee nauk konča, orodje lepo pospravite, in pred se na klop položite. Tiho čakajte koncsv
2.	Kadar se imenik šolarjev bere, odgovarjajte glasno na svoje ime: Tukaj sim! Prešerno vpiti ne!
3.	Molite tako pobožno, ko pred šoloj? ali pa zapojte hvalno pfesem tako, da bo veselje.
4.	Po molitvi vzemite svoje orodje, in po versti pojdite iz klopi. Vzemite svoje plajše, kape in klobuke, in po redu iz šole idite, kakor se vam ukaže. Šolskemu gospodu se spodobno priklanjajte.
5.	Po štengah in črez prag varno hodite, da ktero ne pade. Zvunaj šole ne vpijte. Truš in hruš ne pristoji šolarjem, marveč divjim ljudem.
6.	Če kdo kaj gospodu učeniku ima povedati, se jim potožiti ali jih česa prositi, naj stori prej, ko iz Šole gre.
Till. £>ie 33eeni>igung bet «Sdjule unb H& šBctljnlten nncf) ber
1.	2öenn ber Unterricht beenbet ift, nekmet bae ©chulgeräth, unb leget e§ öor eud; auf bie 93anf. Spartet ruhig auf baö (Fnbe.
2.	SBenn ber ^fei^ ^Jtatalog ber @<hüler abge* lefen wirb, antwortet bei bem Aufrufe eureö SRameuä mit vernehmlicher ©timnte: .gier! 5tuSgeIa|fen freien barf man nid;t.
3.	93etet eben fo anba<htig, wie »or ber ©cfjule, ober finget ba§ Tanflteb fo, bafä e$ eine greube fei.
4.	9?a<h bem ©ebete nehmet euer ©dmlgeräth, unb gehet banfwetfe herauf Mehmet eure SWäntel, 2>iü£en unb »gute, unb gehet ^aarweife aitö ber (S^ule, wie e§ eu<h befohlen' wirb. SDem ^errn ©c^utfe^rer jnacher eine aitftänbige SSerbeugung.
5.	Uber bie ©tiege imb ©(I;wetle gehet bon ftchtig, bafä ntemanb falte. 9Iuf?er ber ©c^ule lar* met nicht. £ärm xmb ©eräufch gftgf nicht artige ©<hüler an, vielmehr auögelaffcne £eute. ij
6.	«§at jernanb bem «gerrn Lehrer eine 3(n$cige ju machen, eine ©erwerbe anzubringen, ober ihn um £twa§ ju bitten, fo foff er eß früher thun, als er «uS ber ©chule geht.
Malo Berilo (floö. beutfä.)	3
7.	Pred šolo se ne smete muditi, zvunaj šole ali krog drugih hramov ali na očitnem kraju svoje potrebe ne opravljati.
8.	Po potu spodobno hodite, mladeuči naprej, deklice za njimi. Grede ne postajajte, se ne suvajte in ne poskušajte se, temoč mirno in hitro hodite. Kadar vsaksebi greste, recite: Bog te ovarji! ali pa: srečno! zdravo;
9.	Ne očitajte eden drugemu, če je bilo ktero v šoli kregano, posvarjeno ali kaznovano ; tega tudi drugim ne pravite. Gerdih priimkov si ne dajajte, in ne posmehujte se vbogim, kteri so slabo oblečeni ali slabšo glavo imajo. S kakoršnoj mero merite, s takoj se bode vam nazaj merilo.
10.	Grede ne bodite nikomur nadležni, ne poškodujte plotov, drevja, ne polja, ne senože-tov. Varite se izmikali ptujega sadja, naj bo na njivi, u vertu ali u vinogradu. Kar ne želite, da bi vam drugi storili, tudi vi jim ne storite.
11.	Doma radi povejte, česar ste se u šoli učili. Kdor tega povedati ne ve, tudi igrati ne sme, in ni vreden, da se mu južina da.
12.	Doma zvesto in pridno storite, kar se vam naroči, naj bo pisati, računiti ali
7.	SSot Dem ©djufljaufe Dürfet ik euc^ nicht auf« «alten. üfteßen bem @$utfjaufe ober Bei anberen
fern fientm, ober auf einem öffentlichen Orte, Dürfet ißr eure iflotßburft nicht »errieten.
8.	3lnf bem Sege gehet fittfam, bie JtnaBen ge^en »oran, bie SRdbcBcn folgen nach- Sleißet untere roegS nicht ließen, flöget einanDer nicht, raufet nicht, fonbern gehet rußig mtb ^urttg euern Seg fort. Senn ihr auseinander gehet, fo faget: ©eßüt' Dich @ott! ober leße wohl! Weib' gefunb!
9.	Serfet einanber nicht bor, wenn eineS in ber (Schuld getabelt, ermahnet ober gefiraft mürbe; auch erjä^Iet es anbern nicht. (Met einanber feine ©pikanten unb »erftottet nicht bie 9lrmen, Welche fc^le^t geffeibet fmb ober ein fchwachereS Talent haben. 2Kit meinem SWafje ißr auSmeffet, mit eben bem wirb euch nneber gemeffen werben.
10.	©eib unterwegs niemanbem laftig, Befcfjdbiget nicht 3«»ne, ©dume, gelber, Siefen. £ütet euch, frembe fruchte ju entwenben, fei eS auf bem Siefer, im ©arten ober im Seinßerge. SaS ihr nicht wünfehet, DafS anbere euch thun, baS t^ut auch % ihnen nicht.
11.	(Erjaget ju .gaufe gern, was i^r in ber @d)ule gelernt haßet. Ser nichts aufjufagen weif?, foll auch nicht ftielen, unb ifi nicht wert, bafS man ihm eine Saufe geße.
12.	SL^uet £aufe genau unb fieifjig, waS
man euch aufgißt, fei eS eine Schrift, eine Rechnung,
*
se na pamet učiti. Kdor dela ne doverši, si kratek čas delati ne sme. Le po storjenem delu je dobro igrati ali pa počivati.
13., Radi drugim pokažite, in nevedne podučite; to je zlato dobro delo.
IX. JLepoglasje v branju.
1.	Otroci! kaj izgovarjamo, kadar go vorimo ali beremo? — Kadar beremo ali govorimo, izgovarjamo zloge, besede in cele i stavke.
2.	Iz česa so zlogi zloženi? Zloženi so zlogi iz p i s m e n k , ktere se tud' čerke imenujejo. Vsak zlog ima po eno,.] dve , tri ali še več pismenk, glasnic in soglasnic. Kolikor glasnic, toliko je zlogov. Kakor so glasnice ali dolge (a, e, i, o, u), ali pa kratke (a, e, i, o, u.) se tudi zlogi primerno izgovarjajo.
3.	Iz česa so besede? Besede na-j rejamo iz pismenk in iz zlogov. Vsaka beseda ali reč (ki se reče) ima po edenJ po dva, po tri in tudi več zlogov. Vsaka beseda nekaj pomeni, kar se vidi ali ne
obet etwas jum 2tu3H>enbigIewen. Set bie Arbeit nic^t öotflmngt, barf ftet) audj nid;t unterhalten. 9£ur nafy getaner Streit ifl gut Riefen ober ritten.
13. 3eiget gern anberen, unb Meieret bie itn« wiffenben; ba§ ifi ein überauö guteš 2Berf.
IX. Wohlklang im lesen.
1.	Kinder! was sprechen wir aus, wenn wir reden oder lesen? Wenn wir sprechen oder lesen, so sprechen wir Silben, Wörter und ganze Sätze aus.
2.	Woraus sind die Silben zusammengesetzt? — Die Silben sind aus Buchstaben
zusammengesetzt. Jede Silbe enthält Einen,
t s
zwei, drei oder noch mehr Buchstaben, und zwar Selbstlaute und Mitlaute. Wie viel Selbstlaute (und Doppellaute) — so viel sind Silben. Wie die Selbstlaute lang (aa, ee, ie, oh, uh) oder kurz (all, eil, ill, oll, ull), höher £ä, e, ö, ü) oder tiefer (a, o, u) bezeichnet, gelautet werden, diesen gemäß werden auch die Silben ausgesprochen.
3.	Woraus bestehen die Wörter? Die Wörter bilden wir aus Buchstaben und Silben. Jedes Wort besteht aus einer, zwei, drei oder auch aus mehr Silben. Jedes Wort bedeutet etwas Bestimmtes, was man sieht, oder nicht sieht.
-vidi, p. brat, čast, učenec, učenik; dolžnost, pobožnost.
4.	Kako se zlogi v besedah ločijo ? Zlogi so korenine, iz kterih besede tako rekoč rastejo , ali pa r a s 11 i k e , ktere iz korenin prirastejo ; p. uk je korenina, iz katere so besede učenec, učenik. učenost izrastle.
5.	Iz česa so pa stavki? Stavki so iz dveh, treh ali iz več besed sostavljeni, ,s kterimi se nam kaj pove. Več stavkov po redu zloženih se imenuje govor; p. Mlade leta so našega življenja žlahiai cvet. Koristne vednosti in pa lepe čednosti so mladenčev in mladenčic drago cvet je, ki na starost dober sad obeta. Vsak greh je hud mraz, in vsaka strast ali grešna razvada je huda slana, ki žlahtne cvetje pomori, da po tem prida sadja ni. Oh mladenči! varujte se greha, varujte se razujzdanosti!
6.	Kako se besede v stavku razločijo? — Imenitnejše, ki so jedro ali zerno stavka, bolj na glas izrekujemo, in te dobivajo s t a v s k i naglas. Besede , k
Z. B. der Bruder, die Ehre, der Schüler, der Lehrer, die Pflicht, die Frömmigkeit.
4.	Wie unterscheiden sich die Silben in den Wörtern ? Die Silben sind Wurzelsilben, aus welchen Wörter entstehen, oder Bildungssilben, die aus den Wurzelsilben gebildet w erden. Z. B. Lehre ist die Wurzel, aus welcher die Wörter Lehrling, Lehrer. Gelehrsamkeit abgeleitet wurden.
5.	Woraus bestehen die Sätze? — Die Sätze sind aus zwei, drei oder aus mehreren Wörtern zusammengesetzt, mit welchen uns etwas gesagt wird. Mehrere in einer Ordnung
o	~
.schicklich zusammengesetzte Sätze heißen eine Bede. Z. B. Die Jugendjahre sind die Blüte unseres Lebens. Nützliche Kenntnisse und Tugenden sind für Jünglinge und Mädchen kostbare Blüten, welche köstliche Früchte für das Alter versprechen. Jede Sünde ist einer strengen Kälte gleich, und jede Leidenschaft oder sündhafte Gewohnheit einem verderblichen Froste, der die zarten Blüten vernichtet, dass sie hernach keine guten Früchte bringen. 0 Jünglinge! meidet die Sünde, hütet euch vor Ausgelassenheit!
6.	Wie werden die Wörter im Satze unterschieden? Die vorzüglicheren, welche der Kern des Satzes sind, werden mit einem
se imajo z naglasom izgovoriti, so od drugih bolj na debelo ali pa bolj redko stavljene, v pisanju pa podčertane ; p. Beremo dobro, pišemo še slabo. Ali je to res? V nekoliko tednih bomo tudi lepo pisali; le pridni bodimo! Bodimo skerb-ni; kdor nima prave skerbi, se malo nauči, naj si ravno v šolo hodi.
7. Kako se razločijo stavki v velikem govoru? Tudi posamezni stavki so v dolgem govoru eni od drugih imenit-nejši, in imajo svoj naglas ; p. Otroci, kteri srečni biti hočejo, morajo od mladih nog pridni biti , Bogu lepo služiti, in stariše radi slušati, to jim bo prineslo božji blagoslov in stanovitno srečo za vse žive dni.
Veliko velja, kdor čedno brati in primerno govoriti zna. Če hočemo lepoglasno brati, se moramo po nazočnih pravilih ravnati :
1.	Vsako pisinenko razločno in jasno izrekujmo, po njenem navadnem glasi:. Kdor pismenke požira, besede vpira, gladko ne govori, in se težko razumi.
2.	Različne glasnike se privadimo tudi različno izgovarjati; p. Dete mleko rado je,
stärkeren Tone ausgesprochen, das heißt, sie bekommen den Redeton. Die betonten Wörter sind dicker gedruckt als andere, im Schreiben aber werden sie unterstrichen. Z. B. Wir lesen gut, aber wir schreiben noch schlecht. Ist das wahr? In einigen Wochen werden wir auch schön schreiben; wir sollen nur fleißig sein. Seien wir sorgsam; wer keine Sorge hat, erlernt w e n j g, obgleich er die Schule besucht.
7. Wie unterscheidet man die Sätze in einer zusammenhängenden Bede? Auch einzelne Sätze sind in einer langen Bede erheblicher als die übrigen, und haben ihre Betonung. Z.B. Kinder,weicheglücklich sein wollen,miißen von Jugend an brav sein, Gott schön dienen und den Altern gehorchen, das verschafft ihnen Gottes Segen und bleibendes Glück für die ganze Lebenszeit.
Derjenige gilt viel, welcher schön lesen und richtig sprechen kann. Wollen wir wohlklingend lesen, so haben wir uns n?ch folgenden Begeln zu richten.
1.	Sprechen wir jeden Buchstaben deutlich und klar nach seinem natürlichen Laute aus. Wer die Buchstaben verschluckt oder stammelt, spricht nicht gut, und wird schwer t erstanden.
2.	Verschiedene Selbstlaute und Doppellaute gewöhnen wir uns auch verschieden
dokler je še inlado. Mleko j<; otrokom vino, vino pa starim ljudem miško.
3.	Kerhko in kratko izgovarjamo sa-moglasnico e, kadar pred r in drugoj so-glasnicoj stoji, tako kakor da bi e zamolčali. Nekteri v takih zlogih e ne pišejo, ker se ne izgovarja; p. Smert = smrt; vert je od-pert = vrt je odprt.
4.	Pazimo na zlog, kteri ima v besedi naglas, da ga na dolgo potegnemo, ali pa na kratko odsekamo, kakor modra navada ali raba uči; p. Učeniki nas uče, učenci se učimo; le skerbno pazimo, da jih oveselimo.
5.	Povzdignimo glas pri besedi, ktera ima v stavku naglas, ali ktero hočemo, da bi jo ljudje naj bolje zapomnili, ker je naj imenitnejša; p. Smo ubogi, pa bodimo pošteni; naj boljše blago je p o-stenje. „Ne spravljajte si zakladov na zemlji (pravi Kristus), kjer jih erja in molj konča, in kjer jih tatje izkoplejo in vkradejo. Zbirajte si zaklade v n e b e-s i h." „Kder je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje s e r c e."
6.	Cel stavek, kteri je v govoru od drugih imenitnejši, svoj naglas dobi, in se glasneje izgovori, naj bi ga poslušavci
auszusprechen; z. B. Der Lowe lebt in heißen Ländern. Die Sünde ist das größte IJbel. Manche Kräuter sind sehr heilsam. —
3.	Die Unterscheidungszeichen müßen genau beobachtet werden.
4.	Wir sollen auf jene Silbe, welche im Worte betont wird, Acht geben, damit wir sie dehnen oder schärfen. — Im Deutschen hat die Wurzelsilbe den Ton; z. B. Der Ijelirer lehret uns, wir ScllÜler lernen; wir sollen recht achtsam sein, dass wir ihn erfreuen.
5.	Dasjenige Wort, welches im Satze den Ton hat, worauf die Leute vorzüglich aufmerksam gemacht werden sollen, was etwa am wichtigsten sei, muß mit einer lauteren Stimme herausgehoben werden; z. B. Wir sind arm, aber wir sollen e h r 1 i ch sein ; ehrlich währt am längsten. „Sammelt euch nicht Schätze auf der Erde, (sagt Christus) wo sie der Rost und die Motte zerstören, und wo sie die Diebe ausgraben und stelen. Sammelt euch Schätze im Himmel." „Wo dein S ch a t z ist, dort ist auch dein Her z."
6.	Ein ganzer Satz, welcher in einer Rede wichtiger ist als die anderen, bekommt seine Betonung und wird mit einer lauteren Stimme erhoben, damit ihn die Zuhörer aufmerksamer
— 44 —
pazneje sprijeli in ohranili. Taki stavki so za to bolj tolsto natisnjeni.
7. Potrebno je lepoglasje v branju, pa se težko dopove, lahko privadi. Kdor dobro posluša, pa pridno poskuša, bo hitro lepoglasno bral. Bog nam daj!
X. Mladosti naj lepši izgled,
<^s//a/t / /t/yjia doma Jie//ejit Jtet-vat/tz tnJi a^aa/tce ti /a/t* tme/t ?JioJiv.u-iCC a n t/a ma/ev, /t <ta na //ajit det/e Jiner/ft. Č) /o. z t o te f t/e/e mtye , mtt/e et/jGtiGvtJo. //e/t /e yaö/t'ce t/ejiat/e^e- / /(Cant'/a. c/Ze/e ya/a/e >>tm xttt/tt y/ec/a/a, //evt aa öe Jia /a mre tn Jia/tct zt/tt/t t tn Jia z/a/e one/e, /t Jia ze/ent/ utya>/ ut>>e/t* ^/)a /t /t'/ /e ■a/tint ,yie/ /aztc /
t^Z/a/t. i7e/e Jia fttc/c uej, mtya
fficiant/a, /ty /eji t Ji to -y.at/t ž Ji e-
(/?• * /•*//• / an en t s S t ze .Ht>tt(tt> nty nam mate
vernehmen und behalten sollen. Solche Sätze sind deshalb mit größeren Buchstaben gedruckt.
7. Der Wohlklang im Lesen ist noth-wendig, wird aber schwer (mit Worten) bezeichnet, jedoch leicht angewöhnt. Wer aufmerksam zuhört, und es fleißig versuchet,, wird bald schön lesen. Gott gebe es! —
X. 0er Jugend schönstes Beispiel.
Mutter! wann werden wir denn wieder den schönen Chrisibaum und das Kripplein im Winkel haben ? fragte Annchen die Mutter, welche auf der Bank saß und spann. Zu Weihnachten, mein Kind, erwiederte die Mutter. Gefüllt dir das Kripplein ?
Annchen. Die weißen Täubchen schaute ich so gerne, die sich auf den Ästen und auf der Wandleiste wiegten, und die goldenen Nüsse, die auf grünen Asten hiengen. Wenn nur bald wieder Weihnachten wäre !
Mutler, Weißt du es aber auch, mein Annchen, was der schöne Christb aum
jaa/f'ce /»»y fl/ tyJaee/i <>e / menf tta Ä/o^i / /t	Jiatt ee/ftfrt.
Jiavat/ii a/e 'Hfy> ^	^
/ »<r	/•►'	/'	/ » /'
nozioit 11 neoe navedemo, nam nette teaie 4*tecme'	d/enemu ^e dt/o. wty a/e
i'itic, » A/e*em a/a t/wm, na<> yteKtie oce, e'n Jiu & <ua , na*>a yi^«« jna/e, xine/rt. čf&ecna M /te/a en t/a/fna 6»^itncr^e po-t/e'/o / fitie/n a/re mietet e/auaß. C?föaot*f /iuf/f r/«/i, ye Sn» va^ießa/a, Jim 'Ss/r/utuu, t/a o/aJim^iGuec^Mii' atzt/ ^et//ee.	ö/a /'e/u ne^mAonna / tp#.e<i('/a
i/m en »pu&'&t /t^w"Jittuftt/fz, frueone *^ttt/e me nemarna aneonepa #a^a na /eni
aue/uf ti irye^ou ojiamtn, a naatou jut*at/*z nci^ivaiißamo.
<>e naa ye ttame/ef. unem *ue/te nam ^e	/e^iSe Jiauat/ez, <iue/e
mey JweJt#aut'£
bedeutet? Hast du es schon gehört, was uns das niedliche Kripp lein zeiget? Setze dich zu mir auf die Bank-, ich werde es dir erzählen.
Der schöne Christbaum, welchen wir zu Weihnachten im Zimmer aufrichten, zeigt uns denselben glücklichen Garten, welcher Paradies hieß, in welchem Adam, unser Stammvater, und Eva, unsere Stamm-jtiutler, lebten. Sie waren glücklich, und es jjieng ihnen wohl; sie hatten an allem Überfluss.
Die Schlange, der böse Geist, verführte die Eva, Eva aber den Adam, dass sie die verbotene Frucht aßen. Sie wurden Gott ungehorsam; sie haben gesündiget, und verloren das schöne Paradies, die Glückseligkeit, Auch wir haben kein Paradies mehr auf dieser Welt, zur Erinnerung an dasselbe errichten wir zu Weihnachten den schönen Christbaum.
Gott erbarmte sich unser. In der andern Welt hat er uns ein noch schöneres Paradies,
— 48 — c^oafeefye öuoyeyee a € nee A tieem, vity & neem Jiof v oue/e' 9tey'^io^eezee/, e'/t Jiee nam uvee/ee n medeoee ae^frewf, Afene 91 rem ye yve/i ^lewut'A d/eene'teu zeeÄfene'f.
Oe * et a ae ye meero exefe +t/eyef. t^/revea yrt ye^icve'/ee en v meefe yeea/ecc Jio/oze'fee.
/ecneyee^>/ece Aee-■zeyo,	o Ao 9t n ee afee fie'/ee S^efeem e'n
$vee; a fem ö/ee neem anecne' -rey zyufu'fee.
o 9t e 9tye fie'f vame'ßene	a fem
*iam ye ö^ief atiefe rey zeea/ee&e'/. @/noce'f yi o ^& 9t ne /foe/e'fe fier/e ■ue', ce /toce/e öveone' de'fe, ^uffe ^foyer- en /fue/em, AeeAon ^u/tez-ne've m/eet/enee>	et meefem me&fe'cw
&$e//eXemee wcyeti, ti ''ftoeeoeenefu^iee ezvyen.
(/ßeec/ee9tye /fe'f ^Jeziea r/u u n ay
f /ef
ofeev-j öf(6 yee Ks^feewee* en	v /Jereeza-
/em ttze fa -ti fe9wyie^ na dozyt'^iaf. e/uee tfne /t o r/ff aa emefe v ^/e^tu za/ema/e fernste
den Himmel bereitet. Er schickte seinen Sohn zu uns, damit er uns den Weg zum Himmel zeige, und uns die Himmelspforte öffne, welche die Sünde der ersten Altern verschlossen hatte.
Der Gottes-Sohn, Jesus, tvurde als ein kleines Kind geboren. Maria hat ihn in Windeln eingewickelt, und in ein Kripplein gelegt. Das zeigt uns das niedliche Kripplein an. Adam und Eva waren ungehorsam; dadurch haben sie uns das Paradies verloren. Der erbarmungsvolle Jesus war gehorsam-, dadurch hat er uns wieder den Himmel verdient. Kinder! seid auch ihr gehorsam, wenn ihr glücklich, Gott und den Menschen lieb sein wollet, wie der liebenswürdige Knabe Jesus, in dem kleinen Städtchen Bethlehem geboren und zu Nazareth erzogen.
Als Jesus 12 Jahre alt war, nahmen ihn Maria und Josef auf die Reise nach Jerusalem in den Tempel mit. Gegen
zwei Tagereisen hatten sie in den Tempel Malo Berilo (floix beutfö.}	4
t/yrtye cenene ne /t/o	*, /oye
tn/tt/enec,	trne/ t/o ti t že	tie/t/a
ve^e/ye.	mo/t/tn ^io<i/tt<>ce/
/eoet/a, /ev v, fe.mjle/^nte oo/tt/, /o- /i/a-oe ._/M)tt.ttttt in xToze^ t/oniu ^tov-ev-nt/rt. ^Ž/tt-n Aot/rt^iv-tr/e/et, tn ne ntyr/e/u Z/ezuin jmet//o uttvSyd %%t/ftti>t'/(c ae, tn oe /it/*a ti *Sev-ttzee/em ^tonettne/ct. /vt/e •t/tt //ezuaei nay->/tt ? ^s/Zet/ttoent/t ye .iet/e/, yt'rn /ef o. ot/yo vnryu/, tn	finala/ /o/t/a mof/y»,
t/a do 4e mu not čut/t/t, /c «a
It'Htlt.
7ty ye r./f/titttit t^»«»« ve/ftt ^ >>
n / * t»	ö t nennet /o a /o t
t zet/o*/ne^u devet* Jutt /e ta/u/et." tTezua ot/yotioft: /lOtty, t/a <>/ce *me t'o/a/tt /
Srf/t'
n t ti /ti ti e (//et , e/a, m o v ft »t « /e m /it 41, / a- v- ye tn ty e y « a oe /«/ ^ti /t>it /oyt, ycxt /foyem nctu/u /j
von Jerusalem, weil es keine andere Kirche gab. Jesus, der göttliche Knabe, hatte an dem Tempel Gottes eine große * Freude. Andächtig betete er, hörte das Wort Gottes an, und blieb in Tempel 4 zurück, als Maria und Josef wieder nach Hause zurückkehrten.
Sie kamen eine Tagreise weit, und fanden Jesum nicht unter den Reisege- * fährten. Sie erschracken, und kehrten eilends nach Jerusalem zurück. Wo fanden sie Jesum ? Er saß unter den Lehrern, wo er ihnen fleißig antwortete, und sie befragte, so weise, dass sich alle wunderten, welche ihn hörten.
Wast sagte Maria zu Jesul „Sohn/ warum hast du uns das gethanl Sieh, mit betrübten Herzen haben wir dich gesuchtJesus antwortete: Warum habet ihr mich gesucht? Wusstet ihr denn nicht, dass ich in dem sein muß, was meines Vaters ist? (im Hause Gottes, beim göttlichen Unterrichtet)
je i>«/ * <njt<ma> <u. //mrtve/, *ri je /tt* 4 «t a j wi i»/«** ti e m e /o * « »•
//ča<>/e/ fe ne /e nrt a/avoa/t, «>«-Jin/ /ett/t nt* mot/xaa/e tu ^tr,/evniuaa/e Jmt cffioju tn ^iwe ^fut/tn. /ßa/o- /ejia je
v-öe' a/uact /a/t/a Jwtt/nt /h/c u, cef/vt tu t/a m et, /a/tir je /t/ m/ut/eneo /ojt'f
XI. Kako se v cerkvi včde.
1.	Otroci! cerkev je veža božja. Pred živim Bogom stojimo, kadar smo v cerkvi. Z Bogom govorimo, kadar molimo. Kadar poslušamo božje nauke, Bog z nami govori. Kako čedno se imamo toraj v cerkvi vesti, da' Boga ne žalimo !
2.	ße pred šolo v cerkvo hodite, šolske reči tičas v šoli pušajte. Kadar po šoli v cerkvo greste, orodje sebo vzemite.
3.	Po dva in dva, dekleta pa po dve in dve v cerkvo hodite, fantje naprej, dekleta pa za njimi, lepo tiho in mirno.
4.	V cerkvi naj vsak na svoj odkazani kraj stopi, naj stoji ali kleči, lepo poje
Jesus gieng mit ikn&n nach Nazaretht und war seinen Altern unterthan-Kr"nahm zu nicht nur am Alter, sondern auch an Weisheit und Liebenswürdigkeit bei Gott und bei den Menschen. Wie schön ist dieß? — Alle Kinder sollen in der Kirche und zu Hause so brav sein, wie Jesus, der göttliche Knabe.
XI. ©as Verhalten in bct Äitcfje.
1.	Äinber! bie Jlirdje ifi tag (SotteS. Sir flehen öor bem lefcenbtgen (Sott, wenn wir tmä itt ber Äit$e Beftnben. Sir reben mit (Sott, wenn wir Beten. Senn wir baö Sort &otte§ anböten, rebet (Sott ju un§. Sie ftttfam fallen Wir unš in ber ^irc^e »erhalten, bamit wir (Sott nicht fceleibigen J
2.	Senn ihr t»or ber ©cfcule in bte Äirche gehet, fo laffet inbeffen eure (Sdwlfatyett in ber Schule. (Sehet ihr aber nach ber (Schule in bie Kirche, fo nehmet euer ©dmlgerath mit.
3.	(Sehet paarweife, bie Änaben juerft unb bann bte šKabchen fiitt unb ruljtg in bie Äirche.
4.3n ber Kirche hatj eber feinen angewtefenen^lafc einzunehmen, unb er foll flehen ober fnien, f^on fingen
ali moli, kakor se vam ukaže. Po opravilu spet v tem redu iz cerkve odidite.
5. Ob nedeljah in svelkih o pravem času v cerkvo pi'ihajajte, le na vam odmerjen kraj bodite, božje nauke zvesto poslušajte, in pobožno molite.
'.'6.. Kadar pojete ali na glas molite, ne kričite preveč, temoč molite gladko in zložno. V procesijah ali obhodih lepo po versti hodite, • molite ali pejte, kakor se vam naroči. To tudi storite pri pogrebih.
7.	Kadar ob nedeljah ali praznikih po poldan k službi božji pridete, se tudi v šoli sni-dite, in iz šole po dva in dva v cerkvo pojdite, ako je šega taka. V cerkvi na svojem mestu keršanski nauk zvesto poslušajte.
8.	Če ob odmenjenih dnevih k spovedi in k svetemu obhajilu greste, zberite se, če je mogoče, v šoli. Iz šole pojdite po dva in dva v cerkev. Lepo pobožno se nosite, in po svetem obhajilu mirno domu hodite. ,
9.	V cerkvi in na vsih svetih krajih se spodobno in pobožno obnašajte, ter ne pozabite, da ste vpričo Boga. Ne ogledujte se v cerkvi, ne smejajte se, igrač v cerkev ne nosite, ne letajte po cerkvi.
ober Beten, tüte matt eucfj Beftefjft. ber Verrichtung gefjtman wteber ttt berfefBeit Orbnung au3 ber JtircBe.
5.	2ftt @onn« unb tfetertagen foffet tf)r jur regten 3ett auf bte eu$ angelieferten ^fäfce fornmen, bie Seljre ©otteö aitfnterffam anfrören, unb anbadjtig Beten.
6.	ißetut tfjr finget, ober laut Betet, fo fettetet ntc^t ju ötef, fonbern Betet ffiefjenb unb eittftimmig. Set ben $rojefftonen unb Umgängen gHjet fdjott naefj ber 9tetfje, Betet ober finget, wie man eš eu<§ aufträgt. (iBen bagfelBe foffet tfjr audj Bei ben SetdjenBegangtttffen tljun.
7.	2Bentt t§r an @omt* unb geierfagett $um nachmittägigen ®otte§ * Dienfte erlernet, fotfet ifit eud) aucB in ber @cf)ule öerfammeln, ttnb au3 ber ©cfcule paarwetfe tu bte Ätrcfje gelten, faffS ber SraucB fo tft. 3n ber -Vltrc^c foffet if;r auf euren $fä£en bte ©^rtfienfe^re aufmerffam anhören.
8.	SSenn tfjr an ben Beftimmten £agen jur 93et^t unb jur fyeiltgen Kommunion geljet, fo üerfammeft eud), roemt eä mögftdj tft, aud> tn ber @$ufe. ®e^et paar* roeife au§ ber ©djttfe tn bte Ätrdje. ©ene^met eud^ anbäc^ttg unb geltet nad? ber Seifigen Kommunion tu^tg nacB -§aufe.
9.	Verhaftet euefj tn ber Jltrdje unb an äffen Betligen Orten anftänbtg unb anbädjttg, uitb »er« geffet nidjt, bafš % öor @ott jtefjet. ©etyet eud) nicf>t um, fachet ntcfjt, traget feine ©piefereten in bie Äircfje, laufet itt ber Jvitdje uicf;t f)erum.
10.	Molitvene knižice imejte, in pobožno molite ali pejte iz njih. Ne hpdite v stisko, in po dokončani službi božji pojdite iz cerkve v lepem redu, dečki naprej, dekleta za njimi domu.
11.	Po potu v cerkvo, kakor iz cerkve domu, spodobno hodite. Pozdravljajte tiste, kteri vas srečujejo , in imenitnim osebam se odkrivajte in priklanjajte, kakor se spodobi.
12.	Pred cerkvoj se ne mudite, ne igrajte krog cerkve, ne hodite brez dovoljenja v turen, ne lazite po zidovju, in po stenah ne čerkajfe. Le hitro v cerkvo stopite, in na službo božjo se pripravite. Po vedenju v cerkvi se pozna, kaj otrok velja, in kaj bo iz njega.
Mali Rembert, naj mlajši zmed šolarjev, se je naj čednejše obnašal. V cerkvi je pred oltarjem pokleknil, se je polagoma pokrižal, in se je mirno na svoje mesto podal. Ko so po potu drugi šolarji in šo-larice trušali, je Rembert mirno svoj pot hodil. Sv. škof Anžgar ga vgleda, spozna modrega mladenča, pokliče njegove stariše, in jim reče, naj jemu Remberta za više šole dajo. Veseli izročijo dobri stariši svojega sina svetemu škofu. Priden Rembert zra-
10.	36t foüet eilt ©ebetbudj l^aBen unb an« bdptig Beten obet batauö fingen, @ebet «idjt inS ®e* btange, unb Begebet eudj nad> Beenbigtem (Sottet Tienfte in frönet Dtbmmg auä ber £ird>e, juetjl bie ÄnaBen, bann bie 2fläbd>en nad? $aufe.
11.	©eljet gejientenb fowoljl auf bem Sßege jut Äit^e atö audj au§ ber Äitt^e nad) £aufe. ©egrüjjet btejenigen, bie eud) Begegnen, bot angefeuert ^etfonen nehmet ben -gut aB, unb machet tfnten eine anfidnbige
SßerBeugung.
12.	galtet eud> tiot ber Äitcfce nicbt auf, fpielet ni<$t um bie £ir<$e Berum, gebet nicbt oljne (ErlauBnig tn ben S^utm, fteiget nidjt auf ben dauern Berum, unb Befri&elt bie Sßanbe nic^t. tretet fogletdj in bie Äir<Be unb Bereitet eud> auf ben ©otte8*Ttenft bot. 9ln bem Verhalten in ber Strebe erfennt matt, waä ein Jtinb wert fei, unb waö nod> au§ iljm werben wirb.
3)er flehte StemBert, ber iüngfte unter ben <3djülettt, Betrug ft<£ am ftttfamfien. 3n ber Ättcbe fttiete et öot bem 9tltare nieber, machte langfam baö J?teu$, unb gieng rubig auf feinen SBemt auf bem SSege anbete (Scbület unb (Spulerinnen lärmten, gteng StemBert rubig feinen 2Beg fort. Ter B- Sifdwf 9lnögat beobachtete ben ftttfamen ÄitaBen, rief feine Sötern unb fagte, fte fotlen ibm ben Rembert für bie weitere SluSbilbung in ben ©tubien üBetlaffen. Tie guten Slltern übergaben freubig ifjten @obn bem fyilu gen SBifcfcofe. Ter Braöe 3tembert wuebä ju einem
ste učen mož, imeniten škof, in je zdaj svetnik v nebesih.
XII. Spoštuj očeta in mater.
1.	Kaj je delal Jezus v Nazaretu pri svojih starših ? — Sv. pismo pravi, da jim je bil pokoren. Jezus je vbogal Mario, svojo božjo mater, in ji v domačih poslih *) veselo stregel. Pomagal je svetemu Jožefu, svojemu redniku, delati stole, mize in orala; ker je bil Sv. Jožef tesar. **) Pač je bilo lepo gledati božjega mladenča, kako je tesal, žagal in vertal, da bi si kruha prislužil!
Je bilo pa Jezusu treba delati? Ne, njemu so angeli stregli. Pokazati je hotel otrokom, kako naj stariše radi vbogajo , in jim delati pomagajo po svoji moči. Kar oče ukažejo ali mati rečejo, imajo otroci hitro in pa veselo storiti. Se obotavljati ***), kislo deržati ali pa prašati: kaj mi böte dali ? je gerdo. Starišem ukljubovati je hudobno, jim jezljati ali odrekati pa greh.
2.	J a r n e j č e k! so rekli oče , idi h kovaču, in mu povej, da ga lepo pozdravim.
*) Posrl ali opravile.
**) Tesar ali cimperinan.
***) Oboiav-jati se ali muditi.
gelehrten Spanne, ju einem Berühmten ©iföofe heran, unb ift jefct ein ^eiliger im Gimmel.
XII. (šijtt SJttter unb Stfutter.
1. 2Öa8 that 3efuS in SRajareth Bei feinen Altern? Sie heilige ©chrift fagt, bafö er ihnen g eh er fant war. 3efu3 gehorchte feiner göttlichen SWutter, unb biente ihr Bei ben handlichen ©efchäften. (Sr half bem heiligen 3ofef, feinem SUcihrbater, ©fühle, Etffce unb pflüge »erferti* gen; benn ber heilige 3ofef war ein Zimmermann. Sohl war eä föön, ben göttlichen Säugling jimmern, fägen unb Bohren ju fehett, um fich fein ©rot ju öerbienen!
Bar e3,3efu3nothwenbig ju arßeiten? 9?ein, ihm bienten bie (Sngel. @r wollte ben Äinbern jetgen, wie fte ihren filtern gerne folgen unb ihnen nach ihren Äräf? ten Bei ber SlrBeit helfen follen. 2ßa§ ber ©ater Be# ftefilt ober bie Butter fagt, haBen bie Äinber äugen« Blicflich unb freu big jit tfmn. 3ctubern, ein fattreS @eftcht machen ober fragen: wag werben fie mir geben? ifi abfcheulich- Sen filtern trogen ifi Böfe, wiber fte murren ober ihnen jurücf reben, ifi ©ünbe.
2. ©arthel! fagte ber ©ater, gehe jurn ©chmibe unb fage ihm, bafö ich iß" f<hön grüfje unb fragen laffe, oB er^eit hatte, unfere $ferbe ju Befragen? gemach laufe in bie 3ttiihle, unb frage, oB wir etwaS jutn
in da sem ga rekel poprašati, jeli bi vtegnil naše konje podkovati ? Potem teci v mlin, in poprašaj, ali smemo kaj mlet poslati?" Jarnejček se je gerdo deržal, kakor bi nerad šel.
Berž njegov mlajši brat Markee skoči rekoč: Ljubi oče! naj jaz grem; vse bom prav lepo opravil. Markee vzame svojo kapico in veselo dirja. V kratkem nazaj pride in pove, kako je svoje naročila opravil, kaj je kovač rekel, in kaj je v mlinu zvedel. Oče ga lepo pohvalijo rekoč: Ti si vse dobro opravil. To je bilo Markecu veselje!
3.	Ljudmilica je bila ravno tako berzna. Če so ji mati rekli: „Idi, in stori to ali tisto" je hitro storila. Ce so jo mati po kaj poslali, je urno prinesla. Le odkimnili » so, če ni bilo kaj prav, in Ljudmilica je precej pustila. Kar je starišem le na očih vidi-la, je veselo storila.
4.	Marti nek pa je bil ves drugačen. Če so mu oče kaj prepovedali, mu je za-merzelo. Če so mu mati kaj rekli storiti, se je jezno deržal, je počasi lezel, in ga dolgo ni bilo. Kaj mislite koga so stariši rajši imeli, Ljudmilico ali Martineka? — Kaj je Martinek pogosto dobil, če ni hotel vbo. gati ? — Komu hočete biti pa vi podobni, da vas bodo stariši prav radi imeli?
Stiert Riefen Dürfen ? SSartljel machte ein ©eftdjt, alä oB et ni$t gern gienge.
@oglei$ fpringt fein jüngjier «ruber 3ttarfu§ ^rBei, unb fagt: SteBer Vater! laffe mt<$ ge^en; »erbe affeg fc$ön »errieten. SRarfuä nimmt fein d^en unb lauft freubig fort.	3«* ^mmt er
wieber jurftcf unb erjäp, wie er feine Stufträge aušge* rietet, wa§ ber ©djintb gefagt, unD wa§ er in ber 3ttül?Ie erfahren §aBe. Der Vater BeloBt ityn unb fagt: Du ^aft affeä gut ausgerichtet. Da§ war für 2Äarfu8 eine $rettbe!
3.	8ub m ticken war eBen fo fyurtig. Sagte il)t bie 3D?titter: ®elje, unb tfjue mir btefeS ober jeneg, fo tfjat fte e§ gefcBwtnb. (Bfyidte fte bie SRutter um etwäS, fo Braute fte eg fcf>neff. Die «Kutter winfte nur, wenn etwa§ ni(|t redjt war, unb SubmifcBen fiefi e§ BleiBen. 2öa3 fte ben Sötern an ben Slugen anfalj, t^at fte freubig.
4.	äftartin war ganj anberg. VerBot iljm ber Vater etwa§, fo öerbrofS eä i^n. .gtefj tJjtt bte 3Äutter etwa? t§un, fo machte er ein ftnftereg ©eft^t, gieng langfam unb fant fpat wieber äßie urteilet iljr, wen Ratten bie Altern lieBer, 8ubmil(|en ober ben Sßartin? — Bas Befant Martin flau fig, wenn er ni^t folge« woffte? — SBem woffet % gleichen, bamit eudj eure 3fltern reefrt lieb IjaBen ?
5.	Vertoglavi otroci, ki vse kote obletajo, po izbi dirjajo, vse preveržejo, z vratrai treskajo, da okna klepečejo, so ljubim stari-sem velika nadloga. Male otroke iz spanja budijo, ali jih dražijo, da se derejo, in delajo vsi hiši nepokoj. Takih otrok Bog nima rad; Bog je oče mira, pa ne nepokoja.
6.	Paule k je bil živ nepokoj, zdaj je na dvorišu na vse gerlo kričal in pokal, zdaj po stopnicah priropotal, zdaj po hiši skakaje stole prevračal, ali kaj na tla spustil, ali z dvermi treskal noter in vun grede. Tako je dele izdramil, da se je začelo jokati. Mati so morali vse popusliti, in iti deteta tolažit. Ali ni to materi merzelo? Kaj so mati * Paulsku storili? —
7.	T e r e z i k a je rada svojega malega brata dražila. Če je hotel fant kaj imeti, mu ni dala, zdaj mu je kako igračo po sili vzela in zgubila. Če sc je jokal, mu je še huje ukljubovala. Vselej je bila nevoljna, kadar so ji rekli ga varovati. Za to pa tudi fantič ni hotel biti pri Tereziki. Jeze se je od nje privadil, se je gostokrat iz vsega gerla deri, in je ves hudovoljen. prepirljiv fant prihajal. Vse hudo je sestri povernil, kar mu je zalega storila. Kdo pa je bil temu kriv? •— Kdo je
— G3 —
5.	Ungejiünte Jtinber, »eiche alle Söinfel auSlau* feit, im Limmer hewmrennen, atteš untereinander werfen, unb bie Stiitre jufc^lagen, bafö bie ^enjier flirren, ftnb ben titern ein grof?e3 Ungemach- Sie wecfen bte fletnen -Einher auf, ober ttecfen fte, bafS fte weinen, unb machen bem ganjen -§aufe, Unruhe. (Solche Einher $at @ott nicht gern; ©Ott ift ber $Sate1 beä griebeitš unb nicht ber Unruhe.
6.	Käulchen war ber lebettbige Störefrieb. 58alD fchrie unb fnattte er im -gofe fo laut er fonnte, balb traute er laut bie (Stiege hinauf; je|t farang er in ber Stube herum, warf einen Stuhl um, ober lief? etwa§ fallen, unb fchlug bei bem
unb (Eingeben bie Shür h^t ju. Sa weifte er baš Heine Jtinb auf, bafö eö ju fcbreien anfteng. Sie SWutte'r mufjte alles im (Stiebe laffen, unb geben, um ba§ J?inb ju fiillen. (Sollte ba§ bie SKutter nicht öerbriefjen? 2Ba§ that aber bann bte Sftutter beut $aul<hen? —
7.	Shereöcheit reijte ihr Srübercben gern. Söoüte ber ^nabe etwaö h^ben, fo gab fte eg ihm nidjt; jefct nahm fte ihm ein S£iel$eug gewaltfam weg unb berlor eS. Söenit er Weinte, trotte fte ihm noefe mehr. Sie war immer unwillig, wenn fte ihn hüten mußte, Barum aber wollte ber J?nabe auch nicht bei Shereächen fein. 9Son ihr gewöhnte er ftch auch M 3«vnen an; er fchrte oft auö »ollem -gaffe, unb warb nach unb nach ein recht muthwiHiger, ganfl
otroka hudobe naučil? — Otroci! prijazni imate biti do svojih bratcev in sestric, da vas bodo tudi radi imeli.
8.	Lizika je malo dete prav rada imela. Kakor se je zbudilo in jelo jokati, ga je hitro pozibala, pa mu zapela. Dostikrat ga je iz postljice vzela, ga na svoje krilo posadila, mu košček kruhove skofrjice žvekati dala, ali mu s čim drugim poigrala. Dete je bilo prav rado pri nji, in mati so lahko tičas svoje dela opravljali. Lizika pa je tudi pri materi veliko veljala. In kaj bi ne? Pohlevne otroke tudi angeli božji radi imajo.
9.	Deca, ki si jedi izbirajo, ki jim kosec kruha premajhen, močnik preslabo za-beljen *), so nehvaležni otroci.
Otrok, ki se kuja, če mu ne dajo ali ne storijo, kar poželi, je šibe potreben, in kteri z jokom kaj posiliti hoče, temu se dovoliti ne sme. Za svojovoljo je šiba naj boljše zdravilo. Sveto pismo pravi: „Neumnost je terdo vsajena u fantovo serce, pa šiba jo bo izpodila. Cesar navadiš fantiča, tega se tudi starče ne bo odvadil.
Zabeliti ali začiniti.
fnptiger 3unge. dr öergalt Der ©pwefter attei, WaS fte ihm Seibež gebart hatte. Ber war fämlb taranš — 2®er bat bem -KinOe bie 23o3bett angelebrt? — Äinber! iJjr fottet gegen eure ©efpwifler freunbltp fein, bamit aup fte eup gern baben.
8.	ilie3pen hatte baS-flehte Jtinb rept gem. ©obalb e§ erwapte, unb ju weinen anfteng, wiegte fte c§, unb fang ifuit öor. Oft ttalmt fte es au§ bem SSette, fe|$te e§ auf ihren ©pofi, gab ifym ein ©tücfa pen SSrotrinbe jum Raiten, ober fyiefte pm mit etwa® anbern öor. Äinb war rept gern bei pr, unb bie SKutter fotrnte ittbeffen ibre ©efpäfte öerripten. £ie&= pen galt aber aup öiel bei ber Stfutter. Unb warum fott fie e§ nipt? (Sittfame Jtittbev haben aup bie (Sngel-@otteä gern.
9.	.Siinber, bie in ber Nahrung ausflauben, betten ba§ ©tucfpen SSrot ju fleht, benen baö 3J?u3 ju wenig gefpmctfjtn f'fi, ftnb' unbanfbare Äinber.
eilt Mttb, welpeä fpmottt, wenn man pm nipt gibt ober tbut, wag eg »erlangt, bebarf ber 9tupe, unb welpeS mit Beinen etwa§ ertro^en Witt, bem barf e8 nipt bewilliget werben, gür ben @igen;1nn ifi bie Stupf baä befie Heilmittel. Sie h«lige ©prift fagt: Tie Sborfyeit ift in be§ .Knaben £er$ tief gewurzelt, aber bie ŽHutfje wirb fte heraustreiben, jmtg gewohnt, alt getban.
Malo Berilo, (flob. beutfp.)	5
10.	J a k e c je hotel zdaj to, zdaj uno reč od svoje matere imeti, če mu niso hitro dali, ali če so mu celo odrekli, se je čeme-riti začel. Je pa zdaj hitro dobil, kar je po-želel ? Nikar. Mati so rekli: „Ravno zato, ker tako hočeš dosiliti, ne boš dobil." Jakec vidi, j da s hudim nič ne opravi, in se po malem svoje gerde navade odvadi.
11.	Mati so trem otrokom vsakemu enoj jabelko dali. Franček je mermral, da je naj manjšo dobil. Mati so mu berž jabelko vzeli rekoč: „Ali bi rad večje jabelko imel, France? Kdo č6 ž njim menjati?" — »JazK manjša sestra Jerica odgovori. Mati velijo: „Jerica le obderži, kar imaš! Tvoj brat teg^j ni vreden. Kdor malega ne časti, tudi veče-j ga ne dobi. Bom Francetu jabelko za jutro i hranila invidila, ali bo ž njim zadovoljnejai?"] Drugi dan je bilo Francetu jabelko dobro.
12.	P et rek ječmenove kaše ni rad jedel. Če so jo na mizo prinesli, je taki žlico položil in pisano gledaL Mati ga pogledajo : „Petrek! kaj ti ta jed ne diši ? Nisi delal, kakor mi; za to ti ne diši jesti. Saj malo zajmi! Veliko jesti ne bi bilo zdravo za tebe, ker se ti kaša merzi. Da pa ti ne bi škodilo, dones nič drugega jesti ne bol
10.	3)et fletne 3afob begehrte öon feinet Sftuttet balb biefj, balb jeneS. (Sab fte ež i^m nid! gleich, obet fölug fte eS tpt ab, fo fleug et an, fc^ntotten. (Stielt er nun eljet, waS et verlangte? Stein. Sie 2Jhttter fagte: (Eben weil bu e£ fo mit Ungeftütn wiffft, befommjl bu e§ ni^t. 3)er Heine 3afob fteljt, bafä et mit ©flimmern nicijtS aufrichtet, unb gewöhnt ftc^ bie hafäli^e ©ewohnheit nach unb nach ab.
11.	(Sine SKutter gab jebem üjtet btet Jfrnbet einen 3tyfel. gränjdjen murrte, bafS et ben fleinfteit befommen Sie žKutter nafjm iljm gleich bert gfyfel unb fagte: „Su mochtefi getn einen größeren Stpfel haben, grausen ? Ser will mit ihm taufdjen?" „3$," antwortete bie Heinere (Schweflet ©ettrub. Sie SJiutter farach: "Otetdjen, behalte nur, waä bu lja#I Sein ©ruber »erbient eä nicht. 2ßet baS kleinere nity dftt, ifi beS ©töteten nicht wert. 3$ will gtanjcfyen ben Styfel für morgen aufgeben, unb Witt bann fehen, ob er jufriebenet bamit fein werbe/ Sen anbent £ag war ber 2l£fel grönjc^en wittfommen.
12.	23er Heine $etet a§ bie Oerfte in ber SÄtlch nic^t gern. 2flS et fold)c auf ben £tf<h Bringen fa$, legte er gleich ben Soffel weg, unb machte ein finfiereS @eft^t. Sie 2Rutter fah tyn an, unb fataih: „$eter! fdjmecft bit btefe (Steife nicht? Su Jjafl nicht gearbeitet, wie wir, batum f^mecft bit ba8 ©Ifen nicht 2lber ifi bodj et« wenig! Sieleffen, wäre nicht gefunb für bi<h, weil bu bte- ©etfie nicht magfi.
dobil. Bom pa v prihodho ječmenove kaše * \ečkrat skuhala, da se je po času privadiš. Škoda bi bilo, da ti tako zdrave ih döhre hrane ne bi jedel."
Jeli so inati prav imeli ? — Kaj bö iz izbirljiVega otroka? — Ali bode Bog takemu sreč6 dal? Petrek je hitro žlico pobral, in je fftifv rad ječmenovo kašo jedel.
XIII. Hvaležni sin, Egiptovski Jokef.
/ßf/ov ae	jfryr , <>Jta<>/tye
'o»eye a/etttt.ie.	titedntioG tietes rte« <tv.
en nam ^o-	'Toze^
t/a ntc /e^iae,
— 69 —
$amtt ftc Dir aber ni(f)t f(J)aDe, fo befommft bit
beute fünft nichts.
nji« ©elften * @rit§e fiinftig öfter fo^en, Damit Du Dieb nad> imb nad) Daran gewöljnefi. <S§ njdre fdjabe, wenn Du eine fo gefimDe unD gute (Steife nic^t effen ipürDeji!" .§atte Die Butter re$t?2Baä nrirD au§ einem ^eifli^en ÄinDe? BirD einem folgen @ott @Iü<f geben? $eter nabm gefcbwinD Den £i>ffel nnD afi Die @erfien«@riifce recf)t gern.
XIII. Per äppiifdic Jofef, ein Hanh-barcr Sojin.
--»J»-«»-	^n*
fl^/rf ^jCfT' /. -f -nUM*»»»-	^»A«.
— 70 — y« rmef t/orfve^a aoe/cc
.'TctAtyia, Jta	Äae/odne /iva/e,
ooe/tt, e'ti jfixetu vcrrA ao-
pw iTažej/a e'tne/t.	* vanysrArnf-
onf /fnti/i nt ^ta/e^nt/, z>a tfe^a* e/ef
öO t^a tna/aJiMt/nt jf-Het/fe 'cev/t'/t, tn
jivot/a/f ^i/tyftti /fuc/rm	S^yie/, #
f/aßna e/exefa*
t^oze^^e « ^i/eyetn Awcefu oa/a/l <« ye avtye^et paa^io-t/aiyee yiaa/ena ö/uzttf	vat/pa ye
en wur it<>e xcttytat. SVedna-mna zente rfaoe met/ofztie^a STa-ve^ci ^neA «tu-Jießa&f ee/t e^«'^ ae y« Ä^ff dtee/^ *n vdezaf, ne^ac ,* „ /a dt' /a /t~

„Ute kannte tri) etuias fo btifes tljnn uittv gegen meinen ott fnn&iflen!"
^o A'ue/o /t e'y a 4 /a &.e'f, e'n z a Ji e n a vaje pa a p a a ne 4 i'//"
c^c- Auf/adne' »ene' A*/ho za/azen, je rft'f nee/a/zne' t^aze^ u peoa zajiev/. ffl&ue/a te met je pat/t/a / Ji a #aj7e' fe uae Jivedautf, f/a de' ae /e/ 3tcpu »antene/. 9Jic o~e p'e Sfa/ jffiopa, ^'ut/e. Mfap Jut /ue/e <%žej?a ne »ajiuo/et ^Ja/ mu jf fa/e'Aa rno-t/xaa/e, r/u pe Avaßu car/ne tanje Jlvau vazdiz'e/, e'n	pa ez Jeoe
na outpe mea/a Jto iize/epne , fe* pa *a ma/epa Avaß'a J^auy'epee namea/ne'AaJ
'aue.
^>*ap/tj'/e, fa/o &ap
za -utoje

^tZ/n-t*'
^r jf" m ; I

JŽ,,«//	S/o-U
sw/w'	y
■ -; 9/ ^	" ^	•
^r-rf^t-- //f s/j^L** -Oft-*^/ t^*/-*-*-dbre- /v-i^.^J --
. tÜf^f č/^/rt-t-r fit"*-**- ■
č/*ecne' ^/cae^ ovojema ö/enteret ooe/a ne' Jmzude/. /& <tede' je o/a#oe£ct yi»««^ naj d* oe ece/u na a/are
t/ne' f/a/fv« jae/e'/a.	/u je de?
Jiewue' *a /vernem , oe ne ovftmoutt/ ftče/ff, ^/avejrt ^taoJeija. — rJa/o^iu na-/eoe, ja objame, /jadevneuo /aoaje, €tt ■ueoeßa oe joče.	je
ttce/tt naj doß'ot	w Jivewz>e'/eK,
jvd J& * uoem Jia/ite/unem oo/ev-dova/?
*n
/fjia trne/ t/a omen/e.
?a ome#/ne' Jtoo/e^e	Oueje-
p oce/ee ne zajiuo/f/. jevn je o/veje/. /Ho o o umev/e, jem nva/e-zno
č/ž****''^'*',
— 76 —
oce »a/tone, o/	jta&a^ia,
dri/it'* do int* de'fe nuve-oe'/e.
//'itfjf-t. / •yttit/ry/e ooe/ee en t>m/ey, f/trt rfo/e e/o/jpa zetit/er en e/et öe na»* /fo e/o/ivo yete/t/o.
XIV. Kdo so naši starlšf?
1.	Naša naj bližja rodbina so nam dobri o č e in naša ljuba mati, kteri so nas rodili. Mala deca jim pravijo a t e j in mama; odrašeni jih imenujejo s t a r i š e. Za Bogom so nam stariši pervi dobrotniki.
2,	Našega očeta brat so nam stric, in jih žena so nam s t r i n a. Brat naše matere so nam ujec, in jih žena so nam ujna ali ujkinja. /Stričevi in tudi uičevi sini so nam bratrani ali bratranci; jih hčere pa brat rane ali bratranke.
3. Očeta našega in naše matere sestra so nam teta, jim pravimo ljuba tet k a ali
XIV. Ber ftnb unfete Altern?
1.	Unfere mitfcfte Verwanbtftyaft ift unfer guter Vater trni) intfere Itefce $?utter, öott Welmen wir geSoren werben ftnb. Ste ffetnen Äntbet nen« neu fte unb STOanta; bie (SrwacBfenen nennen fte Gittern. 9iacfc @ott ftnb nn§ bie filtern bie erften 2ßo6ItMter.
2.	Der «ruber unfereS VaterS ift unfer D Ij e t m (OnfeF), unb fein Sßetfc ift mtfere £ ante (®?nBme, Vafe). Der ©ruber ttttferer Stfutter ift auefr unfer Ofjeim, unb fein SBeiB ift unfere Xante (STOufime). Die @ofme beö DfieimS ftnb unfere Vettern unb feine Softer unfere üttidjten.
3.	Die €$Wefter unfereä Vater§ uttb unferer Butter ift unfere Safe, ju bet wir unfere Me Xftnte, jtt ihrem Spanne aber Dnfel fagen. 3u
teticä, jihovemu možu pa t e t e c. S sini naše tete smo si sestrani ali sestrici; tetine hčere so pa s e s t r a n e ali sestranke.
4.	Ljubega strica in strino, ujca in ujno, pa tudi teto in tetca (tetinega moža}, ki jih za strica imamo, spodobno spoštujmo. Radi nas imajo in bodo skerbeli za nas, če nam Bog stariše -vzame, in bomo sirote brez očeta in matere. Bratrane in sestrane ljubi« mo, in jim radi kaj dobrega storimo.
5.	Poštujmo tudi svojega botra in botro, ki jim tudi kum in kuma, gotej in gota ali gotejca pravijo. Oni so nas k svetemu kerstu nesli, in so za nas poroki bili, da bomo pridni, pravični kristiani. Naša duhovska žlahta so, in bodo na sodbi za nas odgovor
. dajali.
Ako starišev in druge vsmiljene žlahte ne bi imeli, bi naši botri za nas skerbeli. Veliko hvale smo jim dolžni.
6.	če nam nemila smert očeta vzame, in se naša mati, zapušena vdova, spet orno-žijo, dobimo o č u h a ali očima. Ako nam pa mati umerjejo, in se naš oče, vdovec, oženijo, dobimo mačeho za mater.
7.	Po mačehi in. očimu dobimo po poli brate in po poli sestre. Očim in mačeha nas za pasterke in pasterkinj«
Jen ©öljnen unferer Partie ftnb wir auch 33ettern; bie Softer unferer £ante ftnb unfere u h m e n.
4.	3)čn lieben D^eim unb feine grau, aber au$ bie £ante unb ihren SRann, ben wir auch unfern Dnfel betrachten, fotten wir gejiemenb ehren. (Sie h<räen un§ gern, unb werben für unS forgen, wenn unS ®ott bie Altern nimmt, unb wir SBatfen ohne ©ater unb SÄutter bleiben. Sie ®ef<hwifterfinber fotten wir lieben unb ihnen gern ©utež thnn.
5.	©hren wir auch unferen @ eöatter unb ©eöatterin, bie wir auch	"nb $athin nennen, Sie trugen unS jur heiligen £aufe, unb ftanben als SBürgen für unS, bafS wir braöe, recht* fchaffene Gbrifiett fein werben. «Sie ftnb unfere getfk liehe ©erwanbtfchaft, unb werben am ©erichte für unS 9lechenfchaft geben.
SBenn wir feine 3tltern unb auch feine anbere barmherjige 93erwanbtf<haft hätten, fo würben unfere Rathen für unS forgen. Söir ftnb ihnen großen £anf fdmlbig.
6.	Stimmt unS ber bittere £ob ben SSater, unb bie SÄutter heirathet als »erlaffene Sßitwe wieber, fo befommen wir einen ©tieföater. (Stirbt unS aber bie SWutter, unb unfer ©ater fyiratfyt als 2BitWer wieber, fo befommen wir eine (Stief* mutter fiatt ber STOutter.
7.	9iach ber Stiefmutter unb bem (Stiefvater be* fommeit wir<Stief* ober £albbrüber unb ©tief*
imajo; mi pa očuha in mačeho moramo lepo imeti; saj so tudi naši stariši — ljubiti po poli brate in po poli sestre naše; saj smo vsi božji otroci.
8.	Naši pred stariši so naš ljubi dedek in babica, ki jim| tudi pravimo stari oče in stara mati. Oni so oče in mati naših starišev, so nas zibali in lepo pestovali, pa prav radi so nas imeli; tudi jih spoštujmo!
9.	Stariši našega dedeka in naše babice se imenujejo naš preddedec in naša pred-babica. Oni, preddedje naši, so že davno pomerli; mi jih nismo poznali, tudi oni nas ne, pa so vendar za nasskerbeli, kakor slišimo od njih praviti; hvaležno smo jih pomniti* dolžni.
10.	Vsi naši spredniki se imenujejo naša stara ž 1 a h t a ali naša prednja rodbina. Bili so naši dobrotniki, so nam zapustili drago domovino in pa pravo sveto vero. V časti svoje starodavne sorodnike imejmo, pa ohranimo skerbno svojim naslednikom, kar so nam oni izročili . Tako bomo dobrih starišev hvaležni otroci.
ober -§aI&fpWKflern- Ter ©tiefbater unb bie (Stiefmutter galten uns für ©tieffohne unb ©tieftöpte*; a*>cr in"£en ben ©tiefbatet unb bie Stiefmutter lieb ha6en; &enn fte ftnb ia aup unfere Altern — lieben nutzen wir unfere ©tiefbtübet unb ©tieffpweflera; benn wir atte fint» Äinber ©otteg.
8.	Unfere 33oraltern fmb unfer lieber ©rofibater unb bie ©rejjmutter, ju wefpen wir aup 9ütbater unb Slltmutter fagen. ©ie fmb SBater unb Mutter unferer Altern, fte wiegten unb Iocften unš freunbltp, unb hatten ung rept gern; aup fte fotten Wir ehren.
9.	Tie Altern unfereg ©rofibaterg unb unferer ©rofmrntter werben unfer Urgrofbater unb unfere Urgroßmutter genannt. @ie, unfere 9lhnen, ftnb fpon längft geftorben; wir fannten fie nipt, fie uns aup nipt; unb bop forgten fte für uns, wie wir bon ibnen etilen hören; wir ftnb fpulbtg, unö ihrer banfbar ju erinnern.
10.	3tfte unfere Vorfahren h«§«t unfer 91 h n e n g e f p {e p t. ©ie waren unfere SBohfpäter, fie hinterließen unS bie peure Heimat unb ben wahren heiligen ©Iaüben. 2öir follen unfere 9t h n en tn (Ihren halten, unb wag fte unä überliefen, unferen 9?flpfommen forgfältig überliefern, ©o werben Wir guten 9l/tern banfbare tfinber fein.
Malo Berilo (floto, beutfp.)	6
XV. Kdo je naša rodbina ali žlalita ?
1.	Oče Martin in mati Ana sta pet sinov oženila in tri hčere omožila. Teh osem Martinovih otrok se imenujejo med seboj bratje in sestre, in so si v p er vem rodu. Njih sini so dedeku Martinu in babici Ani vnuki, njih hčere pa vnuike. Med seboj se imenujejo bratrani in brat-ranke, sestriči in sestrične, ter so si v drugem postranskem rodu.
2.	Otroci vnukov in vnušk so preddedeju Martinu in predbabici Ani prevnučeti in prevnuške, se tudi bratrani in sestrani navadno zovejo, in so si v tretjem po* stranskem rodu.
3.	Petero sinovih žen so Martinu in Ani s i n a h e ali neveste. Zakonski možje treh hčer so Martinu in Ani zetje. Sina-ham in zetom so Martin tast (test), Ana pa taša. Bratov žene so si svakinje, sester možje pa svaki ali de veri. Svaki so tudi možje ženam ostalih bratov, žene pa drugim bratom svojih možev svakinje,
XV. äßcr ift unfere ŽBermaubtfdjaft ober Sßcfreunbfrfjnft ?
1.	53 ater ÜÄartin unb iWutter Slnnaljatten fünf ©o^nc imb brei Zoster wxMxaihct Diefe ac$t Äittber 2ttartin3 $e$en unter ftd) »tübet unb (Scbwefiern, unb fxnb mit einanber im erfien @rabe öertbanbt. 3$te Sope finb jum ©rofftater «Martin unb jur @rof?mutter 3tnna @nfel, iftre Xofytex aber (Snfelinnen. Unter ft<^> feigen fie ©rii ber* unb @$w«jietfß$ne, ©ruber* unb ©dwefiertödter, ,mD fwD mit "nanber im jmeiten @rabe in ber (Seitenlinie »ermanbt.
2.	Die ^tnber ber (Enfel uitb (Snfelinnen (Jtinbeä* finber) futb jum Urgrofüöater Martin unb jur Urgroßmutter Stnna (Uraltem) Uren fei unb Ur enfel innen, benennen ftd) gegenfeitig aud) @e* fdrcifter, unb finb mit einanber im britten (Seiten* grabe »ermanbt.
3.	Die fünf Gattinnen berSöljne finb bem 3)?artin uitb ber 3Inna ©dwiegertöchter. Die (Seemänner ber brei £ö#ter finb ipen @ d m i e g e r f ö i) it e. Den @d?nnegertod;tettt unb ©dwtegcrfofntm ifi 9)cavtin ber ©(^miegeri^ater unb 3(nna bie (Sdwieger* nt u tt e t. Die ©attinnen ber ©rüber finb ft<$ S d m d* gerinnen, bie @atten ber S^meftern aber S d> m a g e r.
med seboj ravno v tem členku v svaščini. kakor so si oni ali one v rodu.
4.	Kadar se kaka ženitnina, svatba ali gostija obhaja, se tudi nekterim svatom posebno eastito opravilo da. Glava vse svatbe so oče starašina, koji imajo za ženinom in nevestoj pervo besedo in pervo mesto za mizoj. Za njimi so mati vodila ali arjuš-niča, neveste svetvavka. Ženin ima svojega deverja, nevesta pa svojo družico. Po mnogih krajih se tudi mnogotero imenujejo; ali naj jim bo ime kakor rado, da so le pošteni svatje.
5.	Lepo ni, ako se žlahta čerti, za doto ali delšino čuka in tožuje; tako rodbino rada sreča zapusti. Bog svoj blagoslov le taki žlahti da, ktera se med seboj rada ima, in si ljubeznivo pomaga.
6.	Svoje dni je moder oče svoje tri sine na smertni posteli k sebi poklical. Da jim snopič terdno zvezanih paličic, rekoč,, naj jih prelomijo. Poskušajo; ali ne starejši, ne srednji, ne mlajši sinov jih zvezanih zlomiti ne premore. Oče vzeme snopič, palice razveže, ter edno za drugoj polomi, in sinom
jwäger finb mä) bie (Seemänner Den Seinem Der übrigen ©ruber, Die @$ewetber aber Den anberen 23rü« Dem ibm2ttänner@d>wagerinnen, mit einanber in eben Dem @rabe »erfc&wägert, aI3 bie anberen »erwanbt ftnb.
4.	Sßenn eine	ober Sßermaljlwtg gefeiert wirb, fo gibt man einigen £oc^eitšgaflen ein befon* Dereä (Ehrenamt. £a§ fiaupt ber ganjen gefeHf^aft ifi Der Sßater jeitSleit er, Dem Dag crfle SSort unD ber erfie am Xifc^c na<$ Dem Bräutigam unb Der Braut gebührt. 9?acfj iftrtt fommt bie Brautmutter, bie 9?ätbw Der Braut. 2>er Bräutigam ^at feinen Braut* oDer Är<tnjelfü^ rer, Die Braut aber iljre ^ranjeljungfrau. 2(n öerftbicDcnen Orten werben fte au$ öerf^ieben« artig genannt; mögen fie aber wie immer ^eitien, wenn fte nur redjtfcfjaffene .§od>$eiter ftnb.
5.	ifi nid;t fdjön, wenn ftcb Berwanbte befetn« Den, um Die (Erbfdjaft fireiten unD flagen; eine foldje Berroanbtfctyaft öerldjft Dag ®Iücf att^ubalb. ©ott gib* feinen (Segen nur jenen $erwanbten, bie gerne babeit, unb etnanber Ite6teic[) Reifen.
6.	einfi rief etn weifer Bater am Sobtenbette feine Drei (SöJjne jn jtdj. C§r reifte iffnen einen Bnnb feft gebunDener (Stäbe, unb befahl, biefelbeit ju $er* brechen. (Sie »erfaßten eä; allein Weber ber äftefle, nodj ber mittlere, no<$ ber iungfte ber ©oljne war im (Stanbe, bie gebunbenen (Stabe ju jerbre^en. 2)er SSater nimmt Den Bimb, Iöfet bie (Stäbe, jerbri$t
pred noge verže, rekoč: „Glejte, taka se bo> vam godila, ako ne böte v terdni zavezi prave ljubezni med seboj."
XVI. Kako za poštenje sker-
Iii II MU
Otroci! ktere cvetice so vam ljubše, dišeče ali smradljive? — Zakaj so vam pisani klinčki in belorudeče vertnice **) ljubše od nedišečih sončnic? — Deca! kar je rožicam žlahtni duh, to je človeku poštenje. Poštenje nas Bogu in ljudem ljubeznive dela. Poštenje je ua tem svetu naše naj drajše premoženje; od mladih dni se morate učili za poštenje skerbeti.
1. Kdor hoče pošten biti, se ne sme potepati, ne v slabe tovaršije hoditi. Smola se roke prime, slaba tovaršijj* pa pridnega otroka. Hitro se pohujša in svoj« poštenje zgubi. Laiiko poštenje zgubimo, zgubljeno težko zadobimo.
Tomažek je rad k \ ideku u vas hodil. Mati so ga svarili: Tomažek! meni ni po volji, da se z Videkom tovaršiš. Janezek je pridnejši; k njemu hodi. Tomažek pa matere
*) Klineek ali nagelj.
**) Vertnica ali gariroža.
_ Slemen nad? bem anbern, unb warf fte ben ©oh«™ S" ben ffiiflen, inbem er fara<$: „@o wirb eg euch er* gehen, wenn if}t nicht im feflen Me etyet Stebe unter einanber »erbleibet"
XVI. sMc wir uns 2lcht««8 »tti> erwerben.
Äinber! welche ©lumen ftnb euch lieber, Wi# riecfyenbe ober übelriechenbe? — 2Barum ftnb euch bie bunten Steifen unb bie weifjrothen ©artenrofen lieber, als bie gerucblofen Sonnenblumen? — Dinker! wag ben Slumen ber SBohlgeruch ifi, bag ifi ben ätten* fthen bie ©hre. Sie ©^re macht ung ©ott unb ben •äJtenftfjen liebenSwürbig. Sie (Et)ve ifi auf biefer Seit unfer tfieuerfieä @ut; »on ber 3ugenb an mittet ihr lernen, für (?hre unb Stiftung ju forgen.
1. SBer geehrt fein wiK, barf Weber her* umfireichen, noch in fehlest« ©efellfdjaf* t en geben. Sag $ech bejubelt bie .§anb, bie flechte @efettf<haft aber ein tmöerborbeneg Äinb. @g wirb balb böfe unb öerliert feine (šfjre. Seicht wirb bie ©bre öerloren, fchwer bie öerlorne wieber erworben.
Ser fleine Zfyomaä befucf;te gern ben Seit Sie Butter warnte ihn: Xlpnutf! eg ifi nicht mein fföttte, bafg bu mit Seit umgeheft ^angeben ifi braöer; gehe &u ihm! Ser fleine SC^ornaS folgte aber ber Stutter nicht, gieng immerwäfjrenb nur jum Seit,
ni vbogal, in je vse skoz le k Videku hodil, in se je od njega veliko hudega naučil. Nekdaj ga Videk napelje, da v sosedov vert zlezeta sadja krast. Obadva so na tatvini zgrabili. Kaj se vam zdi, kako se je jima potem godilo? Ali nista po vsi vasi u veliko sramoto prišla? — Gospod fajmošter so šolskemu gospodu rekli: „Kaj takega ne bi bil od Tomažka mislil; poprej je bil prav priden! Pa je že taka. „Slabe tovaršije so poštenja morije."
2. Kdor hoče pošten biti, se ne sme nigdar zlagati, marveč ima vsak čas resnico govoriti. Oče laži je hudi duh; on se je pervi Evi zlagal. Potem so vsi lažnjivci in lažnjivke otroci hudega duha. Bog ne daj tega! Lažnjivec drugače misli, kakor govori, zato, da bližnjega v zmoto spravi. S v e t o h 1 i n e c se pobožnega dela (hlini), kakor da bi sveto živel, v sercu pa je hudoben. Hinavec se nam prijazno prilizuje, in sladko govori, v sercu pa nas zaničuje, in nam hudo želi. Jezus pravi: „Gorje hinavcom! Pobeljenim stenam so podobni, ktere so lepe od zvunaj, gerde od znotraj." Obrekovavec čez bližnjega laže, in pravi slabe reči, kar ni res, krade poštenje in dobro ime, lažnjivo
unb erlernte »on ihm »tel ©öfeä. (Einmal verleitete ilj» $eit, bafä fte in be3 9la$Bar$ ©arten fliegen, nnt DBfl ju fielen. 93eibe würben Beim Biebfiale erwif^t. Sa« glaubet ibr, wie e3 ihnen Ijerttac^ gieng? Jtamen fte niebt im ganjen Borfe in eine grofje Sdjanbe ? Ber .Sperr Pfarrer fagte &u bem .gerat Schuflebrcr: So etwaä Ijätte icfy öott ZljomaS nicht gebaut; er war »orljer febr brab9lber e§ ift fdjon fo. 93öfe fedfefeaften »erberben gute Sitten.
2. 28er geartet fein Witt, barfnie Ingen, vielmehr foll er immer bie SBa^rheit reben. Ter 33ater ber £üge ifi ber bofe ©eift; er hat juerfi bie (E»a belogen. 9tuf biefe 9Irt ftnb alle Sügner unb öügne^ rinnen Jlinber beš böfeit ©eifteg. ©ott behüte btej?! B er Sügjter benft anberš, als er fpriebt, bamit er feinen S?ä(hfien in Srräpum führet. Ber Scheinheilige ftettt ftth fromm, als ob er heilig lebete, im -gerben aber ift er böfe. Ber £ e u I er fdjmeichelt ung freunblich, unb rebet füg, im .gerjett aber »erachtet er utt§, unb wünfeht un§ SBöfeS.3'efug fagt: „SBehe ben Heuchlern! Sie ftnb übertünchten SBanben ähnlich, welche öon aujjen fchön, »on innen aber abfcheulich ftnb." Ber 93 e r I e it m b c r lügt über ben 9ža<hflen, erjagt böfe Btnge, bie nicht wahr ftnb, jtielt ihm bie @hre unb ben guten Tanten, flagt anbere falfö an, unb gibt ein falföe« 3 eugnt*.' Schlechter ift ber Bieb, ber ben guten »amen raubt, aö jener, ber ©elb flielt. Baž ©elb fann jurücf ge* geben werben, bie geraubte (^re nic^t mehr. 2»an
druge toži, in krivo priča. Hujši je tat, ki jemlje dobro ime, kakor tisti, ki denarje krade. Denar poverneš, vzetega poštenja pa ne. Laže se v sili, kadar se kdo šibe ali kake škode boji. Pa bolje je škodo in tudi šibo terpeti, kakor lagati. Sveto pismo uči, da lažnjivec dušo vmori. Laže se v šali aa smeh; ali za smehom pride jok. — Ali ste slišali praviti od lažnjivega pastirja ?
Janezek, gerd lažnjivec, je pod ko-šatoj goroj ovce pasel. Enega dne si malopridno šalo vbere, in začne na ves glas kričati: „Volk gre! volk gre!" Na njegov krič prihitijo ljudje iz vasi s koli, z vilami in sekirami volka vbijat. Ker ne najdejo ^lka, se domu povernejo; Janezek se jim pa posmehuje. Drugi dan Janezek spet na vse gerlo kriči: „Volk! volk!" Pride ljudi mtd volka, pa ne, kolikor poprejšnji dan. Nevolj-ni gredo , glave otresaje, domu. Janezek pa se smeja, in se veselja po kolenih tolče. Je li bilo to prav? — Tretji dan pa volk zares pridere. Janezek vpije : „Joj! pomagajte! volk, volk!" Po ni bilo človeka na pomoč. Volk lažnjivca zgrabi in razterga.. Taka se poslednič lažnjivcom godi.
3. Kdor hoče pošten biti, ne s m e-skrivaj jemati, temuč mora za
lügt in ber 9ioth, wenn man bie ©träfe ober irgenb einen ©(haben fürchtet. 216er eS ift fcejfet, Stäben unb auch ©träfe ju erleiben, als eine Süge ju Begehen. Sie ^eiltge ©<h# fagt, bafS ber Sügner bie ©eele tobtet. 2ftan lügt auS ©eherj unb lacht, aber nach bem Sachen fommt baS Seinen. — «gäbet ihr fchon bon bem rügenhaften Knaben erjagen gehört?
£ ansäen, ein abfef>eulicher Sügner, roeibete i>ie ©chafe au einem bieten Salbe. @ineS SageS erlaubte er ft<h ben unftmttgen ©cherj, unb fteng an helllaut ju freien: „Ser Solf fommt! ber Bolf fommt!" Stuf fein @efcf>m eilten bie Sorfbewoljner mit ©töcfen, ©abeftt unb «gatfen fyxhä, um ben Solf ju erfragen. Seil fte aber ben Solf nicht fattben, fehrteit fte jurücf nach 4?aufe; «ÖanSchen aber lachte fte auS. Sen jweiten Sag rief .gänSchen tüte* ber auS bollem «galfe: „Ser Solf! ber Solf!" (5S famen einige Sorfbewohner, aber nicbt fo »tele, als ben oorhergehenben Sag. ©ie giengen unwillig, bie Äöpfe fdjüttelnb, nach <§aufe. ^änScben aber lachte, unb fchlug ft<h bor grettben auf bie Änte. Sar biep recht? — Sen britten Sag fam ber Solf wirtlich- .§änS<hen fchreit: ,,-gilfe! -gilfe! ber Solf! ber Solf!" Slttein fein 9J?enfch fam ju £ilfe. Ser Solf ergreift ben Sitgner unb jerreifit ibn. ©o ergeht eS enblich *>en Sügttern.
3. Ser geachtet fein will, barf nichts heim« lieh nehmen, fonbern foll bielmebr um
vse prositi, kar ni njegovo. Z malim se začne, z velikim se neha.
F 1 o r i a n e k je nekdaj ljudski sklepec *) xlomu prinesel. Oče ga vprašajo: „Kde si dobil nožič?" Jecljaje Florianek odgovori, tla ga je najšel. „Kde si ga najšel? Le taki **) povej!" Jokaje Florianek jeclja: „V Boštianovi hiši." Oče Florianeka za roko k Boštianu peljejo, in zvedo, kako je Florianek nožič skrivaj iz police vzel, in ga v žep ***) vtaknil. Florianek je moral vkradeni sklepec na tisti kraj položiti, kder ga je vzel, soseda za odpušenje prositi, in je bil doma za tatvino in laž ojstro tepen. Oče so rekli: „Nesrečen otrok! kaj bi iz tebe prirastlo, ko bi se krasti navadil!"
4. Kdor hoče pošten biti, mora najdeno stvar nazaj dati. Blago najde-* no, pa ne nazaj dano, je vkradeno.
Matičku so v mladih letih stariši pomerli. Sosed ga za rejenca vzame, in prav bogaboje-če ga izredi. Ko Matiček ob cesti drobnico pase, jezdi memo njega imeniten gospod, kteremu nekaj svetlega izpade. Matiček hiti gledat, in na! zlato žepno uro pobere. Urh, njegov tovarš,
*) Sltlep»c ali mali nožič.
**) Taki ali pree, knj, hitro.
***) Žep ali varžet.
alleS bitten, wag nityt fein ifi. 2)2ü kleinem fängt man an $u |ielen, mit ©rofjem ^ört man auf Ser fIeine Florian bra±te ein frembeä ©$naW>meffer nad> £aufe. Ser Bater fragte ibn: „Sßoljer tyafi bu baS Keffer?" ©tottemb antwortete Der Heine Florian, baf3 er eä gefunden babe. „2ßo ^afi Du eä gefunben? Oefie^e eä nur glei<§ !" äöeinenb gammelte glorian: „3n ©e — ©e — bafiian'S ©tube." 25er Sater führte Den fortan bet Der «§anb ju ©ebafiian, unD erfuhr, wie Florian ba3 2Äeffer« ^en fcom ©eftmfe Ijerab genommen, unb eä in Die Zafäe gejiecfet Ijabe. Florian mufjte ba3 gefiolene «Keffer auf eben biefelbe ©teile Einlegen,, Den barn um Vergebung bitten, unb $u ^aufe befam er für ben Stebffaf unb für bie £itge einen Derben ©Eitting. Ser Bater fagte: „Sn unglücfKcbeg JČinD! wa§ fönnte auš Dir werben, wenn Du bir baš ©telen angewöljntefi."
4. 28er re^tfc^ajfen fein Witt, mufj ba£ ©efnnbene wieber juriief geben. Sa3 gefun* bene @ut ifi gefiolen, wenn man eä nid>t jurücf gibt Sem flehten SWat^iaä fiarben bie Altern in feinen 3ugenbjaf;ren. (Sin ^adjbar naöm t$n aß ^fiegefo^n an, unb erjog tljn feljr gottegfürdmg. 211* 5Watl>ia§ näcbfi Der ©trage ©djafe Weibete, ritt ein »orne^mer £err bei if»n üorbei, Welkem etroaš ©lan* jenbeS ^eraugfiel SWatljiag eilte bin ju fe^en, unb ftefM er $ob eine golbene ©atfu^r auf! Uki%, fein
pravi: „Uro bova prodala, in denar med-se razdelila." „Bog obvari!" reče Matiček. „Najdeno blago se mora gospodu odrajtati, ki ga je zgubil." Izgovori, in za gospodam dirja. V dobri uri do kerčrae prisopi, pri kteri vidi obsedlanega konja privezanega. Matiček v kerčmo gre, in gospodu najdeno uro poda. Gospod mu lepo rešvo *) ponudi, ali Matiček se brani, rekoč, da ni toliko zaslužil, in se mahoma na pašo poverne. Pošteno ravnanje gospodu dopade, ki je bil bogat tergovec. Hitro za Matičkom jaše, izprosi ga od rednika, in ga da v šolo. Matiček se izuči, k tergovcu v službo stopi, in se tako verlo obnaša, da mu tergovec svojo hčer za ženo da, in po svoji smerti vse premoženje poroči. — Jeli Matiček prav storil, da ni Urha slušal? — Otroci! kadar kaj najdete, lastniku hitro odrajtajte. Ako ne veste, čigavo je, dajte na oznanilo.
5. Kdor hoče pošten biti, ne smej zdražbe delati, ne brez potrebe tožiti. Ljub mir Bog ljubi, gerd prepir pa sovraži. Le mirne otroke Bog rad ima.
Resva ali dar za najdeno blago.
kamerah, fagte: „Sie U$r »erben wir »erlaufen, unb baS (Selb feilen." „(Sott Behüte eS!" fori<$t SKatBiaS. SaS ©efunbene mujj man bem ©igen* tpmer jurtttfflellen, ber e§ öerloren ©r fiatte faum ausgetreten, unb lief bem ^errn eilenbS nac^. 3n einer guten ©tunbe fam er Bei einem ©aflljaufe an, Bei weldjem er baS gefattelte $ferb angeBunben fte^t. 3»atBiaS gieng in baS StrtljSljauS, unb üBer* giBt bie gefunbene Ul)t bem -gerat. Ser £err Bietet ifynt einen frönen ^unblo^n an, allein SKat^iaS weü gert ficB, inbent er fagt, bafS er nidjt fotnel öerbient BaBe, unb feßrt fogletd auf bie Söeibe juritef. ©in fo ebleS SSeneBmen gefiel bem ^errn, welker ein reifer .Kaufmann mar. ©r reitet eilenbS bem SRatBiaS na<B, erBat ft$ iB" öon bem 9?äBrt>ater, unb gaB iBn in bie @<BuIe. SWatBiaS lernt auS, tritt Bei bem Äaufmanne in Sienfi, unb füljrt ftcB fo Braö auf, bafS i^m ber Kaufmann feine Softer jur grau giBt, unb naefj bem £obe baS ganje Vermögen öermacBt. — £Baf SRatljteS rec^t, bafS er bem UIri<B nify folgte? Äinber! menn i^r etmaS finbet, fo jietlet eS fog!ei<B bem ©igentBümer jurüd. 2öenn x^x nify wijfet, mem eS gehöret, fo faffet eS öerfünbigen.
5. 2ßer geartet fein Witt, barf nit^t janfen, ni<Bt oBne 9žotB anbere öerflagen. Sen lieBen trieben IteBt (Sott, ben 3auf aBer Bafft er. 3iur frieb* lidje Äinber Bat (Sott lieB.
M a t e v ž e k je na večer po večni lugj Nežici večernico kazal rekoč: »Le poglej sestrica, kako lepo vecernica na nebu miglja! Ni lepše zvezde." Nežica pravi: „Meni pa juternica bolj dopade; ona veliko lepše sveti." „Ni res!" se začne Matevžek prepirati, in se prav hudo s Nežico kara. Na to oče pridejo, in ko zaslišijo, zakaj se vjedata, pravijo: „Oj, nevedna otroka! saj niste dve zvezdi; ravno tista zvezda tudi v jutru sveti, in jo imenujemo juternico ali danico; kadar pa na večer sveti, ji pravimo vecernica."
N a c e k je rad zdražbe delal. Hitro je k materi tekel in tožil, če je kdo kaj storil, ali kako posodo potrupil. Mati posvarij«! Naceka rekoč: „Ti me neprenehoma jeziš, ker za vsako reč tožiš, kar ne bi bilo trebi Če vsakega karam, ki ga ti zatožiš, bodi tebe čertili, in te za žlabudravca imeli. Al bo to tebi prav? Jeli si ti vesel, če se jat nad drugimi jezim? Tudi ti pogosto kaj storiš, kar ni prav; jeli bi se tebi dobri; zdelo, ko bi ti povračali, in te hitro zatožef vali? Cesar sam rad nimaš, tudi drug ne delaj. Povedati si mi pa dolžen po r niči, kar te poprašam, ali če kaj hude
vidiš."
Ser f le ine SWatthäuS jeigte aBenbS nach «Sonnenuntergang ber 21gneS ben OtBenbfiern, inbern er fprach:	©tiefter<hen, wie fcfcön ber
QlBenbfiern am Gimmel funfelt! (ES gibt feinen ferneren ©tem." SlgneS jagte: „«Wir aber gefällt ber 2Korgenflern Beffer; er leu^tet öiel f^öner." „(SS ifi nic^t wahr!" fang fWatthäuS ju fireiten an, unb janfte recht arg mit ber SlgneS. 3luf baS fam ber ©ater, unb als er horte, weSfialfj fte haberten, fprach er: „21<h, ihr unwiffenben Äinber! e§ ftnb ja nicht jwei ©terne, fonbern ein unb berfelBe ©tern leuchtet morgenä , unb wir nennen ihn: ättorgenfiern; Wenn er aber aBettbS Zeugtet, fyeijjm wir ihn: 91Benbfiern."
Ser fleine 3gna5 fiiftete gern 3wtfitg* feiten. (Er lief eifenbS jur Butter unb flagte, wenn etneS ein ©efchirr jerBrochen ober fonfi etwas ange* fiellt hatte. Sie Stfutter greinte ben 3gnaj auS unb fyraclj: „Su machft mir Befiänbig ©erbrufS, weil bn wegen einer jeben ©ache flagji, waS nicht nothwenbig wäre. Sßeun ich einen leben auSgreine, foBalb bn ihn öerHagfi, werben bi<h alle Raffen unb bich für einen Schwäger halten. Strb- bir baS recht fein? ©ifi bn froh, wenn ich anberen jitrne? Stuch bn fietffi häufig etwas an, WaS nicht recht ifi; Wirb eS bir gefallen, Wenn fte eS bir öergelten unb bich fogleid) Oerflagen? 2öaS bu felbfi nicht gern hafi, t^ue auch anberen nicht. Su BifiaBer fchulbig, mir bie SBa^r^eit fagen, wenn ich bich frage, ober wenn bu etwas recht ©öfeS ftehfi."
Malo BeriJo (flob. beutfeh.)	7
6.	Kdor hoče pošten biti, ne sme dry. gih ljudi dražiti, jih ne oponašati, ubogim ne nagajati, temuč p o p o t. nike in sosede pri miru pustiti. Prerok Elizej je bil star, častitljiv mož, Šel je nekdaj v malo mesto Betel, ktero je na hribu stalo. Ko je počasi navzgor stopal, pridejo malopridni fantje iz mesteca, in za-smehujejo starčka, ker je imel malo las na glavi. Kričali so: „Plešec, plešec, pojdi gor!« Elizej je bil s tim zlo razžaljen, ter je po,j vzdignil svoje oči k Bogu. In glejte! ko bi trenil, je prišla kazen *) božja nad hudobne otroke. Dva divja medveda pridereta iz hoste, planeta nad fantaline, in jih raztergata dva in štirdeset. — Kaj bo pa Bog takim otrokom storil, ki berače dražijo, sirote oponašajo, popotnikom gerde priimke dajejo? — Oh, deca! varujte se zaničevati stare ali neznane ljudi! Bog za nje skerbi; njega žalite, če vbož-čeke razžalite.
7,	Kdor hoče pošten biti, se ne srni budovati, nikogar z nadevki ali gerdimi besedami pitati, matrvei pohlevno, pametno govoriti. Lepa beseda lepo mesto najde, gerda se pa za-verne, in tistega zadene, ki jo izgovori.
*) Kazen, kaštiga ali štrafa.
6.	2Ber geartet fem witt, barf titelt andere Seute neefen, ni$t auSfpotten, He 2lrmen itifyt beläfligen, fonbern bie 9teifenben unb glasbam in grteötn I a f f e it. 2>er ^ßrofet ©ftfaiiö war ein alter eljwütbt'ger 2>?ann. (Er reifete einjt in bie «eine @tabt Settel, bie auf einem £ügel ftanb. er langfam bte 2lntyty hinauf flieg, famen ni^täwürbtge Knaben auö bem @täbtlein, unb öerftotteten ben @ret§, weil er wenig -gaare auf bem -Kopfe Jjttttt. @te fürten1: „Äaljlfotf, Mfopf, fornm herauf!" «ftfanS würbe barüber feljr betrübt unb erfjob feinen ©lief ju @ott. Unb fe^et! plö£lidj fam bie ©träfe ©otteä über bte böfen Jtmber. gtvei tvilbe SSärett famen auä bem 2Bafbe, flürjten auf bte SBuben, unb jer« riffen jwet unb üterjtg berfelben. 2Ba3 Wirb alter ©ott folgen Jtinbern tf)uu, welche bte Bettler neefen, bie Sinnen »erfpotten, ben Steifenbert (Schimpfnamen geben? — D Jtinber! Ij&tet eu<$, alte ober frembe Meute ju tierachten! ®ott forgt für fte; % beleibiget tf;u, wenn tfjr bie Wrmen Betrübet.
7.	$Ber geästet fein rotff, barf ntdjt bofj; Ijaft fein, ni$t ente^renbe Sieben fuhren, er foll btelme^r befdjeiben unb vernünftig reben. (Sin guter SShtt finbet einen guten Ort, ein unfdjttfli^cS aber fällt auf ben jurücf, ber el au8forii$t.
Jurče ni vedil zajek ali hostni glas. Ko si za logom žvižga in poje, ves zidane volje v gojzd zavpije: „Hop! hop!" Taki se mu iz gojzda oglasi: „Hop, hop!" Kdo me oponaša ? Jurče sam pri sebi misli, in še enkrat glasneje zavpije: „Kdo si pa?" Tudijek mu reče: „Kdo si pa?" Jurče se razjezi in zavreli: „Ti si bedak!" Tudi iz hoste mu odgovori: Ti si bedak!" Jurče razkačen še ger-je besede daje, pa ravno tako gerde nazaj dobiva. Jurče misli, da je kak hudoben paglavec *} v gojzdu, kteri ga vkarja; po šumi **) leta, in iše ves serdit, pa nikogar ne najde.
Ves nevoljen in spehan pride Jurče domu, in materi toži, kako ga je hudoben fan-tin v gojzdu dražil. Mati pa pravijo: „Jurekt ves, da sam sebe tožiš! Nisi slišal drugega, kakor sam svoje besede. Ali ne včš, kako si veckratf svojo podobo v čisti vodi gledal? Tako si tudi svoj glas v gojzdu slišal. Če bi bil lepo besedo[zaklical, bil bi tudi lepo besedo zaslišal. Temu glasu se pravi jek ali hostni glas.—Ravno tako se pa tudi ljudem na svetu godi. Kakor mi z drugimi ravnamo, tako veči del oni z
Paglavec ali malopridnež, Šuma, hosta ali les.
Ter fleine ® e o r g fatmte ba3 (Spo ober bie Sßfllbfümme nipt. 3113 er hinter ber 9tue pfiff unb fang, rief er ganj fröhlipen Mutfjež in ben Salb hinein: ,/iwpp! 311,3 bem ^ßatbe melbeten ff<$ bie gfeipen Saute: „<§opp, h<W Set meiner etwa fpottet? bapte @eotg Bei fip felbfl, unb rief nop einmal lauter: „28er Bifl bu benn?" 2lup ba3 ©po fagte pm: „Set Bijl bu benn ?" @eorg würbe auf? geBrapt unb fprie h^auf: „Tu Bift ein Tumm* fopf!" 3tup au3 bem Salbe antwortete e§ pm: „Tu Bifi ein Tummfopf." (SrBoßt fpimpfte@eorg nop mehr, aBer er Befommt biefelBen ©pimpfworte ju? rütf. ©eorg benft, baf§ ein Bofpaftet 33uBe im Salbe fei, ber feiner fpottet; er lauft ganj erjürnt im Salbe herum, aBer er finbet ntemanben.
@auj unwtttig unb erfpöpft fommt @eorg nap .gaufe unb flagt ber Mutter, wie ihn ein Boßhafter 33uBe im Salbe necfte. Tie Mutter aBer fagt: „@eotg, weißt bu, bafg bu bip felBjl anflagft! Tu fiap nipt§ anberS gehört, alš beine eigenen Sorte. Seißt bu, wie bu mehrmal beine ©eftalt in reinem Saf* fer Betraptet haji? ©Ben fo hörteji bu beine ©tim? me im Salbe. Senn bu ein freunbltpeä Sort ge* rufen bätteft, fo würbet! bu aup ein freunblipeS Sort gehört BaBen. Tiefe ©timme heißt (Spo, ober bie Salbfiimme. — (šBcn fo geht e§ aup un3 Men? fpen auf ber Seit. Sie wir mit anbern »erfahren, fo »erfahren meiftentheilö fte mit unä. Senn wir
nami ravnajo. Naj mi druge lepo imamo, bodo tudi drugi nas prijazno imeli. Ako smo pa mi gerdi in odljudni, tudi nas ne čaka nič boljšega. Kakor kdo drugim posojuje, tako se mu povračuje."
8. Kdor boče dobro sloveti, mora pri-jazen inpostrežljiv biti, n e i z do bič-karije, temuč iz keršanske ljube-zni; ne za vsako stopinjo darov jemati. „Bog poverni!" *) je veliko vredno plačilo.
Feliks, ubožnih starišev sin, je v Laški deželi svinje pasel. Stariši so ga lepo učili, kako naj do vseh ljudi bo prijazen, in naj rad postreže, komur premore. Nekega dne čast» ljiv menih mimo pridejo, in pastirje prosijo i naj jim eden pot skoz dobravo pokaže. Nobeden noče iti, ker je bilo gerdo vreme. Feliks prijazno pristopi, se redovniku spodobno odkrije, in popotnika lepo .spremi. Grede Feliksa vsaktere reči poprašujejo. Feliks jim na vse prav pametno odgovarja. To menihu toliko, dopade, da Feliksa po dovoljenju starišev t svoj klošter vzamejo, in v šolo dajo. Feliks se je prav dobro učil, je postal mašnik, škof,
Boj poveriti, Bog plati ali Bog lonaj!
anbere fcfjön behanbeht, werben auch fte nifß freunblich behanbeht. Sinb wir aber unartig unb unhöflich, fo erwartet unfer auch beffereS. 2>iit welchem 3Wape wtr auSmeffett, mit bem wirb unS eingemeffen werben.
8. 28er in gutem Stufe flehen Witt, mufj freunblich unb bienftfertig fein, nicht aus © i g e tt tt u £, fottDern vielmehr auS ^rifilicher Oiachflenliebe; er folf nicht für einen jebett Schritt ©efcbeufe an* nehmen. BaS „Vergelte eS ©ott!" ift eine foftbare 3Jiünje.
$eli;r, ein Sohn armer Altern, weibete bie Schweine in 3taIien(BalfchIanb). Bie Altern unterrichteten ihn fleißig, wie er gegen alle Seute freund licj) fein, ttttb ibtten gern einen Bienft leifien feilte, wenn er fönnte. ClineS £ageS fommt ein ehrwürbi* ger 3J?ön<h vorüber, unb bittet bie Birten, bafS ihm einer ben Beg bur<h bie SÖalbung jeigen möchte. Jteiner will gehen, weil baS Better fehlest war. gelfr tritt freunblich b^uor, nimmt gejiemenb ben •gut vor bem DrbenSmamte ab, uub begleitet ben Steifenben. Unterwegs fragt er gel« um biefeS unb jenes, geftr antwortet ibm auf alles fefjt Vernunft tig. BiefeS gefallt bem Mönche fo, bafSer gelir auf bie 3uftimmung ber Altern in fein Älofler aufnimmt, unb in bie Schule gibt, ftelir lernte fehr gut, er würbe $riefier, SSifdjof, fiavbinar unb enblich ^fl
kardinal, in slednič papež po imenu Sikst V Njegovi odljudni verstniki pa so svinski pastirji ostali. — Otroci! kako böte vi storili, kadar vas popotniki srečajo ? — Kaj böte storili f ka-dar vidite, da kak gospod k vam pride ?
XVII. Kako se vpričo gospode obnašati.
1.	Kadar duhovnega ali drugega gospo-j da na poti srečaš, in se približaš, odkrij s e jim, in jih ob enem prijazno poglej. Po-; svečenemumašniku roko poljubi. Dekleta se jim! naj priklonijo, in jih po domači šegi pozdravijo.
2.	Ako hočeš h gospodu iti, si pred pragom obuvalo osnaži; po zimi stepi tudi sneg. Poprašaj, so li doma, in če smžš k njim. Rahlo na vrata poterkaj, in če nihčej „noter!" ne reče, še drugič in tretjič po-j terkaj, pa močneje. Ako se še ne oglasijo, poterpi. Pred vratmi poslušati je gerdo, skoz okna v izbo lukati še gerje. Kadar pa rečejo: ! „Le noter!" vrata na lahko, pa ne na ste-žaj odpriy in tudi na labko znpri.
unter Dem «Ramen ©trtuS V. ©eine unartigen @e* fielen aber blieben ©d^weinebirten. — ßinber! wie mottet ibr e§ anftetten, wenn eu$ 3tetfenbe begeg* nen? 2öaä werbet iljr tljun, wenn tyr feljet,.bafg ein <§err ju eucfy fommt?
XVII. SBic man ftd) oor Herren benehmen Ijabe.
1.	2öenn bu einem ©etfiltcpen ober einem anbern ,§errn auf beut 2ßege begegneft, unb nal)e ju i^m fommji, fo nimm ben -§ut ab, unb bltcfe iljn jugleid» freunWid? an. Äüffe bem gewebten ^riefier bie ^anD. Sie 2Jiab$en fotten ifjnen eine 23erben* gung nt a eben, unb fte nadj ber gewohnten ©itte grüben.
2.	SBittfi bu ju einem .gerrn geben, reinige bie ©dmbe ober ©tiefei öor ber ©<$wette; im 2Btnter ^utje auc§ ben ©d>nee ab. ^rage, ob et ju ^aufe fei, unb ob bu ju ifjrn bürfefi. Jtlo^fe leife an bie £biir, unb wenn niemanD „^ er ein" fagt, fo flo^fe nodj jum jweiten, unb jum brttten 3Wafe, aber etwag fiärfer. SBenn er ftdj nod; ni^t meloet, fo gebulbe. 2In ber £l)iir fjorc^en ifi unfd>itflicb, bureb bie
fier inö Limmer f^ä^en nod) imfd?i<flid>er. 2öenn er aber fagt: 9iur Ijerein! fo ma^e bie Spre langfam, aber nidjt angelweit, auf, unb madje fte autb langfam ju.
3.	Postöj pri dverih, dokler te ne pogledajo, ne pozdravijo. Na j.to se jim prijazno prikloni, in zastopno povej, kaj hočeš. Klobuk, plajš in druge take reči se ne smejo na mizo ali na stol devati, tudi se ne smeš vsesti, dokler ti ne rečejo. Sede se ne gugaj, na steno ne prislanjaj ; stoje imej roke po strani, sede pa na krilu ali na mizi, nog pa križem ne devaj.
4.	Gospodu v oči g le daj, pa ne preblizo. Ne trebi si zobov ne nosa. Če se ti zeha, ali če se ti hoče kihniti, usta z robcem *) zakrij. Po izbi se ozirati, kakor bi česa iskal, ni pristojno. Ce se komu kihne, reci: „Bog pomagaj!" pa se mu tudi prikloni , če je imenitnejši od tebe.
5.	Ne pljuvaj po tleh, ampak pljuvalnika poiši. Z rokami se po tleh vsekovati, ali pa z rokavom brisati je gerdo. Čist robec za to imej.
6.	Pri gospodu se predolgo ne mudi, ne jemlji v roko ptujih reči. Kadar posel opraviš, se priporoči, vstani in stol v kraj postavi. Tudi svetovnemu gospodu ali gospej se roka poljubi, kterim smo dolžni posebno hvalo in čast.
*) Robec ali ruta.

3.	©leibe bei ter Xfjür fiebert, fo lange er bid> nic^i anfte^t, begrübt ober befragt. Darauf » erneig e bt$ fr eun bi t <h	imt) e r § a f> Ie »er* ftäuDlichr was bu wünfchefl. Den .gut, ben «Kautel ober fonji waS betgleichen barf man nicht auf ben £if<h ober auf einen ©tu^I nieberlegen, auch niit niebetftfcen, beöor er bir eS fagt. ©Räufle ni^t ft|$enb, lehne bi<h nicbt an bie Sanb; ftaTtc fiehenb bie .gänbe nach ber ©eite, ft£enb aber auf bem @<hofie ober auf bem Sifc^e, unb lege bie güfje ni<ht f reu j weife.
4.	@^aue bem .gerrn inS 21ngeficht, aber nicht junahe. ©totere weber in ben3ahnen, noch in ber 9tafe. ©dhnfi bu, ober meinft bu ju niefen, fo »erhüüe ben 3Kunb mit einem £uche. 3m Limmer herum ju Kiefen, als ob man etwas fachte, fchicft ft<h nit^t- 3Benn jemanb nieSt, fo fage: .gelf @ott! mache ihm aber auch eine Verbeugung, wenn er vornehmer ifi als bu.
5.	©£u<fe nicht auf bem ©oben herum, fonbern fucfje ben ©Jmtfna^f auf. 3Wit ber bloßen .ganb ober auf ben ©oben herum ft<h fdmdujen, ifi garfiig. $abe ein faubereS ©acftuch bajtt bei bir.
6.	©etweile bei bem .gerat nicht ju lange, unb greife frembe ©a<hen nicht an. ©obalb bu bein ®e* fchaft »errichtet hafi, empfiehl bich, flehe auf unb fieHe ben ©tubi auf bie ©eite. 2tu<h ben weltlichen Herren ober grauen, welken wir befonberen Danf unb (Fbre fchnlbig ft'ub, ffifft man bie .ganb.
7.	Kadar gospod k hiši pridejo, stopi jim naproti. Reci jim, da se veseliš jih v svojem domu viditi. Odpri jim dveri, in le za njimi v izbo stopi. Če se odkrijejo, primi jim klobuk, ter ga na čeden kraj položi. Ponudi jim sedež za mizoj, sam pa pred njimi stoj, dokler ne rečejo, da se vsedeš.
8.	Če se začnejo odpravljati, jim klobuk podaj, in jih zahvali, daso te obiska-li. Pospr ej m i j ih; in vikši ko so gospod, dalje pojdi ž njimi.
9.	Če greš s kakim gospodom, daj jim desno stran, ti pa na levi hodi. Herbta jim ne obračaj, pa tudi pred njih ne stopaj.
v
10.	Ce govoriš z imenitnim gospodom, ne pokrijse, dokler ti ne rečejo. Vikši ko so gospod, nižje se jim prikloni. Se gospodu skrivati, je po divjaško, se vtajevati in lagati, da te ni doma, je greh. Bog ima svoje namestnike na svetu, duhovske in deželske. Kdor jih zaničuje , Boga zaničuje.
XVIII. Kako se Imamo obnašati vpričo ljucli svoje verste«
1. Pametno in pošteno hodi svoj pot, ne
7.	Jßemt ein inS <§au§ fommt, fo gehe ihm entgegen, ©age ihm, bafö eg büh freue, üjn in beinern ßaufe ju feßem Offne tfmt bie Sßüte, unb tritt nur ßinter iß m in bas Limmer. Söenn er ftcß aßbecft, fo nimm feinen £>ut unb lege ihn auf einen faußerenOrt. Srage ihm einen
am Sifc^e an, bu felßfi aber fiehe bor ihm, ßiö er fagt, bafs bu bi<h fegefi.
8.	233enn er im Segriffe ifi, fortzugeben, fo reiche ihm ben ^ut, unb banfe ihm für ben «Befudj. ©eglette ihn; unb je gröfjer ber |>err ifi, befio weiter gehe bu mit ihm.
9.	@eJ)efi bu mit einem -§errn, fo Xaffe iß m bie rechte ©eite, bu aßer gehe auf ber linfen. JČeljte il)m ben Sfücfen nicht, unb geße ihm auch nicht öor.
10.	©pricßft bu mit einem borneßmen ^errn, foßebetfe bi<h nicht, ßi§ er eS bir fagt. größer ber -§err ifi, befio tiefer neige bicß bor ißm. SSor einem .gerat ftch berfiecfen ifi 9toßßeit, laug« nen unb lügen, baf§ bu nicht ju ^aufe feifi, ifi ©ünbe. Oott ^t feine geiftlichen unb Weltlichen ©teil»ertreter auf biefer SBelt; wer fte »erachtet, betastet (Sott.
XVIII. SBie man ftffy öor Seuten feines ©leicfjcn ju ßencljmctt hnß?.
1. ©ehe ßefcheiben unb fittfam bei« nen Seg,f<hlage Weber mit ben ^anben hin «nb
krili i rokami, ne govori sam sebo. Ogiblji se pijancev in pa prepirljivcev.
2.	Ako te kdo kaj popraša, prijazno po-v6j, če smtjš; ako ne smeš, molči, pa ne laži nikoli! Ne vprašaj vsakega, kdo je, kamo gre. To pravico le župani in žandarmi imajo.
3.	Kadar srečaš znanca, prijazno mu roko podaj, rekoč ; Bog daj srečo ! Bog daj zdravje ! — Poprašaj, kako se mu kaj godi i. t. d.
4.	Kadar prideš v ptujo hišo, le klobuk iz glave, ker pod strehoj ne deži. Pozdravi domače rekoč: H val en bodi Jezus Kristus! Dobro jutro! Dober dan! Dober večer vamBog daj! i. t. d.
5.	Povej razumno , po kaj prideš , po tem se vsedi» če ti rečejo. Tako dolgo čakaje posedati, da bi te prašali, kaj bi rad, ni lepo {n potrata časa.
6.	Odhajaje reci priljudno: z Bogom! ali: z Bogom ostanite! Nič ne zamerite!
7.	Če ravno na obed naletiš (kar ni lepo), reci jim! Bog blagoslovi! Dobro slo! Zobe prodajati ali pa žlice šteti se ne spodobi; če te pa povabijo, ne brani se predolgo.
her, noch rebe mit bir fetBfi. Söetc^e ben Srunfen* Bolben unb bett ©treitfüchtigen aug
2.	SÖentt bich jemanb um etwag fragt, fo fage eg ihm freunblich, wenn bu eg barffi; barfji Du eg nicht, fo fchweige, aber luge nie. $rage nicht einen jeben, Wer er fei, wohin et gehe. Stefeg 9?ec^f Ben nur bte 3tmtleute unb bie ©engbarmen.
3.	©egegnefi bu einen SSefannten, fo reiche ihm freunblich bie -§anbmtb fage: ©ruf? btch ©Ott! Sßillfommen! ftrageihn,wie eg ihm ge&eu.f.w.
4.	J?ontmfi bu in ein anbereg ^aug, nur gleich ben £ut h«raB, benn unter bem Sache regnet e3 nicht, ©ritfje bie .gaugleute unb fage: ©eloBt fei 3efug Ghriftug! ©uten borgen! ©u* ten Sag! ©uten 3lBenb! u. f. tu.
~ 5. ©age öerfianbl ich, warum bu fomntfl, bann fe|e bich nteber, wenn fte bir'g heilen, ©o lange ft|enb warten, Big fte bich fra* gen würben, wag bu Begeht, ifi unartig unb 3eit* öerfchwenbung.
6.	Seim fortgehen fage h^tchf Sehüte ©ott! ober: ©ott fei mit euch! Siehmet mir nichts für ungut.
7.	SBenn bu gerabe jum 3flittageffen eintrifft (WagaBer nichtfcBicflich ifi), fo fage: ©ott fegne! ©uten 9t££etit! 9luf bie dinlabung warten, ober bie Söffe! jahlen, fchirft ft<h nicht; laben fte bich aBer ein, fo firäuBe bich nicht lange, mit tönen ju ejfeit;
8.	Rad govori, pa drugim v besedo ne s e g a j, in pomisli pred, kot zineš. Molči, dokler drugi govorijo,
9.	Ne obrekuj, ne govori od bližnjega slabih reči, pa tudi sam sebe ne hvali. Kadar dobrega govofiti ne veš, molči; tudi beseda človeka vbije.
10.	Gerdo , nesramno kvasiti, pa tudi poslušati klafanje , ali se nečistim rečem smejati, je velik greh. Jezus pravi, da bi takim bolje bilo, naj bi se jim mlinski kamen na vrat obesil, in v globočino morja se potopili taki ger-di ljudje.
11.	Kleti in rotiti se je velik greh; druge pikati in zamero delati je zoper keršan-sko ljubezen. Ako pa tebi kaj zamerzi, le tiho deset naštej, predenj kaj rečeš; naj se ti jeza ohladi, potem bo prav.
12.	Brez potrebe ne prašaj, kako se drugi obnašajo; kdor za drugimi preveč izvediije? rad sebe pozabi.
13.	Ne pravi vsega, kar slišiš, ampak do. bro razloči, kaj^ je povedati, kaj zamolčati. Skrivnost se razodeti ne sme, ako ni višja dolžnost; kdor vse drugim pove, temu se nič ne zaupa, in vse se ga rado ogiblje.
8.	gern, f a IIe aber attb etn ni$t in'3 2öort, unb Überbenfe etjer, als bu ben Sflunb offnefl, wa§ bu fagen n>iHfl. @$wetge, fo lange anbere reben.
9.	9te be oon bem äc^flen nidjtS Sfc f e S, lobe aber auch bid) felbft nicf>t. äßeitit bn nichts ©utež ju reben weifjt, fo fc^weige; audj ein Sort fann ben S)fenfd?en tobten.
10.	S5aš unfaubere f^anhlic^e 9teDen, wie aud> baö Stn^ören ärgerft^er @efrräd>e, ober bag Satten itber unlautere Singe ift eine grofje @ünbe. 3efu§ fagt, bafg eä für folcfye bejfer »are, baf§ ifmen ein OÄiiljlftetn ait ben <§al§ gelangt, unb fo(d;e garfitge Seute in bte £iefe Deö 3)?eere§ öerfenft würben.
11.	3)a$ glucfjen unb ©djwören tjl eine grofje ©üttbe; attbere netfen unb ifmen Verbrufg maefcett ift gegen bie cfyriflli^e Siebe. Söenn Dicfr aber etwaö öerbttefjt, fo jäbfe nur itt ber «Stifte $ebrt, etjer aß bu fariebft, laffe ben 3orn ftdj abfüllen, bann wirb eö red;t fein.
12.	Srage iti^t obne , tote ft<^> anbere auf« führen; wer anbern §u öiel nachformt, üergifft ftd> fetbfl nur $u gerne.
13.	©rjaljle ttic^t atteg, wag bu työrff, fonbernun* terfcfjeibe wotjt, wag ju erjagen unb wag jn berf<$weij gen fei.@eheimntffe barf man ittc^t entbe<fm,wennni<$t eine höhere «Pfliiftt eg forbert; wer anbern afteS fagt, bem traut man nt$t, unb jeber weicht iljm aug.
Malo Berilo, (floö. beutfä.)	8
14.	Preveč zijati ali se preglasno smejati nikar! Tudi kašelj z ruticoj zastavljaj, da koga ne okašljaš.
15.	Ravnaj se po pametnih, omikanih ljudeh, robastih ne posnemaj. Česar pervič prav ne storiš, drugikrat popravi, in se poštene šege vadi.
Otroci! lepo pošteno in pravično se obnašajte, in rastite ne le na starosti, ampak tudi na modrosti in ljubeznivosti pri Bogu in pri ljudeh, kakor vsmileni Jezus, vaš božji prijatel.
XIX. Poduk lepo pisati.
<!/tmonau	je	/t^ia^eoa//
jleer//o mu je o/a jitoetnje a t/ jto t/nejen c^tttt/e/ Jiet je /et/a /eona tn /ez/a #o/a v/e/e/, /a/a* e/a /i€ r/e-yvct de/«/, t/t uent/en o/t» /t/rt adae/ua «0 /cofe r/rtn tn vrtana /to/a ttna jtt-oet/t vaoe/a. /ßa/a je ta? —— /ßr/eu /aoe /enzna ttb j/ctt//o jitou/t, oe mana
14.	3«öiel fernen ober	laut lachen foll man ~ni(f)t. Verhalte bm Ruften mit	bem ©atftudje, bamit bu nic^t jemanb anhufiefi.
15.	Stifte bi<$ nach	artigen, gebilbeten Seuten, unb ahme ben rohen	nicht natty. 2ßa§ bu einmal feljlfi, öerbejfere etn	anbereS 3Wal, nnb ge? roohne bir ehrfame ©itten an.
Äinber! feib hnbfch artig, ehrfam unb recht* fd;affen,unb nehmet ntdjt nur an 2tlter, fonbern auch an SBeiSheit unb Siebenätonrbigfeit cor ©ott unb ben 27ienf(hert ju, fo wie ber liebe 3efu8, euer göttlicher $reimb.
XIX. Unterricht im Schönschreiben.
Simonis Peter schrieb recht schön; das Schreiben gieng ihm recht gut von statten. Andreas Paulchen aber zog die Hand beim Schreiben so langsam und schwer, als wenn er Höh hacken würde, und doch fiengen beide am gleichen Tage und zu derselben Stunde an zu schreiben. Woher kommt das? — Wer gut und geläufig schreiben
ot/ /nuja nat/t/r Jie-xo Jtvat* t/<r* žtt/t «» «« /t//a Jiamt/a/t; Jie*a nt t/evtn-
ntca, nt oehec.
S. <=/j*t o a v n a /nt'* to a /ejio Jmet/ ae Jta/azt na me/Za Jiat//apa; na p v/t, /evt/t" //ajit' ne ne t/a /jia Jitoa/t. c/zp/et/nt Jie.i t/e n t Ji vet/ /ntztca, t/a
ae tanna	aztxa-t, ce nt na
cev-nt /u//t najuaan.
2. c/?ena, JiKtji/xavna imezana, Jtutmt a Jia/cevn, o /azan ceni, tn a anet/nt/o-m, ne Jineutaa/a, ne Jiveniz/e, tn Jia tia//a, ne fevt/o. /ßc/av Jievo Jive/evt/a t/evzt. /ež/a v a/a t/a/it.
rr/z-nezo Jieveoa / öe/t a/evnt, tn Jieva Jiavezne.
will, muß gleich im Anfange sich gewöhnen, die Feder recht zu halten und leicht zu bewegen, und mit der Feder nicht wie mit einer Holzhacke oder mit einem Dreschflegel umzugehen.
1.	Lege die Schreibtecke auf eine weiche Unterlage vor dich hin; auf der bloßen harten Bank lässt sich nicht gut schreiben. Die Vorschrift lege vor die Schreib-lecke. damit du bequem darauf sehest, wenn solche nicht an einer schwarzen Tafel geschrieben wäre.
2.	Die zurecht geschnittene Feder fasse mit dem Daumen, dem Zeige- und dem Mittelfinger, nicht zu hoch, nicht zu tief , leicht, und nicht zu fest. Wer die Feder zu fest hält, bekommt eine schwere Hand. Der Federausschnitt sei dir zugekehrt, und die Feder gesenkt
3. <35 * a u a a /i a ^itotye vire
tneztncu Jiootua , t/a oe /t,//a ypt'/iße. J/Ha//a ne nao/atyay nt/a nt o*.
& /a u a oe ne a me' /a/o, na ^ta^itn o/e'daft, t/a ae ooV ne Jia/aztya; /at/t ^io o/nem* a/et/a/t n*/«*, t/a oe yme/anya ne Jwt'uae/i'o. /fezt/ yitötye tz/eya/t, a/t Jia fece ye*/anot'/t' ye yevt/n.
5.	/ oe /vtitt/e ne orne",
t/t ne A' ^to- ina/etn o/a/e a/t /k tut futtvao/ft; fntr^i/o. oe / fieoatyu nayne, ne Jtttevec.	voft /ene no/e
«e na JiayitH na/Za fto/azya, naye vfožna tzfeyney'e; /ta /vtzam t/eua/t'y't/ nv/a* /
S. Die rechte Hand soll beim Schreiben am kleinen Finger ruhen, damit sie sich leicht bewege. Mit dem Elbogen darf man sich nicht anlehnen.
4.	Das Haupt darf sich nicht zu tief auf das Papier senken, damit man die Augen nicht verderbe; auch auf die Seiten darfst du nicht blinzelndamit du dir das Schielen nicht angewöhnest. Im Schreiben die fflunge heraus zu strecken, oder das Gesicht zu verziehen9 ist unschicklich.
5.	Der Rücken sei nicht gekrümmt, damit ihr nicht auswachset; der Körper neige sich beim Schreiben,, doch nicht zu viel. Die Finger der linken Hand lege man leicht auf das Papier, strecke die Füße bequem aus; lege sie jedoch nicht übereinander.
et
ne
— 120 — «C	■tt e ö et Ji tt ep /o d a / o it-
oevne/a ne awaAty/e, r/a oe nettn Jievo/r' ne Jiooevneye, et/e t/ec nam ez Jinenahe/ep, Jieneoa ne Aane, en oe vam maoeA
nanet/r. C//oe/on Aooe /ejia Jit'>a/e, mana Jieoauna Aneztco ■ueewua/e] e'n ne omc fio o/nane oevcAa/e . AaAon e/et de' Aare JivetoAa/e.
J. ty&oitenve tintyo Jtt.oa utie Anezene na <>/t*t /enee cev/unc, met/ A/'eve'tne' cevAe Jieoyo. /(be//ei<e cev /e alt fitt>-
nlenAe oe he'öeyo rnee/ over/yt e/ne /enee / ernentyema ye'A one f/n J e ' K a /te o e v- Ae. 2-y-uye Jie'ymenAe oe Jto/ezryo r/o- yar/ye /enee/ vl /a o Ae oe«A e Jcm Je *'me. ./jie/ e/nupe oepeyo p/odo/o r/o Jioe/ye /enee ; p /a /o A e o e n A e oe zoueyo.
6.	Tauchet die Feder nicht zu tief ein in die Tinte, damit ihr euch die Finger nicht beschmutzet, oder euch nicht die Tinte aus der übervollen Feder auf das Papier träufle und Flecke mache. Wer rein schreiben will, halte die Schreibteck e sauber, und bekritzle nicht nach Hühnerart den Rand.
7.	Die Anfänger erhalten Schreibt ecken auf vier Linien, auf welche sie die Buchstaben schreiben. EinigeBuchstaben werden zwischen die zwei Mittellinien geschrieben; man nennt sie kurze, Mittelbueilst a ben. Andere Buchstaben werden bis zur Oberlinie gezogen, und bekommen von ihr den Namen. Wieder andere erstrecken sich herab bis zur Unterlinie und werden nach ihr benannt.
— 122 — WenAe nadejamo ev vaz/tont/ tja/xa neyc- Jievena r/e/tcmo /e	c e & /e /0 / /« ö , »
Jia t/e /te /e /« A a « /« 0 a it, rt a eno a. ^ te n t /1 te n e o e k. /e öe r/e-/rt/a ö Jieveönn -xejtj r'n, •UHeAa/ty.
J/.	j /rt 111/n e ce v. /e tmentt-
jemtx /ra/e, t» A/evr/t te Jirotnen/e öGö/evu-ßtya. c^twe na o öe At'öe ar/ /ene na r/eana vti/lc., za/a /ut/rJiiomenAe <ma/& na t/ea»ia •utajo, €m Ji tön i>na Anrzrca ar/ /ene na Jiat> zr/tr/jeritr /ežr.
SO*. %9ev/e mcvajo	«ae
J f rt t/A e, ne Aa&ma/e; /aonjr /ejia. ■tatit'/irtne, ö/e/wt wannt, ajfnoo/e' Ji ti cAvoj/e /a/in-K /a/ttc. /'Sa-uzjav <te Jta-
8.	Wir bilden die Buchstaben aus verschiedenen Strichen. Mit der Schneide der Feder machen wir dünne Haarstriche, mit der Breite aber dicke Schattenstriche. Gebogene Striche werden theils mit der Schneide, theils mit der Breite der Feder gemacht.
9.	Grundstriche nennen wir solche, aus welchen die Buchstaben zusammen gesetzt sind. Bei uns schreibt man von der Linken zur Rechten; darum neigen sich auch die Buchstaben ein wenig zur Rechten, und die Schreibtecke kommt von der Linken nach oben zu liegen.
10.	Alle Buchstaben sollen rein> nicht rauh sein, die Bögen sauber gekrümmt, die Schattenstriche gerade, die Ringelstriche aber rund, gleich einem Ringe sein. Nach oben wird die Feder nach der Schneide
/etfne Jiena Jia ne*e', t/te oe /en/a, eev/ee nvr^i * an t• netne/i/ de jia/epne jievo. otutnt, t/te oe cen/te /o/o/a o/ovt, nf*f oe /a o/e/ten rt/t /ocen.
//. rt tt t /te n e ceu/e oe /en/a Jio/eyneyo, en /^10 o//enefo, /tt/ou /e evntto//e, /iomen /e ne otne^o /t/t ne Jiv-et/e/e/e, ne ^i*e/en/e, ttm^irt/ /tt/e, t/te ae ^ine/eve^e-. Sett/e ene JieomenAe ae etntyo t/enzte/e; Jite /at/e Jieomen/e oe ne •ime^o /entpa/t, t/t* oo /a/on e* ce/eyt» o/tnyene. //oe ^eto/nen /e enepee Je/emena >io ena /a tteaa/e en tp/o/o/e, JiKtjiaptyene o-t/ /ette na t/eono.
42.	uote/a /eoet/o oe Jinoo/ont»
jtuo/e /o/t/o, t/te /te t/o/ex 1\ nmeo *a-
— 125 —
gezogen, um feine Striche zu machen; nach unten mit der Breiter um dicke, gerade Schatten- oder Bogenstriche zu bilden*
11.	Bogenstriche werden fein gezogen und gut gebunden? als wären sie gewachsen. Die Buchstaben dürfen nicht zu dick noch zu dünn sein, sondern gerade so, wie sie passen. Die Striche eines jeden Buchstabens sollen zusammen hängen; aber auch die Buchstaben sollen nicht abgebrochen, sondern vielmehr wie aus einem Gusse sein. Alle Buchstaben einer Gattung sollen gleich hoch und gleich tief, dann gleich zur Rechten geneigt sein.
12.	Zwischen jedem Worte lässt man so viel Baum, um ein starkes Ii dazwischen zu schreiben. Auch nach einem Beistriche wird für ein IB. nach den übrigen XJntersehet-
j>it'iti/. Jbo iityfcf oe jiMeye za fi ji*tia/aKa Jiu<t/e, Jia	/aontcad ne-
ueo, Jia Ju'//za tli na f/a/pa.
S3.	ae je Ji/aa// nauat/t/,
ne Ji/oe na a/ent /enee , /itc/e ne na ne na t/ve. c^cm/et/nec nobene ne jiafxedtye. c^eda/t ae mo-xa ■ueetino /a-/att Jia ne/t, ne nauze/a/^ ne na / *'n /a/a je /xe/a zna//. J£e /r/fp* v-az/aona en /ti/kg Jtt'Je, je t/a-/hta vajen Jieäaueo; /t/an Jia /ut/e /ejta jie'Ze, an /w-aönfyi/äeo t/auf'. ty/eaeße e'n Jia Jiv-/(/na urya aae /a//a o/ant'.
XX. Vaja pravopisa iti naglopisa.
J^tomen/e aa ma/e /n ue/e'/e. de Ji/öep'a.'
dungszeichen etwas mehr, nach dem Schlußpunkte aber für ein m Platz gelassen.
13. Wer sich in das Schreiben eingeübt hat,schreibt weder auf vier, noch auf drei, noch auf zwei Linien. Zuletzt braucht er keine Linie. Schreiben aber soll man schnurgerade, nicht nach oben, noch nach unten; und so soll man sich angewöhnen. Nur der deutlich und schnell schreibt, ist ein geübter Schreiber; wer aber auch zierlich schreibt, hat den Ehrennamen eines Schönschreibers. Lust und fleißige Übung überwinden leicht alle Schwierigkeiten.
M
i XX. Übung im Recht- und Schönschreiben.
1. Es gibt große und kleine Buchstaben. Große Buchstaben schreibt man:
)
a.
— 128 — 9/ /i« oe//u n,Hi/ie a/atie ;
d.	e/^a vaa/t Juh', /en öe povav unovf'o «ačne /
c. c^l e/urjteofa, /et/an deoet/e <na-a/ojiya, //ene /it/a t/*uyt jaue / j-č/u. e/j*aa/ ve/t; „/ßf/a* ne r/e/a, naj /ttt/t ne
c/. V j e>)mtn oe v aa /a u ena/a * tte-/t/o Jit'tmen/& ji mene.
e.	c^'metta ßat/e jio /ena/a, ji o nor/a, ja t/o mu , /ae/t m t ena r/eze/ /vryeu, aiavat/o-u- tn /va^ed/eu öe jn-Seja v tie/t/o- j it',y meti/o / j. ^Ttt-x, '/(beza, &e/a/, C/ßamena/t , S&aö/xe'ana/a, y/e venet t. t. J.
a.	Im Anfange eines jeden Satzes;
b.	Nach jedem Schlusspunkte, wenn die Rede von neuem beginnt;
c.	Nach einem Doppelpunkte, wenn die Worte eines Andern angeführt werden; z. B. der heil. Paulus sagt: „ Wer nicht arbeiten will, soll auch nicht essen."
d.	In Liedern fängt jeder Vers mit einem großen Buchstaben an.
e.	Die Tauf-, Geschlechts- und Hausnamen, auch die Namen der Länder, der Orte, der Völker und Reiche werden mit einem großen Buchstaben geschrieben; z. B. Georg, Agnes, Villach, Steinbacher, Osterreich, Slovenen u. d. m. Im Deutschen schreibt man auch die Hauptwörter groß7 dann in Briefen jene Fürwörter, die sich auf Per-
M al o Berilo, (floö. beutfö.) 9
— 130 — yf	uoa/o /eoet/o /a/o,
Aov- jo	ne Jia /«/»*	a/ada
t'zjauaja / Jt»	ne Ä/ j/ana,
r
ne nutxna ; veno ne tten ; e. /. t/
j. /ßa/ay Jit&men/e u x>/apanju /aot'-t, nanna /a/a J t/ Jitötye na /onou tiena/e t/e/t, /mt/av mana* deaee/o Jtve-
/erja/t
2. ty/au/o jititmo, //eva Jmtca, mana na /ancu navat/na /anoauo eme/e, t/a ,ie ve, /t/e, /e/a en Jia /t/a Je Jieoa/. /ßvt'i/t'ant >/ejemo /e/a Jia
a/noavezn vajo/na. /featiat/no /e/e ema Ji vt>.y/oJino Jia	t/ie. t^f&eacau t mama
w*a/a /e/a S 2, //e#t e'meya Jio 301 J/ a/t' 2& t/nt.
— 131 —
sonen beziehen, denen wir Achtung schuldig sind.	*
f.	Schreibe jedes Wort so, wie du es recht lieset, nicht aber so, wie du es schlecht aussprichst; z. B. Gott nicht Got; der Sohn nicht Sunh; der Kürbiß nicht der Kir-bissen, u. s. w.
g.	Wie du die Silben beim Sil-labieren trennst, eben so theile sie im Schreiben am Ende einer Zeile ab, wenn du ein Wort abzutheilen hast.
2. Jede Schrift, die etwas beurkundet, muß zu Ende die gewöhnliche Fertigung haben, damit man weiß, wo, wann und wer geschrieben habe. Wir Christen zählen die Jahre nach der Geburt Christi. Ein gewöhnliches Jahr hat 365, ein Schaltjahr aber 366 Tage. Wir haben jedes Jahr 12 Monate, welche zu 30,31 oder 28 Tage haben.
(^f«« meaeo / a n a a v a/i
ino-
/*
am te ae trt, one & no nt m fefom • an trna 3/ t/nt. ^/-rajt meaeo je- ^"e t* a n
/*	r	r	r • •
att aueoan; on ae žetone a aueontot, in ima & na nat/netn	« Jmea/oJt-
nem Jia 2ß t/ni.	meaec Je
m a n o a/t aaaeo, « //enem <ue/nt nat/t auae / on trna 3/ t/nt. ^//en/e meaeo je a Ji ti t
a/t ma/t /nanen, n //enem ze /naaa Jia ma/em raa/e; on ima 30 t/nt. c^je/t meaeo je m «y a/t' ne-/i/t /nanen, « //enem je ne/t/a Znane; an ima 3S t/nt. i/ea/i meaeo je jani a/t 'nožni/, «t //enem nože ntj /jioe ane/ejo; on tma 3O t/ni. Z/ee/ni meoc(! /e j a /i a/t ma/i aenjian, n
//e
nem
ze Jia ma/em aenji na/jo, on ima 3/ t/nt. ffamt je aa j a o /, a/' **e~
Der erste Monat Jänner oder Eismonat fängt mit dem Neujahre an; er hat 31 Tage. Der zweite Monat ist der F ebruaroder Hör-nung; er hat in einem gemeinen Jahre 28, in einem Schaltjahre aber 29 Tage. Der dritte Monat ist der März oder Knospenmonat: er hat 31 Tage. Der vierte Monat ist der Aprilt oder Ostermonat, er zählt 30 Tage. Der fünfte Monat ist der Mai oder Wonnemonat; er hat 31 Tage. Der sechste Monat ist der Juni oder der Rosenmonat, in dem die Rosen am schönsten blühen; er hat 30 Tage. Der siebente Monat heißt Juli oder Heumonat, in dem man Heu macht; er hat 31 Tage. Der achte Monat wird Au g ust oder Arntemonat genannt; er hat 31 Tage. Der neunte Monat ist der September oder Herbstmonat;
—.. 134t —
M' a engten, u //enem ve t/bzevnyemo.; tHn tma <>/ t/nt. &)eue/e' ye a eji /e m/en aß /tmonec, r<« ema 3(P e/ne. ^/>eoe/e ye o / /» /e n , /oto^iend/ a/e titnc/oA; ima 3/ t/ne- St/eneya/e ' ye nau e m /en. a/t /to/filter/, /e ema 3& t/nt. z/ua-neya/t meaec t/e o e m /e n a/e ynat/en ema 3S f/ne'.
3. /^>a/o /e/o ema 4 /na/ne a/t ce/en/t, £2- /e t/n a ti a/e net/e/. VL/ /ee/en ema j? e/ne, /e ae erne-neyeyo t yiont/e/e/, /one/, onet/a, ce/en-/e/^ Jie/e/, ao/o/a en net/e/a. f^«/ t/a n en trna/te noc o/a^i ema/a 24 ten. Sna te na >/ye 4 ce /en /en /e rt/t mena/. ^/)a^<>e' /o /e t/an, /ntyaa ye noo,- /rtyaY /a y'e t/an, f/n/fJa ye noc. Č?e/ /o»eca t/o Aneoa naa/e t/an,
er hat SO Tage. Der zehnte Monat ist der Oktober oder Weinmonaty in den die Weinlese fällt, und hat 31 Tage. Der eil fte Monat heißt November oder Wintermonat und hat SO Tage. Der zwölfte Monat heißt Dezember oder Christmonat und hat S1 Tage.
S. Jedes Jahr hat 4 Quatem-berzeiten, o2 Wochen und Sonntage. Jede Woche hat 7 Tage; sie heißen: Montag, Dienstag, Mittwoch? Donnerstag, Freitag, Samstag und Sonntag. Jeder Tag mit der N a ch t zusammen hat 24 Stunden. Eine Stunde hat4 Vier-tel oder 60 Minuten. Je länger der Tag, desto kürzer ist die Nacht; je kürzer der Tagy um so länger ist die Nacht. Von Weihnachten bis zur Sonnenwende nimmt der Tag, von
— 136 —
&(/ Aneoa t/» dazt'oa	#ao/e nac,
/tt*. nam ^inateda a/t Aa/et/a* /aze.
Atvnou ^tf>etn^a de net^ttoe
Avap, t/un, medeo tri g/a, Jiao/et/nfto
yi»	et/t' ^itoan/e tme /ero/
no, f-ot/no tn tiOtt dt /ttt/t t/o*nt»oe n,
^ fäeßu /. nouem/na
/fceža /Jtt/et>, {fflon-enaua.
XXI. Kako se s koristjo bere.
^eca / zntt/e ze p/at/Aa tn /f^iv y/aono /vet/t.	nam ueoe^e /neteče
v-	tema/t tn	/eheatt za /na-
/
4'e/ ottd dva/t. ^/ee/e'/e ^it*	/tet/t
o/no/ttm Jea/ne/ee , /a/a oe o /o,vedeti
der Sonnenwende bis auf Weihnachten aber nimmt die Nacht zu, wie es uns der Kalender anzeigt.
Am Ende einer Schrift bezeichnet man den Tag, den Monat und das Jahr9 zuletzt aber den Tauf-, Familien- und zuweilen auch den Hausnamen des Schreibenden z. B.
J^t	/&SJ.
XXI. Wie man mit Nutzen lesen soll.
Kinder! ihr könnet schon geläufig und deutlich lesen. Es wird eine Freude für euch sein, ein Buch in die Hand zu nehmen, und etwas Schönes zu lesen. Es ist aber auch den Kindern nöthig zu wissen, wie man mit Nutzen
- 138 —
/ene/ /ur/t /nanje <>/04/*, rt /a ae Ji v te v ne /ene.
/. <^$*a/t oe ne omt n tt a a no te, a/t ti /a/em /naju, /yen oe //t'>t / nt/ /eja nac/e act' /a/tja. &fna/t <ie ne .Mir* v- rrt ntt/t*, /ar/rt r de t/a/no ne iMt/t /t/na /t oct a/emne/e tn Jiaj/et/ aa/a-/e/. c^yxt //et/t /unt a/t Jwt med-ctt /na/t j!/foy> o/uanaj / a/yvt /nanju ■mana one// /t/t, tn Jut /ao o t/ d/nant Jint/tja/t, ce	mogoče. c/y#e-
//rzo /intffa t/enza/t najina ur /na/e/ Ji titp/et/. jy
2. cj/>*n «««/< /a j a Ji n e t/a a /na/t nt /anta/na, u Jiao/eßt tn t/ne-m eye /na /t je z/a neuanna. Č>e je Jine-
Č i t a j ucencom pri vsakem vodilu na mer, in reci jim čedno čitaje tebe snemati.
p r i-
pe-
lese; auch das Lesen schadet, wenn man nicht recht liest.
1. Man darf nicht an der Sonne lesen, oder an einem Orte, wo ein zu grelles Licht ist ; davon schmerzen leicht die Augen. Lesen soll man ferner nicht in der Dämmerung, wenn man nicht mehr deutlich sieht, denn man würde bald blöde Augen und ein schwaches Gesicht bekommen. Gott bewahr beim bleichen Mondesschimmer zu lesen! Zum Lesen muß es licht sein, und wo möglich das Licht von der linken Seite einfallen. Das Buch zu nahe halten, verursachet ein kurzes Gesicht.
2. Zuviel und zu lange lesen frommet nicht; im Bette und halb schlummernd lesen ist sehr gefährlich. Ist die Schrift zu klein, oder der Druck zu bleich, bekommt man vom Lesen bald Augenweh. Auch die Augen müßen
— 140 —
«/vodna J t o tin a, et/t jned/et/o na/eanjena, nao dt/no ar/ d* a rja ooe do/ja. act ae moftja JiocY/r. /ß a t/a k na p/aö de&emo, öe ne ömema r/te/t a/t /neoa/e, t/a ne oneinanemo, en nam dajte Jim /ur/t j/ttött ne -zmttry/rt. /ßttr/an j/aöna /Zevema, öt jiojo.t/a at/adne'ma mjiactjma.
3. foe je /barje vat/a /e/eau <y/at/^eua , t/t/a öe daß <y/at/e, oe öe ja Ji trme/t ne dene. <$fe-nt ney'öe Ji o matije, /et/an jiyeueo ni* en/va/. <$feaee/x* /čuten» J» e/töe dxana; ce ja jxed*/xa a/t j neue o na en/na/ jtjea, /a//o *da/e'ö, oe j*e-
naj/o en jmev-ec /venet, öe /etd/a ja-
y<» •	/ •	J
anafeö, en na «aanje ne it,eö, fity öt aa
/■najrt dna/ a/t /ha/t.
c/^o m t ö /t' jut' uoa/em a r/.
a/au/u, /aj öt' dna/, /en öt zajemne,
ausruhen. Lesen wir laut, so dürfen wir nicht aus vollem Halse schreien, damit uns nicht der Athem ausgeht und die Stimme bricht. Wenn wir laut lesen, so sollen wir öfter Athem holen, und ausruhen.
3. Ist das Lesen zuweilen schon dem Körper nachtheilig, so ist es noch weit verderblicher für den Geist, wenn man nicht mit Vorsicht liest. Lies lieber weniger, als zu viel auf ein Mal, Das gelesene Wort ist eine Speise der Seele; wenn du aber zu schnell oder zu viel auf ein Mal genießest, so kannst du leicht erkranken; wenn du zu geschwind und zu viel lieset, so wirst du leicht verwirrt, so dass du am Ende selbst nicht weißt, was du im Anfange gelesen hast.
k. Bedenke nach einem jeden Abschnitte, was du gelesen, was dir nützen kann. Was nicht genießbar ist,
— m -
/tz* ye /oneo/neyet.	t/o/na m«, d«
/te«/* tu z/ece « a/vetn uev-ze, tn ne Jtrye-, J/?e /t/on r/o/no Jiamea/e, /rtv ye /nct/, oe r/o/fo eeo'e', e'n wiat/xy* Jixe'/eyer. effifoße wtct/o, J trt /o t/o/no.
5'» tffety nenetnny/e <>/e m/ctt/oo/e t/we neoe'a /e» /e /o tretn <>e'y e v no/e Jine'/e, e'n Jtet a /e» /e /n r 'y e ti no/e t/o/t/e'* /^ictoene dte/tie a/ zttjie^peut •ijifar oa JweJiowee/etn >>ett/r //eney et aeent JieX/en-*et/ J Jt>» ezji*/t/ent/ Jitaetye/Jiacen/m, m yrr ner/o/zne m/eee/ene Jontyct, /tt/ov Sve v- onecnem nryu, nry de te &men/~ neyee ö/nttjitt /»ene/ ntru/ou nryet//a, /nrye ao mecno Jttoetne, o/*>t//e /o/ met/; /t/on Jiet /et/e /tt/v e /efe, yoc /t/no zmo/yaf /te/on Jiyetn/ct ne/e
'J Peklenšak ali peklenski sovražnik.
- das beseitiget man auch im Speisen. Nur der lernt vortrefflich, der das gut verdauet, was er gelesen hat, und wird immer weiser. Besser wenig, aber das gut.
5. Zwei Dinge sind die gefahrlichsten für die Jugend: in schlechte Gesellschaften gerathen, und s ch 1 e eh t e B ii ch e r in die Hände bekommen. Verderbliche Bücher und verführerische Schriften gleichen jener verbotenen Frucht, welche der Fürst der Hölle durch verderbliche Schriftstellen erzeugt, und der noch unverdorbenen Jugend anbietet, auf dass sie genießt vom tödtlichen Gifte falscher Lehren. Hinreißend sind oft solche verderbliche Bücher ffeschrie-ben; und scheinen süß und lieblich wie Honig zu sein; allein wer sie liest, dem wird es bald ergehen wie einem Fische, der von einem vergifteten Köder genossen. Wer sein Glück
— 144 —
v Jo/o/e*.	/ooe aneoen /e'/t, nej
o&t/e'/i Anej uaneye, en /fu/ev nm dene, //evt/ ne Jtozna, en zaa/van Aojet /noc/*ejet ne
C/ßofi'ö/no je Jia e/o/f^e, Jira-tteono en neanecno Jteoane /a/iue /ftta/e ; one ao t/o/ne' Jmeja/e/e ,	naa uee
jffiope* /ejta <>/etze'/e' en Tnor/nu teue/t. c^ouee/o neti/1 mnoyotiena/ne'X &ee>e, //e*te nam je uee/e/t Jia/ne/no en /o*e'o/no.
p. /lote mea/a t/efct Jia ne omemo /xa/e; /e od Jwazne'/e'X je /#a/e' ca*, emaa e/o/*e /u/ue, /e uec/vttf, Jta Ji o ma/e/n en Jiaz^ttto je/ /ene, &a/o retd/e/ na ntoe/noa/e, ha /ue/t na ^u/eznettoo/e' Jute' $foja en Jve uae/ Jtotavio'ne'X /jeet/e/t.
— 145 —
will, der vermeide schlechte Bücher, und lese kein Buch, das er nicht kennt, oder wegen dessen er nicht einen mehr Erfahrnen befragte.
6.	Von großem Nutzen ist es dagegen gute, redlich und der Wahrheit getreu verfasste Bücher zu lesen; sie sind gute Freunde, die uns anweisen, Gott zu dienen und weise zu leben. Sie machen uns mit verschiedenartigen Gegenständen bekannt, die uns zu wissen nothwendig und nützlich sind.
7.	Statt zu arbeiten, dürfen wir aber nicht lesen; nur die freie Zeit ist zum Lesen. Hast du ein gutes Buch, so lies öfter, aber kleinweise und aufmerksam. So wirst du zunehmen an Weisheit, aber auch an Liebenswürdigkeit vor Gott und allen rechtschalfenen Menschen.
Malo Berilo (flob. öeutfp.) 10
XIII. Kaj bo iz šolarjev.
1.	„Jaz bom v er t n ar," je djal Filipek, ko se je izšolal in v nauk podal. „Pač je lepo med zelenjem, med dišečimi rožicami delo imeti" Dali so ga vertnarstva se učiti', ali kmalo Filipek domu pride, in tozi, da mora neprenehoma kučati, čepe pleti in po zemlji plaziti, tako da ga kriz in kolena bolijo.
2.	„Kaj pa češ biti?" vprašajo oče Filipa. „Lovec*) bom; po zelenih logih hoditi, to je veseloDajo ga lovcu za učenca, ali kmalo Filipek domu pritoži rekoč, da mu juterna sapa ze pred svitom dobro ne dene, da se ne more naspali, da mu je megla prernokra, rosa prehladna in zrak preojster, i, t. d.
3.	„Kaj pa bosi" ga oče spetpoprašajo, „Rib ar **) bom" je djal. „Kraj bistrega potoka hoditi, se p.o ribniku v lahkem čolniču voziti, brez vsega truda polne mreže rib iz vode zajemati, to bo veselje/" Pa tudi tega
*) Lovec ali jager. **) Ribič.
XXII. Was soll aus den Schülern werden.
1. „Ich werde Gärtnersagte Philipp, als er die Schule verließ, und in die Lehre gieng. „Es ist doch so schön im Grünen zwischen wohlriechenden Blumen zu arbeiten Man ließ ihn die Gärtnerkunst lernen-, aber bald kam Philipp nach Hause, und klagte, dass er fortwährend hocken, gebückt jäten und auf dem Erdboden herum kriechen müße, so dass er Kreuz- und Knieschmerzen habe.
2.	„ Was willst du also werden ?" fragte der Vater den Philipp. „Jäger werde ich', es ist eine Freude durch grüne Auen zu wandeln Man gab ihm zu einem Jäger als Lehrjungen; allein bald kam Philipp klagend nach Hause, und sagte, dass ihm die Morgenluft vor Sonnenaufgang nicht gut thue, dass er nicht genug schlafen könne, es sei ihm der Nebel zu nass und die Luft zu scharf, u. d. g.
3.	„ Was wirst du denn?"1 fragte ihn abermals der Vater. „Fischer werde ich," sagte er. „Am Ufer des klaren Baches zu wandeln, am Weilier im leichten Kahne herum zu fähren, ohne Mühe die vollen Fischnetze aus dem Wasser zu ziehen, das wird eine Freude sein."
dela se Filipek hitro naveliča. *) „Za me je to premokro delo; voda me ne terpi" je djal, ter ribarijo popustil.
4.	Poslednjič se Filipek kuharije loti. Mislil je: kuha r j u mora vertnar, lovec in ribar nositi; tudi ni kuhar nikoli brez dobrih grižljejev. Ali spet domu pritoži, rekoč: ,,2ia vse drugo bi bilo kuharju dobro, naj le ognja ne bi bilo. Kadar moram pri gorečem ognjišu stati, se bojim, da se ne bi vročine raztopil
5.	Zdaj oče Filipka prav ojstro okre-gajo, rekoč: „Za te tedaj nobena služba nit Kar ti danes dopade. tega se jufre ze na-dovoljiš. Če ni za le ne zemlja, ne zrak, ne voda, ne ogenj t boš moral iti na uni svet službe iskat. Ali ne veš, da ima vsak stan svoje veselje, pa tudi svoje terpljenje'i Srečno in veselo le tisti živi, kteri delo svojega stana dobro razumi, svoje dolžnosti zvesto dopolnuje, in kteri je zadovoljen s tem, kar mu Bog da.
6.	Kaj pa bomo mi šolarji, kadar šolo dokončamo? Kmetje bodo zemljo obde-lavali, rokodelci orodje, oblačila in
*) Naveličati se ali nadovoljiti se.
Aber auch an dieser Beschäftigung findet jPhilipp bald einen Ekel. „Für mich ist diese Arbeit zu nass; ich kann das Wasser nicht vertragen" sprach er, und verließ das Fischen.
4.	Zuletzt entschloss sich Philipp zur Kochkunst. Er dachte bei sich; „Dem Koche muß der Gärtner, der Jäger und der Fischer zutragen, auch ist der Koch nie ohne guten Bissen." Allein er kommt wieder klagend nach Hause, und sprach: „In allen übrigen hätte es der Koch gut, wenn nur das Feuer nicht wäre. Wenn ich am brennenden Herde stehe, so fürchte ich vor Hitze zu vergehen.*
5.	Nun verwies der Vater dem Philipp seine Unbeständigkeit sehr scharf, und sprach-„Für dich taugt demnach kein Dienst ? Was dir heute gefällt, das ekelt dich schon morgen an. Wenn dir weder die Erde noch die Luft, weder das Wasser noch das Feuer taugt, so wirst du genöthiget sein, dir in der andern Welt einen Dienst zu suchen. Weißt du denn nicht, dass ein jeder Stand seine Freuden, aber auch seine Leiden hale? Nur der lebt glücklich und froh, der die Arbeit seines Standes wohl versteht, seine Pflichten treu erfüllt, und der mit dem zufrieden ist,was ihm Gott gibt.
6.	Saö wirb bettn au§ uitS ©cfmlern werben, wenn wir ben (Schulunterricht öottenbet Baten? Die
mnogoverstne reci napravljali, kupčevavci pa kupovali in prodajali, kar ljudje pridelujejo. Za kupčijo in obertnijo, pa tudi za kmetijo nam je denarja potreba.
7.	Rovajo denarje *) sploh iz dragih, žlahnih rud; pa tudi papirnate denarje imamo. Iz zlata so zlati ali cekini, navadni po 4 gl. in 30 kr., dvojnati pa po
9	gl. srebra. Sreberni denarji so križevače po 2 gl. in 12 kr., tolarji po
2	gl., dvajsetice po 20 kr., desetič e po
10	kr. i. t. d. Bakreni denar je drobiš po grošu, po krajcarju i. t. d. Papirnati denarji so mnogoverstne veljave, koje radi premenjajo.
8.	Goldinar ima po 60 kr., groš po
3	kr., krajcar pa po 4 vinarje.
9.	Mčra in vaga v nebesa pomaga, če je pravična in dobra. Potreba nam je vago in möro dobro poznati, da se ne damo goljufati krivičnim ljudem. Tehtamo na cente, funte, lote i. t. d. Cent C^t.) "na 100 funtov, funt (&) ima 4 četerti ali 32 lotov, lot (Lt.) 4 drahme ali kvintelce.
10.	Mero imamo suho, mokro in dol-gotno. Suha mera po Austrianskem je
*) Denarji ali penezi.
©auern werben bte (Srbe Bauen, bie .ganbwerfer Söerfjeuge, Jtleibimgšfttiefe unb üielerlet ©egenjMnbe berferttgen, bte Äaufleute werben faufen unb »et* laufen, bie Seute erjeugen. $ür ben ^anbel, für bie ©ewerBe, wie auc$ für ben SanbBau IjaBen Wir ©elb nöt^ig.
7.	£a§ © e I b wirb gemeiniglich attS eblen afletal, len geprägt (üKmje); aber wir IjaBen au^^apiergelb. ©olbmünjen ftnb bte 3)ufaten ober 3^inen, bte einfallen ju 4 f(. 30 fr., bie hoppelten ju 9 ff. ©ilBer* rnünje. ©ilBerne STOünjcn ftnb bte Äronent^aler ju 2 ft 12 fr., bie gewöhnlichen	2 ft. 3wanjiger ju 20 fr., 3e^ner iu 10 fr- u- f- W. Äu pf er gelb tfl bie @$eibemün$e ju @rofc$en, «Rreujern u. f. w. $PapiergeIb h«t einen manntg* faltigen Sert, unb wirb gerne gewecfjfelt.
8.	©in ©ulben hat 60 fr., ein ©roföen 3 fr., ein ^reujer aber 4 Pfennige.
9.	3ftafj unb ©ewic^t jie^en ben Gimmel ju, Wenn fte geregt unb gut ftnb. djitt noth, ba8 3Kaf? unb @ewt$t Wohl ju fennen, bamit wir t>on um rebltt^en üftenfdjen ni^t betrogen werben. 2Bir wagen ab nad) Rentner > $funb, Soth n. f. w. ©in 3ent* iter C30 100	fin	4 Viertel ober 32 Soth ; ba8 Soth (Sfy) 4 Stammen ober Duensen u. f. w.
10.	SBtr ^aben ein troefeneö, ein najfel unb ein Sängenmap. 3)aS troefene 2ftaf? ifi in £>fierrei<h
po navadi vagan. Vagan derži 40 dunajskih bokalov. *) Pol vagana ali mernik ali celjšek je 20 bokalov. Po kranjskem merijo zernje na star in mernik; po koroškem na bern; po nekih krajih za Dravoj na korce **), škafe, lonce, sklede i. t. d.
11.	Mokra mera za vodo, vino i. t. d. je po Austrianskem vedro po 40 bokalov; bokal ima 2 poliča ali 4 maslice. Celjsko vedro ima le po 20 bokalov. Sode merimo po navadi z veziro. Sodje derže po 1, 2, 5, 10 do 100.veder in tudi več. Štertinjak derži po 10, polovjak po 5 veder. Petaček ima pa 5 celjskih veder.
12.	Dolgatna m 6 r a nam pove, kako dolgo, široko, visoko ali globoko je kaj. Vse to inßrimo po sežnih, čevljih in palcih. Sežen (0) möri 6 čevljev, čevlj CO	12 palcev ali col, palec ali cola ima 12 linij Rokodelci, zidarji, tesarji i. t. d-merijo na sežen in pošet ali colstab; kramarji pa na laket; tkavci merijo platno na palice.
13.	Zemlja se meri na štirjaške ali kvadratne sežne in orala ali pluge. Oralo ali plug obseže 1600 štirjaških sežnov, štir-
*) Bokal, firtelj ali pint.
Korec ima .Vi pintov.
gewöljnltcfj ber 3)Je§en. (Ein äftefcen enthält 40 Biener 2ftaf?. @tn .§albme§en ober ein 3tIIterfc^aff aber 20 2)?afi. 3n Jtrain migi man na$ «Star unb nad> 3J?efcen; in Kärnten na$ Gerlingen; an einigen Orten an ber Srau na$ ®örj, ©cljaff, ©Rüffeln u. b. g.
11.	Sa3 naffe Wlajj für Baffer, Bein u. b. g. * tfl in Dflerreidj ber hinter ju 40 3ftafi, bie SMafi §at
2 .galbmafj ober 4 ©eibel. Ser Gillier* (Eimer l)at nur 20 2J?afi. Sie Raffer meffen wir gewötjnlicl) mit ber Sßiftere. Sie gäjfer galten gewöhnlich ju 1, 2, 5, 10 biä 100 (Eimer ober itocf) mel)r. Sin ©tartin fafft ju 10, etn .§albftortin ju 5 (Eimer. (Ein 93iertlaf l)at 5 Gillter * (Eimer.
12.	Sa3 Sangettmag fagt unS, wie lang, Wie breit, wie Ijocb ober wie tief etwaä fei. SttteS biefeä meffen wir nadj Klafter, ©djul) unb 3ott. Sie Älafter ("J mifft 6 ©c^e, ein ©djulj (0 123otte, ein 3otI CO b«t 12 Sinien ("'} Sie -§anb< Werfer, ü)?aurer, 3immerleute u. b. g. meffen na$ ber Klafter unb mit bem 3°ff|iabe; bie Krämer aber mit ber (Elle; bie Beber meffen bie Seinwattb mit bem ©tabe.
13.	Sie (Erbe wirb nacfy Ouabratflaftern unb 3o$weife gemeffen. ein 3o<$ umfafft 1600 £lua* bratflafter, bie £luabratflafter (D0) $at 36 Oua* bratfd^e, ber Ouabratfdml) (DQ umfafft 144 Dua* bratjoü, ein Ouabratjoll (□'') bat 144 £>uabrat*
jaški sežen (D0) ima 36 štirjaških čevljev, štirjaški čevelj (□') obseže 144 štirjaških palcev, štirjaški palec (□") ima 144 štirjaških linij (p"'). — Druge reči, p. kamenje, merimo s kočniško mčro.
14. Po pravici moramo meriti, naj bo suho ali mokro, na dolgo ali na debelo. Krivično blago dobrega prineslo ne bo* Krivičen krajcar deset pravičnih požre. Torej je pregovor: Mera in vaga v nebesa pomaga, ako je pravična in dobra, ne pa pičla in krivična.
XXIII. Dobro jutro za otroke*
Priden otrok zjutraj zgodaj vstane, da ga sonce na postelji ne najde. Predolgo poležavati ni zdravo; se premagati in hitro vstati, je zdravo in koristno. Rana ura, zlata ura.
Pervo ju ter no delo je pokrižati se in zahvaliti Boga, da nas je preteklo noč hudega obvaroval; prositi pa tudi Boga, naj nas še nazočni *) dan obvaruje vsega hudega na duši in na telesu. Vsak dan naj se z Bogom začne, in z Bogom dokonča.
*) Nazoeen^ali prieoe
Itmett (□"'). Anbete Sachen j. 95. ©teilte ntejfen wir mit bem JtuBifmafje.
14. Unfer SWafj foll geregt fein, fei eg ein naffeg, ober ein trocfeneg, ein Sängen« ober JtuBif« maf?. ©in ungerechteg @ut Bringt feinen Segen. (Sin ungerechter Äreujer nimmt 10 geregte. Darum fagt bag Sprichwort: Stfaf? unb ©ewicht hdfen 8um ^tmmel, wenn fte gerecht unb gut unb nicht ju gering, noch gefälf^t ftnb.
XXIII. £)as Braue Äini) am SWotgett.
©in fleifitgeg Äinb fielet morgeng früh auf, bamit bie @onne e§ nicht im 93ette treffe. Dag lange Siegen ift nichtgefunb, bie SelBfttiBerwtnbung, fchnell aufjufiehen, Bringt ©efunbljeit unb 9ht£en. Die SO?orgenfiuttbe ha* ©olb im SÄunbe.
Dag erfte 3Morgengef<häft ift bag ljl. Äreuj ju machen, unb ©ott ju banfen, bafg et unö bie öer« gangene 9?acht öor bem SSöfen Befehlt ; aBer auch ®ott Bitten, bafg er ung auch ben gegenwar« tigen £ag bor allem ÜBel am SeiBe unb ber Seele Bewahren möge. 3eber £ag fott mit ©ott angefan« gen unb mit ©ott Beenbet werben.
Otroka drugo juternodeloje, si lepo umiti roke, usta, ves obraz, posebno pa ušesa in zatilnik. Dobro je tudi si po letu vso' glavo večkrat oprati.
Otroka tretje ju ter no delo je, si lase poravnati, obleko izčistiti in se spodobno obleči — Kadar se to trojno zgodi, kosilica prosi. Potem se uči, ali na delo idi, kakor ti ljubi oče ali pa mati ukažejV
Lepo jasno jutro je bilo, ko je( Filip drobnico svojega očeta na pašo gnal. Sonce iz za gor sije, in ovčice po trati rade der. zajo. Filip tenko na uho vleče in posluša, kako škerjanček pod nebom ivergoli, ger-lica v logu groli, slaviček pa v germu fika Tudi zvoniti sliši, in serce mladenča po. božnega veselja kipi. Filip se odkrije, na štor poklekne, roke vzdigne, in začne moliti, rekoč: „O moj Bog! zahvalim te za ptičice, ki mi tako veselo pojejo, — za pisane rožice, ktere tako lepo cvetejo, — za zeleno iravico, na kteri se moje o\ce tako rade pasejo, — za ljubo sonce, ktero ma greje, — za drago mater, ki mi kruha dajejo, t-- za očeta, kteri mi suknjico ku-pijo. — Oh ljubi Oče, obvaruj me, d*i se
SeS .ftinbeS jweiteS SKorgengcf^äft ift,fich bie -gclnbe, ben SKunb, baS ganje ©eftcfet, befoftberS «ber bie imt> ®euicf reinlich J» Waffen. (S8 ifi auch gut, ben ganjen Äo^f im ©ommet äfterS ju wafcheit.
SeS J?inbeS britteS SMorgengefchäft ifi, ft<h bie ^aare ju fammen, bie Jtleibung auSjubürfien unb ftd) reinlid; anjujiehen. — 3ft biefeS gefchehen, bann erfi bitte um baS grühftücf, lerne batnach, ober ge^e an bie Strbeit, Wie eS bir ber liebe Sßater ober bie Sftutter befiehlt.
©S mar ein frönet, heiterer borgen, als bie ©chafherbe feines 93aterS auf bie Seibe trieb. Sie ©onne fdjetni hinter ben SSergen heröor, unb bie ©chäfletn weiben fleißig auf bem 9tafen. ^hütyfc hortet unb lauftet, wie bie 8er<he im freien fingt, bie Turteltaube in bem SBalbe girret, unb bie tigall im @ebüftf)e fchlagt. (St hört auch lauten, unb baS ^erj ftmillt bem Jünglinge »or innerer greube.
^hüi^^ nimmt ben -§ut ab, fniet auf ben ©tocf eines gefällten SSaumeS niebet, faltet bie ^änbe unb fangt an §u beten, fyrecheub: „D mein ®ott, ich Mnfe bir für bie 93ögelein, bie mit fo fröhlich fingen, — für bie bunten SSIumen, bie fo nieblich blühen, — für baS grüne @ra8, auf bem ftch meine ©tafe fo gerne weiben, — für bie liebe ©onne, bie mich wärmt, — für bie %ure SÄutter, Wel^e mit S3rot gibt — für ben Sßater, ber mir Äletbmtg fchafft. — £> lieber SBater,
danes ne zbodem, da me kača ali kak kušar ne pikne, da mi drobnica v škodo ne uide, naj jo prav sito napasem, in srečno domu priženem."
»Marljivo hočem škode varovati; ljube živince tepel ne bom, tudi ne klel. Učil se bom, kar so mi gospod učenik naložili, da bom v šoli dobro znal, kar bodo pra-šali." Tako je Filip zjutraj molil, se po-križal, in je svojim ovčicam lepo pesem zapel, ktere so se mirno pred njim pasle.
•Interna prsni.
1.	Glej, tiha noč minila, in jutro se rodi; lepo cvetijo rože, in drevje zeleni.
2.	Slavičeki slovijo v germovju pesmice, skorjanci žvergolijo v nebo vzdigaje se.
3.	Tud kukovca v zelenju se s cize-kom glasi, otrokom dobro jutro po ku-kovsJso želji.
XXIV. Dober večer za otroke.
Priden otrok vsak dan pobožno skonča, kakor ga z Bogom začne. P e r v o ve-
befehle mich, bafs	^eute nicht »erwunbe, baf3
mich feine (Schlange ober (Eibe<hfe beifie, baf8 bie «gerbe feinen (Stäben öerurfache, |tch recht fatt anwetbe unb glücflich nach .gaufe fomme."
«Seh Witt mi<h fteifiig bor Schaben h«ten; ich »erbe bie lieben nicht fragen, auch nicht fluten. 3<h Witt lernen, wag ber -gerr Sehrer aufgegeben hat, bamit ich »n ber Schule gut fönnen werbe, wa3 er fragen wirb." So betete ppW i« ber grühe, er machte baž Jtreuj, unb fang feinen S^ciflein, welche fo frieblicfj bor ihm weibeten, ein fchoneg Sieb bor.
Horgenlied.
1.	Die Nacht ist nun vergangen, der Morgen steht so herrlich da, und alle Blumen prangen, und alle Bäume fern und nah.
2.	Die frohen Nachtigallen, die singen laut im Freudenklang, die Lerchen hoch vor allen, zum Himmel bringen sie Gesang.
3.	Der Kukuk auf den Zweigen, und auch der Zeisig noch so klein, wollen sich dankbar zeigen, und keiner will der letzte sein.
XXIV. ©os braue Äinb am §lbcnbe.
@in braöeg Äinb beenbet jeben Sag mit @ott, wie eö ihn mit @ott beginnt. 2)eš Äinbeä erfieg Stbenb*
čer no delo otroka je, vse svoje reči lepo spraviti, da so drugi dan k redu. Obuvalo se mora osnažiti, in na pravi kraj postaviti, da se zjutraj lahko najde. — Drugo delo otroka je, večerno mo-litvo zvesto opraviti, Boga zahvaliti za vse prejete dobrote, pa tudi Boga «a odpušattje grehov prositi in se priporočiti Bogu in angelu varhu, naj nas prihodnjo öö6 varuje,
Tretje delo pridnega otroka je, na večer očeta in mater za blagoslov prositi, po tem se sleči in spat iti. —
Neka brata se nista pogajala: Paulek, sedem let star, je 'bil opekljiv, Šimej pri petih letih pa še ves otrok. Nekega dne je bil Šimej Pauleka hudo razžalil, in nista se spravila, predenj zaspitn. Oče to vedo, k posteljei stopijo, in Simeju rečejo, naj te besede za njimi moli, prej ko zaspi: „Pre. ljubi moj Bog, zahvalim te za ljubo sonce, ktero mi je sijalo, — za ptičice, ktere so mi pfele, — za travo, po kteri sim skakal, — za rožice, ktere sim tergal, — za živež) kterega si mi dal, — za čisto vodo, kterd sim pil, — za zdravo sapo, ktero sem dihal, in za vse, kar sem dobrega vžil. Oče nebeški! ohrani mi nocoj očeta in
gereift ijt, alle feine ©achen tn Drbnung ju bringen, Damit e§ fte ben anbertt Sag bei ber -§anb habe. Sie ©chuhe mufü man abpu§en, unb fte auf ben regten Ort ftellen, bamit man fte beS SJcorgettä leicht ftnbet.
Jtinbeö jwetteä ©efchaft tff, tag Qlbenbgebet getreu ju »errieten, ©Ott für bte empfangenenSöohltlja* ten ju banfen, unb i^n auch um Vergebung ber ©ünben ju bitten, ft'd; (Sott unb bem b. ©djufengel ju em* pfehlen, baf§ er un§ fommenbe 9iad)t f<$ii£en möge.
2>až britte ©efc^äft eines brauen .ftinbeä ijl, bem SSater unb ber 3Kutter abenbä bie .§anb ju füffen, fte um ben ©egen ju bitten, fi<h bann auSjttjiehen unb fc^Iafett ju legen. — 3wei SBrüber »ertrugen ft^ ni$t gut mit einanber; Lattichen, ft'eben alt, War empftnblich, ber fünfjährige ©tmon aber no$ ganj Äinb. @tneä £ageS beleibtgte ©tmon Käulchen arg, unb fte öerföhnten nic^t öor bem ©tnfchlafen. 3)er Sßater wuffte bte§, er tritt ju bem SBette uttb fagt ju ©imon, er fott fofgenbe Sorte mit ihm beten, ehe al§ er einfc^Iafe: „9J?ein lieber ©ott, ich banfe bir für bie liebe ©ontte, bie mir festen, — für bie Sögels $en, bie mir fangen, — für baä ©raš, auf bem ich herum fprattg, — für bie 931ttnten, welche ich Pfücfte — für bte Nahrung, welche bu mir gabft, — für bas reine SBaffer, welcf;e§ ich tranf, — für bte gefunbe Suft, welche id; atmete, unb für alle?, waš ich ©utež genoffen habe. -§tmmlif<her Sater! erhalte mir biefe 9Ja^t ben Satcr unb bie 9J?utter gefunb unb froh, uni) Malo Berilo (floö. beutfä.) 11
mater zdrave in vesele, pa tudi mojega brata." Širne j je roke povzdignil, in vse besede lepo za očetom molil, ali pri za-dnib besedah se milo razjoče, rekoč: „Ne bom jutro svojega brata več žalil, ne, nikoli tega ne bom več storil." Hitro zdaj Šimej vstane, in gre Pauleka za odpušanje prosit. Ko sta se spravila, in mu bratec roko poda, se Simej vesel ležat poverne, in sladko zaspi. — Sonce naj ne zajde čez našo zamero.
Večerna pesni.
1.	Glejte! ze sonce zahaja, skoraj za gore bo slo; hladen počitek nam daja, pojdmo veselo damo! Cujte zvoniti! Počivat zvoni. Zvoni le zvoni nicoj, sladko počivat zapöj !
v
2.	Cujte po drevju] šumeti, glejte, kak velerc pilila; urno ! ze začne mračiti, hitro da bomo doma. Cujte itd♦
3.	Delo smo danes storili, naj se vsa res veseli; borno se tudi pozvili, *) ze se večerja hladi. Cujte itd.
*) Poživili.
and; meinen lieben «ruber." Simon faltete bie .ßänbe, unb betete ein jebeä 2öort bem Vater fd)ön nadj; aber bei ben legten Borten bricht er in ein lauteg Seinen aug, unb fprad): „3$ werbe morgen meinen lieben «ruber tttcbt rnebr fränten, nein, nie meijr werbe bag tfrmt." Simon jlejjt jejjt gleich auf, unb geht lauteten um Vergebung bitten. 9113 fte ftd> öerfo^nt Ratten, unb ihm ba§ «rubelen bie -§anb reifte, legte ftth Simon fröhlich ju «ette, unb fd)ltef fanft ein.
J — Die Sonne fott nicht untergeben über tmferem 3orne.
21 h c n bIi c
1.	Seht, wie bie Sonne fd>on ftnfet hinter bte «erge hinein, unb wie bie ^ulje unS wint'et; jietyet nur fröhlich nun heim, «pöret bie ©locfe! fte lautet jur 9tuh, laute, o laute nur $u, laute jur ewigen Mul).
2.	,§ört ihr bag «löcfen öon öainmern, feht wie bie Süfte fcfjon weh'n, muthig! eg fängt an ju bämmern! Safft fc^neCC jttr -§etmat unä gehn.
3.	Dörfchen, o fei unä widfommen, heut' iji bie Arbeit vollbracht; freu' f% wer hier aufgenommen, Wo unä bie @aben gebraut.
4.	Sedmo za mizo, in jejmo s pametjo božje dari, serce hvaležno imejmo stvarniku. ki tias živi. Cujte itd.
5.	Vzem'mo po jedi in pijmo sladkega vinca bokal, svojga Očeta hvalijmo, k' je [kje) nam tak' dobrega dal. Cujte itd.
6.	Zdaj si pocijmo po volji, naj nas petelin zbudi, kadar škorjanček *) na polju juter ho pesni slovi. Cujte Ud.
7.	Vsi bomo enkrat zaspali, v miru **) počivali vsi, delo na vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite lepo. Kličte k Očetu damö, kličte nas v sveto nebo !
XXV. Pesni narodov.
1.	Bog ohrani nam Cesarja — našga Franca Jožefa, — blagoslovi Gospodarja — in Očeta našeg-a! — Naj Jim sveti lepa zarja — večni naj Jim srečo da! — Bog ohrani nam Cesarja —nas'ga Franca Jožefa.
2.	Naj bo Njihov tron pravica, — krona Njih naj bo modrost! — Sveta vera Njih desnica, — tovaršica učenost! — Angel božji po vsih potih — srečno Franca naj
*) Golibar. **) V zemlji.
4.	@e£'t eu<h ju Xifcfje unb leeret bie Ärüge mit herrlichem Söein, bcmfet bem (Schöpfer unb eljret bte ©aben; fte ftnb bo<h nidj>t Hein.
5.	Schlummert battn in füfien Traumen, biä euch ber -gabnenruf werft, herrlich i" buf<hi<h*eu Säumen bie Sercbe ihr 5D?orgenIieb fcfelagt. Sann guteä ©töcfcbert laute nur ju, läute, o läute nur ju, Lrttf ttttS jur ewigen 9?uh'.
XXV. äJoUshtjmne.
1.	<§err, beitt ©egen ftröme nieber — auf baä grofte Dfterreich — unb beä SölferbmtbeS ©lies ber — fejiige bem 2Batte gleich; — eine Surg fei ihnt bie Siebe — unb ein bie öinigfeit, — bafg bie £reue nt^t jerftiebe, — bie bem Äaifer hau8 geweiht.
•4
2.	©ott befchirme unfern dtaifer, — fegne ihn mit Jtraft unb ?Ratb! — bafS ein Äreiä ©erechter, SBeifer — mit ihm fei in jeber Xhat; — mög' er jutierftchtlich galten , — feinen Sölfern lieb unb wert — bafS nur $rteb' unb (Eintracht walten — über Sanbe, -§au3 unb <§erb.
pel ja.! — Bog osreči nam v dobrotah —-našga Franca Jožefa.
3.	V ljubem miru Njim kralj vati — Bog miru in sprave daj, — Austrianom pa vživati — že Aa mlji srečen raj! — Naj cesarska roka brani — nasf ves čas sovražnika! — Bog obvarji nam Cesarja — naš ga Franca Jožefa.
4.	Mir in sreča po deželah — Austri-anskih naj cveti, — naj v ljubezni po po-veljah — se po sreči vse zgodi! — Vsi zapojmo Francu vdani — vsi iz celega sercä: — Dolgo let nam Bog ohrani — našga Franca Jožefa.
XXVI. Dvanajstero vg-ank ali zastavic.
«;•	4
1.	Od života se dobi, pa samo ne živi čeravno govoriti ne zna, vsakemu odgovor da. Kdo tako stvar ima?
2.	Je belo ko sneg, pa zeleno ko detel, pa rudeČo ko kerv, in otrokom diši. Kako se veli ?
3.	Vekše bo, ako oddaš, manjše bo, ako dodaš; ali tako stvar poznaš ?
4.	Kdor naredi, on ne rabi; kdor njo; kupi, on njo noče; kdor njo ima, nje ne pozna. Kaj je reč ta?
3.	Benn ftp fpwarje Solfen Minnen, — geinbe rtngg geriijlet fielet, — lafg, o .§err, aug allen ©türmen — ^ r a n j 3 o f e f alg ©ieger gelj'n! — ©ei ein ^ort unb .geilegfyenber — auf bem jugenblipen $fab. — ©pirme feine weiten Sänber, — fegne jebe gute ©aat.
4.	®if>, bafS fip ber Df^weig fiepte — um fttanj 3ofef§ eble ©tirn, — fpü£e pn mit ftarfer 9tepte — »or beg Unljeilg frepen Sirr'n. — ©enb' auf allen feinen <Spritten — beinen (Engel pm »oraug; — «£err erhöre unfre SBitten: — ©egne unfer ,ftaifet&au§!
XXVI. ©in £>u$enb 3tätljfel.
1.	(šž fommt bom Seben, hat ?etn Se&en, unb fann bop jebem Qlntwort geben.
2.	(Srji weiß wie ©pnee, bann grün wie Jtlee, bann rop wie ©Int; fpmetft Jlinbera gut. Sag ifi bag?
3.	wirb größer, wenn man baüon put; eg wirb fleiner, wenn man baju put.
4.	Ser eg mapt, ber braupt eg nipt; wer eg fauft, ber wiü eg nipt; wer eg braupt, ber weiß eg nipt.
— 168 —
5.	Kdo zlo okolj leta, pa dale ne pride ?
6.	Oče se še le rodi, in njegov sin se že nad streho vali. Kaj je to, kaj se ti zdi?
7.	Mati v zemlji leži, oče zravno stoji, sina se otroci vesele; in kedar se kersti, po svetu hodi in veliko ljudi omoti. Kaj je to? —
8.	Luknica pri luknici, pa le vodo derži. Si videl kaj takega ti ?
9.	Kdo se solzi, kedar ga sonce obsije?
10.	Kdo gre k jedi sit, od jedi pa lačen?
11.	Kdo kliče, pa ne sliši — žaluje, pa ne občuti — druge v cerkvo zove, sam pa v cerkvo ne gre ?
12.	Štiri sestre gredo vsako leto križem svet, vsaka daje darov božjih mnogored:
Perva sestra lehke nogice ima,
V zelen plajš zavita dosti cvetja da.
Druga prisopiha, vroča se puti,
Koso nam ponuja, tudi serp moli.
Tretja nam prinese sadja jerbase,
Brente polne grozdja, polni nam sode. V
5.	2Ber läuft itnftnntg Ijerum, unb fommt bodj nidjt weiter?
6.	Ser Bater wirb erfi geboren, unb fdjon tanjt ber <Soljn über bem Sadje umljer. Ber ifi ber?
7.	Ste ättutter ru&et in ber (Erbe, ber Bater fieljt feji bet tljr; bie Softer lieben bie Jtinber, unb ber 3)?ann üon ibr öerriieft öielen Seilten ben Äobf.
8.	(Ein Södjlein bet bem anbern, unb ljält bodj m Baffer auf.
9.	Ba3 toergiefjt tränen, fo oft e8 bie (Sonne bef^eint ?
10.	Ber wirb jum £if$e fatt, üont £if$e aber hungrig getragen?
11.	28er ruft, ofyite eä §u Ijören — trauert, oljne eS ju füblen — labet attbere jur .tirdje ein, geljt aber bodj ni^t felbft bwetn?
12.	Bier Brüber geben ^aljr auS 3aljr ein in alle Bell fpajieren; bo<$ jeber fommt für ftcf) aHein., unö @aben jujufit^ren.
Ser erfie fommt mit leidstem (Sinn, in reine? Blau gepHet, ftreut Äno8$en, Blätter, Blüten bin, bie er mit Suft erfüllet.
Ser jweite tritt fd)on erniier auf mit Sonnen* fdjein unb Stegen, ftreut ©arbeit auž in feinem Sauf, ber 21rnte reiben (Segen.
Ser britte na&t mit Überfluß, unb füllet Stitty wnb (Scheune, bringt un3 junt fünften ©enuf« »iel 9lJ?fel, 9iüff unb Beine.
V kožuh šterta sestra je ogernjena,
Ima rokovice, v pee zaljublena.
Kdo ve vganiti sester tih ime?
Kdor jih ne vgane, naj rakom žvižgat gre.
XXVII. Prišlo vice ali prigovori. s)
1. Ziačelik modrosti je strah božji. 2. Kar zeljiš, da bi tebi trugi storili, stori jim tudi ti. 3. Kakor se posojuje, tako se povračuje. 4. Danes meni, jutre tebi.
1. Kar danes lehko storiš, na zjutro ne odlagaj. 2. Pridnemu edno danes več veljdy ko lenuhu jutra dva. 3. Juterna ura zlata ura. 4. Cesar se Janezek ne uči, tud Janze znal ne bode. 5. Stara navada, železna pod-kva. 6. Lenoba je vsih gerdöb gerdoba.
1. Po storjenem delu se sladko počiva 2. Trinajst rokodelcev je stirnajst stradov-cev. 3. Serčno delo bo speh imelo. 4. Poma-lem konju trava raste. 5. Kdor nima v glavi, mora pa v petah imeti.
*) P r i s 1 o v i c e naj se otrokom razjasnejo, lupina olusi in jedro pokaže, tleča p o-p r a « a j e : kaj, zakaj, kako, itd,
SBerbriepcfj Branji ber bierte Ijer, in 9?a<Bt unb @rau8 geljullet, jle^t gelb unb 2©alb unb SBiefen leer, bte er mit ©efjnee erfüllet. 2öer fagt mir, mer bie SSrüber finb, bie fo einanber jagen? Sei^t tätty fte woBI ein jebeS Ätnb, b'rum BratuB tfg nit^t ju fagen.
XXVII. <& p i ii dj to ö v t e r.
1. Der 3lnfang ber SöeiSBeit ifi bie gur^t be§ -§errn. 2. 2öaä bu millfi, bafä bir anbere iljuen , tBue bu ifmen aud! 3. 3Äit bem 2)žaf?e, alž man auämifft, wirb aitd eingemeffen werben. 4. ^eute mir, morgen bir.
1. 2öa3 bu Beute tBun fannft, öerfdieBe nic^t auf morgen. 2. Dem gletfigen ifi ein £eute meBr, al§ bem Raulen jwet borgen. 3. Sttorgenfiunbe Bat (Mb im 3ttunbe. 4. 2Ba§ .ganzen nidt lernet, wirb aud) >§anS nidt fennen. 5. gewoBnt, alt getrau. 6. Müßiggang ift aller Safter 5lnfang.
1. 9Jad> getaner SlrBeit ifi gut ju ruBett. 2. 2Ber 13 -§anbwerfe tretBt, barf baS »ierjeljnte ni^t meljr lernen. 3. grifd gewagt ifi BalB ge* Wonnen 4. (Stle mit SBetle. 5. 2ßer e§ nidt im J?o!pfe — tragt e§ in ben ftüfjen.
1. Poterpežljivost železne vrata prebije 2. Ce dolgo sekaš, mora past, tudi naj bolj tolsti hrast. 3. Kdor rad poterpi, si rože sadi. 4. Za dežem sonce sije. 5. Lepa beseda lepo mesto najde.
1. Poštenje naj več velja. 2. Kdor je v malem zvest, njemu se da veliko v pest. 3. Kdor malega ne časti, velikega vreden ni. 4. Bolji vinar po pravici, ko goldinar po krivici. 5. Kakor se dobi, tako se razgubi.
1. Edna g ar jeva ovca vso čedo pokvari. 2. Kdor za smolo prime, se osmoli. 3. Ka-koršno drevje, tako je sadje. 4. Beseda za-pelivca je sladka ko s ter d, kdor njo pa posluša, mu bo pekel odpert. 5. Le pervega greha se varuj; za pervoj stopinj o j se druga lekko stori.
1. Kdor laže, tudi hitro krade. 2. Mlad berač, star brez hlač. 3. Kdor enkrat krade, ne opusti vse žive dni svoje navade. 4. Laž ima kratke noge. 5. Naj se še tako skerbno skrije, prej ali šlej jo sonce obsije.
i. ©ebtilo überwinbet atteS. 2. Stuf einen Streid; fättt fein Saum. 3. ©ebutb bringt 3Iofen. 4. ÜÜach 9iegen fommt Somtettfd;ein. 5. ©in gutes Sort ftnbet einen guten Ort.
1. ©hrlich währt am tängften. 2. 28er im kleinen treu ift, bem wirb ©rofjeä anöertrauet. 3. Ber baS steine nicht etjrt, ift beg ©rofjen ni^t wert. 4. Seffer ein Pfennig mit Stecht, als ein ©utben mit Unrecht. 5. Sie gewonnen, fo jerronnett.
1. ©in rättbigeS Schaf fteeft eine ganje beerbe an. 2. Ber mit Ved? umgeht, wirb öorn ^eche befubelt. 3. Sie ber Saum, fo ift bie grucht. 4. Sie Siebe be§ Verführers ift ^01119= füfj; ber fte aufnimmt, bem fleht bie ,§ötle offen. 5 <§i'tte btd> cor bem erften Sünben« fchritte; mit bem erften ift fd;on ber jweite halb gethan.
1. Sa3 Steten ttttb Sitgett gehen auf einer (Stiege. 2. ©in junger Settter, ein alter Sieb. 3. Ser ein SMal geftolen, nnterläfft eS fein Sebenfang nicht. 4. 2>?it ber Sahrheit befteht man feitt ganjeS Sebett, mit ber Süge faum eine Stunbe. 5. Vichts ift fo fein gedornten, eS fommt einft an bie Sonnen.
1. Zvest prijatel je močen skit; kdor ga je naj del, je velik zaklad naj sel. 2. Roka roko vmije, lice pa obedve. 3- Lepo se z mnogimi zaslopi, pa svetvavca si iz tisuč le ednega izvolji. 4. Bolje krivico prebiti, kakor storili, h. Boljša je kratka sprava, kakor dolga, ravda.
1. Očeta blagoslov decom hrame podpera matere kletva jih pa podera. 2. Kdor očeta do praga privleče, njega bodo otroci čez prag
u	v
sunili. 3. Hiba novo maso poje. 4. Kogar mati ali oče tepe, njega ne bodo ptuje vrata po petah tolkle. 5. Pred sivoj glavoj vstani!
1. Pred svojim pragom najprej pometaj. 2. Ptica, ki visoko leta, nisko obsedi. 3. Kdor se ponižuje, bo povišan; kdor se povišuje, bo ponižan. 4. Sama svoja hvala slabo slovi. 5. Kakorsna setva, taka bo zetva.
1. Skopec veselo za grable — dobrotnik za vile derži. 2. Mož beseda velja. 3. Kar obljubiš, glej, da ne pozabiš. 4. Sreča je opo-teča; le delo je sreče veselo. 5. Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, ako na svoji duši škodo terpi!
1. (Sitt treuer greunb ift ein jtarfer (Schirm; wer i^n gefunben, hat einen <Scha|$ gefunben. 2. ©ine .§anb tuäfc^t bie anbere. 3. Sebe im guten (Einvernehmen mit bielen, aber bein Stath* geber fei einer auS taufenben. 4. ©effer tfl Unrecht leiben, als Unredjt thnn. 5. ©ejfer ifi ein magerer Vergleich, atS ein fetter ^rojefS.
1. Ser Saterfegen bauet ben Äinbern Käufer auf; ber 9Jhitterf(udh reibet fte nieber. 2. 2Ber feinen Sater btS jur Schüre fehlest, ben werben feine Ktnber über bie Sthinf^etfe werfen. 3. Äin= berjudht bringt Segen. 4. ®lücfli<h jene§ Ktnb, ba§ bte 2lltern trafen. 5. Sor einem grauen Raupte foll man auf flehen.
1. Kehre juerfl öor betner	2. Sie
£offart geht »or bem gälte. 3. 28er ft<$ fefbft erniebriget, wirb erhöhet; wer ft<h felbft erhöhet, wirb erniebriget. 4. SaS eigene Sob hat einen fdjle<hten 9tuf. 5. 2Bie bie (Saat, fo bie 3lrnte.
1. Der ©eijige hat greube beim .gaben, ber Sßohlthatige froblocfet beim ©eben. 2. ©in ätfann ein Söort. 3. SaS Serfpre^en fotl man nicht bremen. 4. SDaö ©liicf ijl unfldt; bie 2lrbeitfam* feit ift bie Butter beS ©litcfeä. .5. 3öaS ^ifft ei bem Sftenfchen, wenn er bie ganje 2BeIt gewinnt, aber an feiner (Seele ©(haben leibet.
Vaja
slovensko in nemško besedo prav govoriti in pisati.
I. Na vod.
1. Besede imajo svoje «lovke, vsaka slovka pa pismenke ali Čerke, p. mož, gospa, dete. Slovke so ali korenine, iz kojih druge izrastejo, p. Bog, človek; one pa, ki izrastejo so ras t like, p. božji, Človeštvo, i. t. d. Ilastlike so prednice in končnice.
§. 2. Slovenski jezik ima devetero plemen besed, namreč: 1. ime samostavno; 2. ime pridavno ali prilog; 3. ime številno ali številnica ; 4. zaime; 5. glagol; 6. narečje; 7. predlog; č. vez; 8. medmet.
*) Za koliko manj plemen besed imajo Slovenci od Nemcev? Kterega plemena nimajo?
flnfeitung
bie floöenifche unb beutfcbe «Sprache re$t frechen uitb gu [^reiben.
I. Einleitung.
§. 1. Pte SBörter befielen aus Silben, bie Silben aber au« 33udf>ftaben , 3. 33. bet Sfann, bie grau, bae £tnb. Sie ©itben ftnb enthebet @ t a m m ftlben, j. 33. ©ott, SBfenfö; ober 9tebenftlben (93ilhmgSftlben), 3. 23. ®ott< bei t, ntenfcblidj u. f. tt>. Severe ftnb 9Sor= obet 9ia<$* ftlben.
§. 2. Ste beutfdje ©^rad^e bat 10 »ebetfefle, Jtätnli^; 1. Sag ^aupttocrt, 2. baö Oefölecbtötoort, 3. baS Settoort, 4. baS 3aljltt>ort, 5. baS gürtoott, 6- bas 3eit»ort, 7. bas 9tebentt>ort, 8. baS ffiormort, 9. bas S3tnbett)0tt, 10. baS (SmpftnbungStoort. Malo Berilo (floto. beutfc$/) 12
II. Ime samostavno.
§. 3. Samostavne imena so besede, ktere zna-menujejo kako osebo, p. Martin; ali stvar, p. ptič; ali lastnost, p. lepota.
Samostavno ime se spozna, ako se mu teh besed edna prida, p. toti, tota, toto; ali pa ; en, ena, eno: napr. toti mož, tota žena, toto dete; ali pa: en dan, ena noč, eno vreme.
Imena oseb ali peršon, narodov, mest in dežela se imenujejo lastna imena, in jih pišemo s velikim pismenom; p. Jožef, Slovenci, Ljublana, Nemci, Austria.
Imena stvari in vlastistost se pišejo po nemško s velikim , po slovensko pa s malim pismenom, p. sneg, zima, živlenje.
§. 4. Imena samostavna se ločijo 1) po spolu, 2) po številu ali broju, 3) po padežu in 4) po sklanjanju ali sklonu.
Spol je m o ž k i, kteri pomeni možke osebe ali stvari, p. deček, vol, i. t. d. Možke imena se končajo večidel na soglasnike. Ženski spol pomeni ženske osebe ali reči, ktere se končajo na a, pa tudi naast, ist, ust, azen, ezen, p. devica, cvetlica, krepost, i. t. d. Sred ni spol pomeni druge stvari, ki se končajo na o in e, p. ljudstvo, živinče, zelje, i. t. d.
Broj ali število je v slovenjem: edino, p. sin: ali dvojno (dvobroj) p. sina; ali viši-broj, ako se od več oseb ali stvari govori, p. sini. V nemškem imajo le edinobroj in pa višibroj.
II. ©as f>aijptwott.
§. 3. 2)te Hauptwörter zeigen an eine ^etfon, 3. 33. Sfartm; ober etne © a e, 3. 33. ber SBogeC; ober etne ®igenfd&aft, j. 33. bte @djönf)eit.
2)aö Hauptwort Wirb erfannt, wenn man bemfelben ein kfiimmteö ©efcftfed^wctt (Slrtifet) »orfe&en lann, 3- 33. ber Sttann, bte grau, baS Ätnb; ober ein unbe* fiimmteS, 3. 33. ein Sag, eine 3Iac(jt, ein SBetter.
Die 9iamen ber *ßetfonen, SSöIfer, ©täbte unb Sanber fjäfien Sigennamen unb »erben mit einem gtofen Sinfangäiucfjfiaben getrieben, 3. 33. 3ofef, »enen, £>eutf$e, Saibadj, Oficrretd^.
2lHe Hauptaöder Werben im ®eutfdjen mit einem großen, im Srooetttfdjert aber mit einem Keinen Slnfang«« b uc&fiaben getrieben, 3. 33. ber ©dfjnee, bie £Mte, baS Seben.
§• 4. 2)ie .gauptwötter Werben untergeben: 1. nadj bem ©efötecbte, 2. nad) ber 3. na<$ ber @nbung, 4. nad) ber Stbänberung (gaKwanblung).
2)a3 @ef<$tec&t ber Hauptwörter ift entweber mannt t dj unb wirb burcb ba$ 3GBört<$en ber ober ein beaeidjnet; 3. 33. ber ffnabe, ber (ein) DdjS; ober weit* lidj, wet^eö butdj baö SEBörtdjen bte ober eine beae id)net wirb (bie Jungfrau, eine 33(ume, bie Sugenb); ober f äc§l idj, weldjeä man bnr<$ bte 3EBörftben baö ober ein anzeigt; 3. 33. baö SJolf, baö 5Zfytx, ein Äraut :c.
2)ie 3aijl iji im 25euifdjen entweber bie (Sinja^l, j. 33. ber «Sobn; ober bie SSJfe^rja^l, 3. 33. bie ©öjine. 3m <SIo»enifdjen bat man attdj eine ßwetjatyl, 3. 33. bie beiben ©ö{me.
V slovenskem se imena vsakega števila na šest padežev spremene:
1.	padež stoji na prašanje: kdo ali kaj?
2.	„ „ „ „ koga ali čiga?
3.	., „ „ „ komu ali Čim u?
4.	„ „ „ „ koga ali kaj?
5.	„*• * „ » kde ali kje?
6.	„ „ „ » s kom ali s Čim? Nemci imajo le perve 4 padeže.
Imena se sklanjajo v slovenjem na tri, in v nemškem na štiri razne načine ali sklone. Imena možkega in srednega spola grejo na
Pervi sklon.
Edin ob roj. «1, angel .	motovilo
2	ang< 1«	motovila 3- angel« (i) motovilu
4.	angel«	motovilo
5.	pri (per) angel« (i) pri motovilu
6.	s angelo/« (am)	s motovilom
Dvobroj.
1.	angel«	motovila
2.	angelop	motovil
3	angelo/«« (ama)	motoviloma
4.	angel«	motovila
5.	pri (per) angela pri motovilih
6.	s angelo?«« (ama) . s motoviloma
Višibroj.
1.	angelj	motovila
2.	angelo»	motovilov
3.	angelo/« (am)	motovilom (am)
4.	angele	motovila
5.	pri (per) angeliÄ	pri motovilih
6.	s angel/»«' (li)	s motovil mi (Ii)
3m 3>eutf<$en föntten bte .gauptoörter in jeber 341 in 4 gälten ober (Snbungen gebraust werben. 3)te 1. 6nb. (SBerfaß) fte£t auf bie grage: »er ober tuad? // 2. „ (SBeffenfaH) ,/ „ „ „ weffen? // 3. „ (SEBemfaK) umu n wem? // 4. ,1 (SBenfaH) 1/ ir n tr Wen ober waö?
Die SIoBenen haben aud) eine 5. (Snbung auf bie Srage: wo? unb eine 6. auf bie grage: mit wem? ober mit waö?
®te Hauptwörter werben tm 3)eutfc$en auf eine »ierfa<$e Slrt abgeänbett.
Stile ntärnilt<$en unb fä<^Kc^cn £aupttrörter auf el, ' er, eu, lein, ge, u. tgl. haben bie
(Erfte ^FallroanMmijj.
(Siiijall.
1.	ber Sngel
2.	beö gngel«
3.	bem @ngel
4.	ben ©ngel
ber
be3 #afpel3 beut #aft>et ben £afyel
SRehtaaH
3.	ben Sttgeftt
4.	bie (Sngel
2. ber @ngel
i. bie (Stigel
bte £afye( ber haftet ben §af^efn bte §af^et
Pazka. Imena možkega spola, ktere kaj neživega pomenijo, imajo 1. in 4. padež enak. Imena, ki se končajo na mehek soglasnik, se sklanjajo tako le:
E d i nobr oj.
1.	kralj	nož	polje
2.	kralja	noža	polja
3.	kralju	nožu	polju
4.	kralja	nož	polje
5.	pri (per) kralju (i)	pri nožu	pri polju
6.	s kralje?«	s nožem	s polje/?/
D v ob roj.
1.	kralja	noža	polji
2.	kralje»	nože»	polj (X)
3.	kralje?««	nožema	poljema
4.	kralja	noža	polji
5.	pri (per) kraljih	pri nožih	pri poljih
6.	s kraljema	s no iema	s polj ema
V i š i b r o j.
1.	kralji	noži (je)	polja
2.	kralje»	nože»	polj (ä)
3.	kralje»?	nožem	poljem
4.	kralje	nože	polja
5.	pri (per) kraljih	pri nožih	pri poljih
6.	s kraljem« (mi, i)	s nožmi (i)	s polji
Ženske in nektere možke imena na a imajo :
Dragi sklon.
E d i n o b r o j.
1.	opic«	gospa
2.	opice	gospe
3.	opicž"	gospej
4.	opico	gospo
5.	pri (per)	opic? pri gospej
6.	s opico/	s gospdj
©ntge Hauptwörter nehmen tn bet erpeit (šnbung bet 9Ke£tjaI)l ein c ober ev, in ber jwctten ©nbung ber @injaf)I aber e8, tn ber britten dšnbung ein e an, unb Ijaben bte
.Broeitc /ailtcanMung.
©injaH
1.	ber Jfonig	baö gelb
2.	beö SönigeS	be$ gelbe«
3.	bem ffönißc	bem gelbe
4.	ben tfönt'g	baS gelb
2Re$rjaH
1.	bie ffonige	bie gelber
2.	ber Könige	ber gelber
3.	ben fföntflcn	ben gelbetn
4.	bie Könige	bie gelber
9la«f> ber jmeitm 2l&anfcerung«art (gaßtranbluttg) geljen:
1.	bte Hauptwörter auf ing ober ling, j, 35. Söttgltng (mladenč);
2.	bte fäd>Itd^ett Hauptwörter auf ni$, j. 8. ba$ £tnberniö (zaderžek);
1.	opici
2.	opic (ä)
3.	opicama
4.	opici
5.	pri (per) opic?7i
6.	s opicama
D v o b r oj. gospe
gosperr.a
gospe
pri gosp^h (gospema) s gospčma
Višibroj.
1.	opice
2.	opic (ä)
3.	opicam
4.	opice
5.	pri (per) opicaA
6.	s opicam« (mi, i)
gospe
gospa (e)
gospem
gospe
pri gospčh
s gospami (emi)
Vse imena ženskega spola, koje izhajajo na soglasnike (uhnike) imajo
1.	noč
2.	noči
3.	noči
4.	noč
5.	pri (per) noči
6.	s noČ/o
Tretji s ki o d.
E d i n o b r o j.
krepost kreposti kreposti krepost pri kreposti s krepostjo
mati matere materi mater pri materi s materjo
3.	jene fäd)li<ben Hauptwörter, bie mit ® e anfangen, ttenn fte ntdjt auf e, et ober er ausgeben, j. 33. baö ©efd&enf (dar).
4.	Dtadj ber feiten Slbänberutigöart geben aucb folgenbe Hauptwörter: ber Slrnboö (naklo), ber §unb (pes), ber 33aum (drevo), ber Sad)3 (jazbec), ber Drt (kraj"), ber @d;ul) (čevelj), baS @i (jajce), ba3 gaf« (sod), baö @elb (dnar) u. f. m.
Hauptwörter, bie in ber 1. gnbung ber SJJe^räahl « ober en annehmen, forbern bie
Prittc JallroauMung. (Sinja^l.
1.	ber SWenfd)	ber Stffc
2.	be« 9Kenf(bcn	beö Slffen
3.	bem SKenfcben	bem Slffen
4.	ben ajjenfd&en	ben Slffen
SKeprjabl.
1.	bie SKenfdjen	bie Slffen
2.	ber 9D?enf<fce»t	ber Slffen
3.	ben üJfenfdjen	ben Slffen 3. bte SJlenf^eit bte Slffen
9la<b biefer gallwanblung (Slbänberungöart) ge$en:
1.	bie männlichen Hauptwörter auf e, g. 33. ber Hafe sajc;
2.	einftlbige Hauptwörter, j. 23. ber gürft knez;
3.	Hauptwörter ftember Spraken, j. 33. ÜKonar<$
samovladar;
4.	33eiwörter, ftatt ber Hauptwörter gebraust, j. 33. bet SBeife modri u. bgl.
einige Hauptwörter befommen in ber 2. (Snbung ber Qüinjabl J- 33. beö ©laubenž; anbete e§ unb in ber 3. Šntung e, 3. 33. ber Sorn tern; nodj anbete nehmen t'n bet 2. Šnbutig et'n 8 an, 3. 33. beö Sluge3.
Ste weiblichen Hauptwörter bleiben in ber (Sinjabl unoeränbert, haben in ber "äJhbrjabt ein e ober en, ober feinen 3ufafc, unb forbern bie
1.	noč«'
2.	noč (i, ih)
3.	nočiima
4.	noč*
5.	pri (per) noČ?'A
ima
6.	s no Uma
Dvobroj.
kreposti krepostih krepostima kreposti pri kreposliA
ima s krepostima
materi mater (u) materama materi pri materiA
ima s materama
Višibroj.
matere mater materam matere
pri materaA (ih)
1.	nočt'	kreposti
2.	noč/	krepost (ili)
3.	notfrn	krepostim
4.	noč«	kreposti
5.	pri no tih	pri krepostih
6.	s notimi (mi, i)	skrepostimi(mi,i)s materami (mi,i)
So samostavne vkupne imena, ki množino stvari pomenijo, in le edinobroj imajo, p. brezje, verbje, germovje , i. t. d. Druge so le u visebroju znane, p. grable, vile, usta, gosle , i. t. d.
Člen.
5. Slovenci nimajo Členskega slova kakor Nemci, le vČasi nemškovavci zaimek ti (te), ta, to, pred samostavne imena devajo, kjer je nemški odločivni člen, Če ravno ni potreba ; p. ti (ta, te) mož, ta žena, to delo.
Diertc (fnUiußiiMitug. (šinja^t.
1.	bie 9lad&t bte Sätgenb bie SJlutter
2.	ber 9ta#t ber Sugenb ber SERutter
3.	ber gtac&t ber Sugenb ber «Kutter
4.	bie SRad^t bte Xugenb bte Söiutter
9J?efjraa&l-
bte 9läd)(e	bt* Sugenben	bte SJiütter
2.	ber 9läd)te	ber Sugenbeit	ber SKütter
3.	ben 9iäd)ten	ben Sugenben	ben üWüttern
4.	bie «Rächte	bte Sugenfcen	bie ÜRutter
1. ÜJBemt bie ©tgennatnen auf 8, j?, fcj>, ft, y, $
ober o ausgeben, fo nehmen foldfie	in ber 2. (Snbung
ber @inja£I ein en§, in ber 3. unb	4. @nbung cn an;
1.	33. 1. Sranj (Franc)
2.	granjenß (Franca)
3.	gcanjen (Francu)
4.	Sranjen (Franca).
2.	@el)t baö Hauptwort auf e au», fo nimmt e$ in ber 2. Snbung n§ tn ber 3. unb 4 n an4 j. 33. SBetpe (beli), SBeifcn«, SSetfjen u. f. w.
3.	Sitte jene, bie ntdjt wie bie (Benannten auäge^en, befommen tn ber 2. Sttbung et'n 8, tn ber 3. unb 4. Snbung enttoeber ein n, ober machen btefelben ber 1. (Snbung gleich; j. 33. <J5eter (Peter), 5ßeter3, «ßtern ic. Slbarn, Slbarnö, 2lbnm jc.
£at ber eigene Kante ein ©efdjledjtawort (Slrtifel) »or H, fo nnrb nur btefeS abgeänbert, 3. 23. ber Safob, be$ Safob jc.
©es ©cfd)lcef)t$it>ott (SlrtiW).
§. 5. gibt beftimmte Slrtifel: ber, bte, ba«, Wellie beßimmte «ßerfonen ober Sachen anjetgen; j. 33. (Šib mit baö 33it(b unb bte geber (daj mi te knige in to pero).
Še večkrat Čislo ali številno ime en, ena, eno, rabijo za nemški neodloČivni člen; p. en mladenč, ena deklica, eno veselje i. t. d.
Kdor prav lepo slovenski govori, ne stavi tega Člena, razun takrat, kadar bi se bilo pomote bati; p. en človek ali neki Človek je bil tukaj, ne ta ali uni znane.
*
III. Prilog ali pridavno ime.
§. 6. Prilogi ali pridavne imena samostavnim besedam prilagamo, da povemo, kakšna ali pa Čigava je stvar; p. lep dnar, očetova hiša i. t. d.
Prilogi se poznajo po treh končavkah za tri spole: (i), a, o, (e); p. dober (ri) mož, dobra žena, lepo blago.
V slovenskem prilogi ali pred ali za imenom stoje, v nemškem pa vselej pred imenom; p. zelen travnik, travnik zeleni, bie gtitne SBiefe.
§. 7. Pri prilogih je treba paziti 1) na sklon, kako se sklanjajo, 2) na stopnjo pomere.
1. Sklanjanje prilogov.
Edinobroj.
Možko.	Žensko.
1. dober (ri) mož	_ dobra žena
2.	dobrega (iga)	dobre
3.	dobrewm (imu)	dobri {ef)
4.	dobrega (iga)	dobro
5.	pri dobre?« (trn)	pri dobr« (ej)
6.	s dobrrä	s dobro (j)
Srednje, dobro dete dobrega (iga) Aobvemu (imu) dobro
pri dobre?» (im) s dobn»j
gt6t aup unbejltmmte Slrtifel etn, eine, ein, »efjfye anjeiflen, bafö wir »on einer nicfyt bcfannten, un« beftimmten 5ßerfon ober Sadje reben. 3)iefe Gaben nur bie @mja|(, unb »erben abgeanbect:
a, Šot einem ^auptworte. mämtlt'dj.	»eiblidj.	fäc^Iip.
1.	ein (©aum) eine (9luf3) cm (©udj)
2.	eineö (SBaumeS) einer (9>iuf$) etneg (©u#eS)
3.	einem (Saume) einer (9lufö) einem (öud?e)
4.	einen (Saum) eine (9fuf«) ein (33ud>)
b. Dfjtte §aui)tt»ort. 1. einer	eine«
4, einen	eine«
Sitte übrigen Snbungen ftnb mit beit obigen glei<§.
III. ©öS 33eiU)Ott.
§. 6. Seiko ort er »erben £au))t»örfern beigefügt, um anjujetgen, »ie etwas befcbaffen ober »efien eS fei; J. 93. baö fd»ne ®elb, baS »äfer[id>e .jpauö u. f. ».
SSor ba$ ©ei»ort fann man jebeS ber ©efdjledjtS« »örter (jeben Slrtifet): ber, Die, baS, ein, eine, ein fefcen, je na<$bem baS <£>aupt»ort, »or bem ba« ©et»ort ftefct, einen ober ben anbern Slrtifel forbert; j. 33. ber gute SWann, bte gute grau, baä gute £cr}.
§.7. ©ei ben ©Wörtern ift ju bemerfen: 1. bie galt» »anbiung ober Slbänberung unb 2. bie ©ergleid>ung0ftufe. 3)ie ©etroörter »erben abgeänbert:
a. 9Rtt bem beftimmten Slrtifel.
(JtnjaH
männltdj.	»etblid).	fä^tidb.
1.	ber gute SJfann bie gute grau	baSguteifinb
2.	beö guten ®?anne3 ber guten grau	beS guten J?inbe3
3.	bem guten »Kanne ber gufn grau	bem guten 5?inbe
4.	ben guten Sftann bie gute grau	ba« gute ffinb

		D v o b r oj.	
1.	dobra	dobra' (e)	dobra (e)
2.	dobn'A	do br? A	dobra'A
3.	dobr ima	dobr ima	dobr ima
4.	dobra	dobra (e)	dobra (e)
5.	pri dobnÄ	pri dobraA	pri dobr/A
6.	s dobrima	s dobra'ma	s dobra'/«a
		Viš ebr o j.	
dobre dobn'A dobrt/n dobre pri dobrtA s dobrimi
So, ki sklanjajo priloge, kteri imajo pred kon-Čavkoj i, a, o, terd soglasnik, tako le:
E d i n ob r o j. Žensko, stara reč stare staroj staro pri staroj s staroj
Dvobroj in višebroj sklanjajo po pervem primeru : dober.
Prilogi stoje vselej v tistem spolu, številu in padežu kakor ime, h kteremu slišijo; p. okrogla miza bet tunbe Sifdfj, okrogle mize beö tunben £if$e3; eine gute gebet dobro pero i. t. d.
1.	dobra'
2.	dobr/A
3.	dobr?/«
4.	dobre
5.	pri dobr/A
6.	s dobra'/««
Možko.
1.	star dob
2.	staroga
3.	staromu
4.	staroga
5.	pri staro m
6.	s starim
dobra (e)
dobr/A
dobrim
dobre
pri dobraA
s dobrimi
Srednje, staro platno staroga staromu staro
pri starom s starom

1.	bie guten Scanner, grauen, Ätnbet,
2.	ber guten SJfänner, grauen, Jfinber,
3.	ben guten SRännern, grauen, ftmbern,
4.	bie guten Männer, grauen, J?tnber.
Stuf gleite SBeife werben SBeiworter abgtänbert, Wenn gürwörter ober ßablwörier »or benfelben fielen; j. 33. biefer, jener, jeber, ntandjer gute SDiann k.
b. 9JJt't einem unbefiimmten Slrttfef. @tn jaljl.
männltdj.	toeiblitf».	fäd^ttdb-
1.	ein rotier ffrebö, eine rotlje 33itn, ein rot^eö £ud),
2.	eined rotten Ätebfen, einer rotten 33trn, etneö rot^fn^uc^ee,
3.einemrotben£rebffn,einer	rotten Sirn, einem roilKnSixhe,
4.	einen rottenÄrebfen, eine rott>e 33trn, ein rotjKö
SKe^rjaht.
23irnen, üücber, SSirnen, £ü$er, Strnen, Suchern, S3trnen, Rüther. (Sbenfo »erben bie Seitrörter abgeanbert, Wenn i^nen bie 34ta>6rter jtoei, Dret je. vorfielen.
c. Ohne 21 r t i f e I.
Sinjabl-
Wetbftdj.	fädjltdj.
füge gtudjt,	fügeö SB affer,
füger grucbt,	fügrö Sßofferö,
füger grudjt,	fügem SBnffer,
föfe grud&t,	fügem SSuffer.
SRe$tjaH
grüife,	SBäffer,
grüdjte,	SßäfTer,
giücfcten,	Sßäifern,
gtüd&te,	Sßaffer.
1.	rot^e	ftebfen,
2.	rotljer	ffrebfen,
3.	rotben	trebfen,
4.	rotbe	tfrebfen,
männlich.
1.	füget 2Betn,
2.	fuße« SBeineö,
3.	fügem SBet'ne,
4.	fügen SBeitt,
1.	füge	SBetne,
2.	füger	SBeine,
3.	fügen	2ßeinen,
4.	füge	SBetne,

V nemškem se prilogi sklanjajo : 1) s odlo-čivnim členom, p. ber gute SBlann, bie gute grau, ba« gute Ätub, i. t. d.: 2) s neodloČivnim Členom, p. ein rotljer ÄrebS, rudeč rak; ettte rot^e 23trn, rudeča gruška; etn roif)e$ Siud), rudečo sukno, i. t. d.; 3) brez Člena, p. füger Sßein, sladko vino; füfje grucfyt, sladek sad; füfjeS Sßaffer, sladka voda, i. t. d. Slovenci nimajo te raznosti.
2. Stopnje prilogov.
8. Prilog ali pridavno ime stoji v p er vej stopnji, ako ednostavno pove, kaka je oseba ali stvar, p. lep kraj, lepa dežela, lepo mesto.
§. 9. Prilog stoji v druge j stopnji, ako nekako vlastnost ednej osebi ali stvari po primeri b o 1 j prilastimo, kakor drugej, p. lepši kraj, lepša paša, lepše zelenje kakor pri vas.
Druga stopnja se naredi, ako se pervemu padežu ženskega spola edinobroja namesto a pristavi : ejši, ejša, ejše, ali pa okrajšano: e j i, e j a , ej e, ali pa š i, š a, še; p. širokejši, a, e; ali širokeji, a, e; zelen, zelenši, a, e.
Prilogi izhajajoči na g i, hi, ki, premenijo v drugej stopnji g u ž, h u š, k u č; p. drag dražji. KonČavke ak, ek, ok se v drugej stopnji izpuste, p. vo",ek vožji, širok širji.
§. 10. Prilog stoji v tretji stopnji, ako nekak» lastnost ednej osebi ali stvari naj bolj med vsimi drugimi prilastimo; p. naj lepši kraj, naj lepša dežela, naj lepše mesto.
SBttb bas Setwort opne ©efd&tec&tSwort (Slrhfel) abgeanbert, fo nimmt eč tn atten (šnbungen ben legten Saut bes beftimmten Slrtifel« an.
@te^t ba8 33etwort nad& bem .£jauptworte, fo wirb eö trn Seutfdjen nid&t abgeänbert, woljl aber im ©fooentfc^en ; j. 33. bie tf* furj - čas je kratik, bie ßw'gfeit ift lang - večnost je dolga.
2.	2>ie SBergleidjungSftufen ber 33eiwörter.
§. 9. Sag 33etWOrt fie&t in ber erftett Stufe, Wenn es einfach fagt, wie eine *ßerfon ober Sa$e fei;
3.	33. ber fd)öne Drt, fcaö fd&öne Sanb, bie fd)öne Statt.
§■ 10. ®a$ 33eimort ftefjt in berjweiten (gefiei* gelten) (Stufe, fobafb wir einer $erfon ober einer ©ac^e eine Sigenfcijaft in einem bereit ®rabe beimeffen, als einer antern; 5. 33. etn feinerer Drt, eine fd&önere Söeibe, ein fdjönereS ®tün afö bet eudj>.
Sie gefteigerte (jweite) 33erglei<$ungSftufe roirb im 3)eutfdjen gebilbet, Wenn man ber einfachen (erften) Stufe ein er, ober falls ftdj bie einfache Stufe auf e enbigf, ein btofeö r btnjufügt; 3. 33. weiter, enger. 33eiwörter, bie auf el, en, er aučgefjen, werfen tn ber gefteigerten Stufe baS e »or bem f, n, r Weg; 3. 33. eitel, eitler.
§.11. SaS ©eiroort jh$t in ber $6#en (btitfen) Stufe, Wenn wir einer *ßerfon ober Sac^e im SSergletdje aller ben 5>öd^fieit ©rab einer ©genföaft beiraeffeit; 3. 33. ber fdjönfie Drt, baö fdjönfle Sanb, bie fdjmtflc Stabt.
Malo Berilo (ffoto. beutfö.) 13
Tretja stopnja se naredi, ako se drugej stopnji slovo naj ali nar predstavi; p. sladek, naj slajši, težek, nar težji. Tudi se tretja stopnja nadomesti , ako se pervej predstavi naj bolj; p. naj bolj sladko, naj bolj staro. Tretjo stopnjo pomenijo prilogi sostavleni s slovkoj pre, vse, ali vsega; p. prelep, vsemogočen.
Stopnjati se ne dajo prilogi, kteri že po svojem pomenu stopnje ne terpe; p. lesen, mertev.
Stopnje tudi nimajo, kteri pokažejo, Čigavo je kaj; p, očetov, matern, slovenski i. t. d.
§. 11. Brezpravilno se stopnjajo prilogi: dober, bolji ali boljši; visok, viši; velik, večji; majhen, manji ali manjši; dolg, dalji in daljši; berhek, gorši.
Prilogi se sklanjajo u drugi in tretji stopnji ravno kakor u pervej.
IV. Čislo ali številnica.
§. 12. Števil niče nam naznanijo, od koliko oseb ali stvari se govori. Pravimo jim odi oči v ne, ktere na tanko odločijo, koliko je; p. dva konja. NeodloČivne povedo le množno število; p. veliko ljudi, marskteri človek, i. t. d.
§. 13.Poglavitne stevilnice so, s kterimi odgovorimo na prašanje: koliko? p. eden, dva, tri i. t. d.
Poglavitne stevilnice sklanjamo u slovenjem le perve štiri kakor priloge. Više od pet se ne sklanjajo, in imajo 2. padež števila; p. pet goldinarjev.
§. 14. Redovne stevilnice kažejo redovnost ali versto na prašanje koliki, a, o? p. pervi, a, o;
Sie bödjfte (britte) iBergleid&ungSfiufe wirb gebilbet, wenn man ber einfachen (erften) Stufe ein ft jufugt; 5. 33. fdjön, ber fcböitfie. ben SDtitlauten b, t, ft, «, ß, W, i wirb eft gefcßt; 3. 93. ffif, füfer, füfeft.
Sie Selbfilaute a, 0, u befommen iit ber gefteigerten unb hofften (2. unb 3.) Stufe meifienö ben Umtauf, ä, ö, ü; 3. 23. alt, älter, älteft.
§. 12. (Sirtige Seimörter Werben unregelmäßig ge? fleigert; 5. 23. gut, beffer, beft; bodj, Ijöljer, bö<bft; »tel, mcbr, meift; gern, lieber, liebfi.
Dft geflieht bte Steigerung burcij SBorfefcung betr SBörter: mehr, weniger, feljr, sw^ügltd), je.
2l6geänbert werben bie 23eiroörter in ber getigerten unb pdjflen Stufe ebenfo, wie in ber einfachen (erften).
IV. £>as 3nfjln>ort.
§. 13. Sie 3abiWörter feigen bie SDtenge bet "iPerfonen ober Singe an.
Sie beftimmenben 3ablroörter geben bie 3a|jl auf baö genaiicfic an; 3. 33. jwei Sßferbe. Sie nidjt beftimmenben setge» nur tm allgemeinen eine SDienge an; 3. 23. »iele Seute, manche SJienfcben 2c.
$. 14. Sie ©rttnbsablen beantworten bte grage: wie »iel? 3. 23. gwei, brei, u. f. w. 33on biefen wirb nur ein, eine, ein wie ber nicht befiimmenbe Slrtifel abgcänbert.
§. 15. Sie Drbnungöjahlett bejeicbtten bie Dtbnung ober Sieibe, auf biegrage: ber wie» t elfte? 3. 33. ber (bie, ba3) erfie, jweite, :t. Sie Werben gebilbet, wenn
drugi, a , o ; tretji, a, e , i. t. d. Ove sklanjamo
kakor priloge.
§. 15. Plemenske številnice nam povedo
različnost stvari na pitanje: kol i ko ter i, a, o • koliknati, a, o; p. eni, dvoji, troji i. t. d. Naredijo se, ako poglavitnim više od trojke dostaviš er ni, a, o; ali pa ernat, a, o. U slovenjem se sklanjajo kakor prilogi.
§. 1(5. Ponovljavne številnice naznanijo, kolikokrat se kaj ponovi, in se store, ako poglavitnim številnicam slovko krat pristavimo; p. enkrat, desetkrat. Ove številnice se ne sklanjajo.
§. 17. Množivne številnice so, s kojimi odgovorimo na prašanje: k o lik oj ni, a, o? Naredimo jih, poglavitnim številnicam više od pet dodaje slovko ojni, a, o; p. edini ali enojni, dvojni, trojni, Čveterni, petojni, i. t. d. ali pa pristavijo pred poglavitne številnice slovo po; p. po dva, tri, i. t. d.
V. Z t* imeli.
j^;:; i, \
18. Zaimke stavimo namesto imen; p. namesto reči: Bčela ima želo, da s želom pikne, rečemo lepše: Bčela ima želo , da s n j i m pikne. Tukaj je njim namesto želom.
§. 19. Osebni zaimki stoje namesto oseb. Osebe razločimo trojne: perva oseba je, kdor govori, p. jaz ali jez; druga oseba je, komur se govori, p. ti; tretja oseba je, od kogar ae govori, p. on, ona, ono. Zaimek sebe za vse tri osebe velja,
man den ©runbjaljlen te ober fte jufugt; man änbert fte wie bte Setwörter ab.
Ste ©aftungöjabfen jeigen bte Serfdjicbenatt ber Singe an, auf bte grage; wteöielerlet? ©te entfielen, wenn man ben ®runbjafjIen baö er let beifügt; j. S. einerlei jc. ©ie werben im Seutfc&en nt<bt abgeänbert.
§ 16. Sie aBieber^olung^ablcn jetgen an, Wie« »telrnal ettoaä wieberljolt wtrb. ©ie werben burd> ben 3ufafc beö mal gebilbet (einmal, geljnmal), unb bleiben unöeränbert.
§. 17. Sie SSer»ielfältigung0jableu auf bie grage: wiestelfacb ober wieötelfältig ? jetgen an, wie oft eiwas genommen werben fotf. ©te entfielen, Wenn man ben ©rnnbjablett fad> ober faltig anfängt; j. S. etnf jtwetfatb jc.
9)?an änbert fte ab, wie bie Seiwörter.
V. iOas Fürwort.
§. 18. Sie SürWörter Werben für bte £aupt= Wörter gefegt; j. S. anßaft ju fagen: Ste Stene bat einen ©tadjel, bamit bte Stene mit bem ©tarf>el ftic^t, fagen wir föötter: Sie Stene bat einen ©ta#el, bamit fie mit bemfelben fti($>t.
§. 19. Sie perfönltdjen Fürwörter bejetd&nen eine $erfon. aftan unterfebeibet im Sieben: bie er fte Nerton, melcbe fprid&t: idj; Die sweite «ßerfon, Juwelier man : bu; unb bie britte l'on, »on welker man forübt: er, fie, e«.
20. Zaimki se sklanjajo tako: E din ob roj.
1.	jaz	ti
2.	mene, (me) tebe, (te)
3.	meni (mi) tebi (ti)
4.	mene (me) tebe (te)
5.	pri meni pri tebi G.	s menoj s teboj
on,	ona, ono,
njega (ga) nje, njega (ga) njemu (mu)nji(ji)njemu (mu) njega(ga)njo(jo)njega(ga) pri njem nji njem s njim njoj
njim
D v o broj. t. midva (ma) vid ve (ve) onadva, e, a
2.	naju (i)
3.	nama 4 naju
5. pri nama ti. s nama
vaju (i)
vama
vaju
pri vama s vama
njuh (nju) njima (jima) njuh (njul pri njima (jima) s njima (jima)
Viš ibroj.
t.
2 3"
4.-
i
vi, ve vas vam vas
pri vas s vami
§.21. Povratni
mi nas nam nas
o, pri nas 6. s nami
orn, e, ona njih (jih) njim (jim)
nje O)
pri njih s njimi.
zaimek se rabi, kadar se govor povrača na osebo, od koje se govori; p. zamo-rem pomagati drugim in sebi. Povrativni zaimek nima 1. padeža, in se za vse tri osebe, broje in spole tako le sklanja:
2.	sebe (se)
3.	sebi (si)
4.	sebe (se)
5.	pri sebi
6.	s seboj.
§. 22. Prisvojivni ali lastivni zaimki povedo, kdo ima kaj svojega, in so:" moj, tvoj, svoj, njegov, njen, najin, vajin, njun, naš.
§ 20. 5Dte perfönlidjen gürwötter werben auf fo'l* genbe Strt abgeänbert:
Stnjabl.
1. 5ßerfon. 2. ^etfon. 3, sßetfon.	^
1.	ich bu et fte	eö
2.	meiner (mein) beinet (fcein) feiner tljrer	feiner
(fein) (if)t)	(fein)
3.	mir bir ifjm iJ)t	tl)m
4.	midi bidj tyn fte	eö
!»? e f; r 3 a 51.
1.	wir	if)r	fte
2.	uitfer	euer	ifjrer
3.	un?	eucb	iljnen
4.	unö	eudj	fte
$. 21. Sie jurücffüfjrenben perfönltd>en gut Wörter führen bie .gjanblung auf bte 5ßerfon fetbfi auf bie ©runbenbung juriicf; j. ©. id> fann anbeten Seifen, aber aud> mit felbfh 2>aö }urücffü§renbe gürWort ber britfen fetfon fjat in ber 3. unb 4 (Snbung fidj.
§.22. ßueignenbe gikwörter jeigen an, wem, ober welker Herfen bct3 (Sigentljum jugef;ört, unb ftnb fofgenbe: mein, beitt, fein, t'br, un fer, euer, t^r. ®ie werben ir, ber Gfinjaljt Wte ber unbefitmmte Sltttfef abgeänbert, in ber SRebrsaljl nehmen fte bte (šnbtaute beö befitmmten SIrtifetS an.
vaš, njihov, a, o. Sklanjajo se kakor prilogi, in se po svojem imenu ravnajo; p. svojega očeta, svoji materi, itd.
§. 23. Kazavni zaimenki pokažejo osebo ali stvar, in so : t i (t a , te), ta, to, toti, a, o ; ovi, a, o; oni, a, o; taki, a, o. Sklanjajo se kakor prilogi.
§. 24. O z i r a v n i ali nanašavni zaimki «o: kteri, a, o: koji, a, o, ki. Perva dva se sklanjata kakor prilogi; ki se pa ne spremeni.
§. 25. Pr a savni zaimki so: kteri, a, o? kaki, a, o? kakov, a, o? koliki, a, o ? Čigav, a, o ? Čiji, a, o ? Sklanjajo se kakor prilogi, razun sledečih:
1.	Kdo (kto)?	kaj (što) ?
2.	koga?	Čega (Česa)?
3.	komu?	Čemu (Čimu)?
4.	koga?	kaj, (što)?
5.	pri kom (u)?	pri čem (Čimu)?
6.	s kom?	s čem (čim)?
Ako tim r pridas , oziravne zaimke imaš; p. kdor, kogar, komur, itd.
U kterem padežu se popraša, u tistem se mora odgovoriti; p. kdo je to pisal? Brat. Ciga je to pero? Mojega brata.
VI. Glagol.
§. 26. Glagoli ali djanske besede povejo, da se kaj dela ali godi, in pa kdaj in kako se godi;
§. 23. Slnjetgenbe gürworter jetgen ober weifen auf eine *ßerfon ober <Sadje genau $tn. ©ie ftnb = tiefet, btefe, tiefet, jener, jene, jeneč, fof« <i>er, foldje,foldje6, berjenige, btejentge, ba$* « j c tt t g c, berfelfce jc. SDtefer unb jener werben wie ber, bte, baö abgeänbert. Sei ben jufamrnen* gefegten: berjenige unb berfelfce werben beibeSBör» ter abgeänbert; j. 33. beseitigen, bemfel6en jc.
§. 24. Sejieljenbe gürworter ftnb: wet« Ü)tt, welche, welches, ber, bte, baö, wer, ttf aö, f o. Sie fiepen immer tn gletdjem ©efdjledjte unb in berfelben	bem «&au))tti?orte, auf baž fte ftd>
bejie£en, aber nityt immer in gletdjer (Snbung; j. S. Sa ifi ber ftnabe, welken wir gefiem fafjen. 3®eitler, welche, weldjjeö wirb wie ein Seiwott o$ne Slrtifel abgeänbert; nur brauet man in ber jweiten (Snbung ber ©nja&t lieber beffen, bereu, beffen.
§. 25 gragenbe gürWörter ftnb folgenbe: welker, wel<§>, wetdjeö? ber wievielte? wa« für ein? Wer? waö? SB er gilt für 5)]etfonett, toa« für ©adjen. ©t'e werben auf folgenbe Slvt abgeänbert:
3n welket (Snbung gefragt wirb, in ber muf? geant« wortet werben.
§.26. ®ie 3 e i t w ö r t e r fagen un8, was man tljut unb itt weldjet 3^ etwa« geflieht; j. 25. arbeite, id) ^ <t be gefpeifet, ity werbe ru^en. 3m 2)cutf$en wirb ben 3eitwörtem immer eitteS ber
1.	wer?
2.	weffen?
3.	wem?
4.	wen?
wa§? weffen ? wem? waö ?
VI. Das 3eitn>ort.
p. delam, sim jedil, bom počival. U nemškem pred vsakim glagolom eden zaimkov jaz, ti, on, a, o; mi, vi, oni, e, a, stoji; u slovenjem pa le takrat, kadar se beseda poteza, ali komu nasproti postavi; p, jaz govorim, ti poslušaj!
Glagoli so v slovenjem 1) dokončavni, ki povedo, da se kaj edenkrat zgodi; p. vzdignem, stisniti. 2. Nedokončavni naznanijo, da se kaj dolg» dela; p. vzdigam, stiskam. 3. Ponovi javni pomenijo, da se kaj ponovljä in večkrat redoma zgoduje; p. vzdigujem, stiskujem. Nemški glagoli nimajo ove lastnosti.
§. 27. Pri glagolih se ima gledati 1) na naklon, 2) na Čas, 3) na število ali broj, 4) na osebo in tudi na spol, 5) na pregib. Zalogo (gotnt) glagoli o slovenjem prav za prav nimajo.
§. 28. Naklon ali način glagolov je i) ka-zajoČi ali znanivni, kadar se na ravnost pove, da se kaj godi; p. deček piše, pridnega hvalijo; 2) pogojivni ali željivni pove, da bi se kaj zgodilo; p. se pravi, da bi dnar imel; hvalil bi ga, naj bi bil pridnej: 3) veljivni ali zapovedavni naklon zapove, ali veli, komu kaj; p. piši! 4) neodlo-Čivni naklon ne pove in äe odloČi osebe, ne števila; p. delati. 5) Deležje glagolov se rabi kakor prilogi; p. pokajoč, a, o.
peifönlichen gürmöcter i dj, b u, e r, w t r, i fj r, f t e, e S »orgefefct; im ©lottentfcben aber nur bantt, wenn e$ ber 9lad)brucf ober ein ©egenfafc forbert; j. Š. idj rebe, öu höre 311!
Sie 3eitwörter ftnb i. Stammwörter, bie »on feinem anbern SSorte gebilbet Werben; 5. 33. effert, geben;
2.	abgeleitete 3eitwörter, welche burdj 2lnhän= gung getoiffec unb 9iad)ftlben ober bureb 33eränberung ber SBurjellaute gebilbet »erben; 3. 33. fchärfen ton f<hatf; ejttjweien »on jwei; 3. jufammengefefcte 3eitwörter, n>efd&e mit anbettt SBörterit jufammen* gefefct Serben; j. S. ausgehen, fortfahren.
§. 27. 33ei ben bcutfd)en 3eitwörtern hat man ju merfen: 1. bie gorm, 2. bie Slrt, 3. bie 3eit, 4. bie 3ah(, 5. bte $erfon, 6. bie Slbwanblung.
2>ie gorrn beö 3eitW0rteö ift entweber bte tljä* t ige (wenn bte ^anblung, baS $butV 0011 cinet ober »on einem petfönlic^ gebauten Singe (2Berfatl) ausgebt; j. 33. idj fcblage, bie @onne erwärmet) ober bie leibenbe (wenn bte £anblung an ber $erfon obes Sadje, »on ber bie 9tebe ift (SBerfatQ geflieht i ötefe erletben gleidjfam bte S^ätigfett; 33. ich Webe gefchlagen; baö 3imwer wutbe erwärmt.)
§. 28. Sie Slrt, ober Stebewei fe ber Wörter ifi: i. anjetgenb, wenn eine Sluöfage benimmt, gewtfö bargefieUt wirb (ber Ättabe fd)reibt, ber 23ra»e wirb gelobt); 3. serbtnbenb, wenn etwaö uttgeaifä,. nur bebtngungöweife auSgefagt wirb (man fagt, er babe (Selb ; ich würbe ihn loben, wenn er braoer Wäre;) *)
3.	gebietenb, wenn man einem ober mehreren befiehlt ober gebietet. (fdjreibeQ 4. Ste unbeftimmte Slrt (Siennform), wenn baö 3eitn>ort eine $hätig= fett ohne 33eftimmung ber sjjerfon unb 3<»bl auöfagt (arbeiten, gelernt hoben, fchreiben Werben;) 5. Sa£ SJiittetwort (SBiittelform), wenn ba« 3»t»ort al« 33ei= ober 33efchaffenhettöWort gebraust wirb (wetnenb bat ber ifnabe).
*) ©iefe bftbtn 3tebett>eiffn ober Strien bitbin bie äusSfageferm.
g. 29. Čase razločimo u slovenjem prav za prav same tri: sedajnega, preteklega in prihodnega; u nemškem imajo pa šest časov, kajti vsakega na pol razdele. Število je trojno kakor pri imenih, in osebe tudi tri, kskor jih zaimki imajo: jaz, ti, on, a, o, itd.
§. 30. Glagole pregibati pomagajo poma-glivi ali pomožni glagoli: sim (sem, jesem), bodem biti, ki se tako pregibajo :
Sedajni čas.
E d inobr o j.
Znanivni
pogojivni naklon
i. sim (sem) •2. si 3. je
D v ob roj.
1.	sva, s ve
2.	sta, ste
3.	sta, ste
§•29. Sie 3c»t/ »f* eigentlich breifadj: bie gegenwartige, (roenn bie 5£&ätigfeit nod& unoottenbet ift — tc& bringe), bte »ergangene, (wenn bie Xfyfc tigfeit »ollenbet ift — tdj Ijabe gebracht),bte jufünftige, (wenn bte Sbättgfeit nodj beüorftejjjt — tdj werbe bringen.)
fann fi<$ aber eine Stjäü'gfeu aud> auf etne anbere Srjätigfeit bejteljen, unb fo unterfdjetben wir fec&sž 31 it' formen.
Sie 3afil ift jnjetfad&; entweber geflieht bie Sluöfage »ott einer «ßerfon ((SinjaW), ober »on mehreren (SRefaafl.)
Ste *ßerfon ($£tfonenbung) ber 3^itworter ift in jeber 3ai>l breifa$; 1. ^erfon: (forecbenbej ttb lerne, 2. ^erfon (angefprodjjene) bu lernft ober (ertieft, 3. *ßerfon (befyrocfjette er — fte — e6 lernt ober lernet. SOiebrjabf: 1. Sßerfon; wt'r lernen, 2. ^erfon: tf)t lernet, 3. 5ßetfon: fte lernen. 2Btr tyaben tut Seutfdjen nur etne regelmäßige SlbwanDlung.
§. 30. 3ur Slbwanbhtng ber Scttttjörter braudjen Wir bret §ilföjettwörter babett, fein, Werben.
I. Saö fein witb alfo abqewanbelt':
Slnjetgenbe 2ÖeifeC2lrt-) SSerbtnbenbe SBetfe. ©egenwart:
(š. 1. 3d) bin	fei
2.	Du bift	bu feifl (feteji)
3.	er (fte eö man) ift	er (fte eS matt) fei 2)t. 1. wir ftnb	mir feten
2.	tbr feib	t^c feiet
3.	fte ftnb	fte feien
93tit»ergangenl)eit: (£. i. war	3cb Wäre
2.	bu warft	bu wätefi
3.	er (fte eS man) War er (fte ež ir.au) Wäre 9Jt. 1. wir »raren	wir wären
2.	tbr wäret	tl)t wäret
3.	fte waren	fte wären
V iši b r oj.
smo	bi j »I
ste	bi
so
/ ®
bi
Pretekli čas. Edinobroj.
sirn i £T.	«
SI v a	s
je f c	c
D vobroj.
sve j	ll		i i	1 21
	L»	sr'		ŠT
ste {			b	®
ste f	1»		i 1	1 -
Llf
Viši b roj.
<fc f. 3P Bitt
2.	bu biji
3.	er (jc.) tfi SR. 1. wir ftnb
2.	pr feib
3.	fte ftnb
5Bergangen£eit: 3p fei bu fetfi
er (fte eg man) fet wir feien ifjr feiet fte fet'en
fco
<5.
1.	3p tt>ar
2.	fcu warft
3.	er (ic.) war SJf. 1. wir waren
2.	i(jr wäret
3.	fte waren
aSoroergangen^eti:
1
1.	3P werbe
2.	bu Wirft
3.	er (jc.) Wirb 3Jf. 1. wir werben
2.	pr Werbet
3.	fte werben

m
1.	3P werbe
2.	bu Wirft
3.	er (jc.) wirb
1.	wir werben
2.	pr werbet
3.	fte werben
lx>
1
3
fco
ra
c»
T>
3
3p wäre bu wäreft
er (fte eö man) wäre tIp wir wären 3 pr wäret fte wären
3 ufunfts
3p werbe (Würbe) bu werbefl (roürbefi) er (jc.) werbe (würbe) 5" Wtr werben (würben) ) pr werbet (würbet) fte werben (würben) Sorjufunft:
3p werbe (würbe) bu werbeft (würbeft) er (je.) Werbe (würbe) wir werben (würben) pr werbet (würbet) fte Werben (würben)
©efeljlenbe SSeife: €.2. fei (bu)	3». 3. feib (pr)
fei er (fte eö man)	fein (fte)
Nennform: ©egenwart: SBergangenljett: 3uJunft: fein	gewefen fein	fein Werben
9	SWtttelform:
gewefen.
CO
ro
3
Pazka. Dalnopretekli čas, ako se rabi. E din obr oj.
1.	5"A sim j 5J	besim j g;
2.	» si j»	besi ) p ä, s|je 1® bi J®
Dvobroj.
e-i sva, sve i ~
šr>	f-05
- <. sta, ste ^
" I sta, ste *»
p V	/
1.	e-^ sva, sve j g	besva, e i 2;
2.	" <. sta, ste	besta, e
3.	" / sta, ste *»	besta, e ) s»
smo		besmo
ste	P	beste
so	;	beso
Višibr oj.
/
1. Si 2< o'
3. p
Prihodnji čas.
E d i n o b r o j. 1. bodem (boin)
2.	bodeš (boš)
3.	bode (bo)
Dvobroj. 1. bodeva (bova), e
2.	bodeta (bota), e
3.	bodeta (bota), e
Visibroj. i. bodemo (bomo)
2.	bodete, (böte)
3.	bodejo (bojo, bodo)
Velivni naklon.
Edinobroj. 1. bodi (jaz)
2.	bodi (ti) -
3.	bodi (ou, a, o)
\ »
II. 2)a$ werben wirb affo abgewanbelt: Slnjejgcnbe 2ßetfe. ©erfctnbenbe SBetfe. ® e g e n w a r t: (š. 1. 3dj »erbe	3$ Werbe
2.	bu tt)trft	tu werbeft
3.	er (fte, ež, man) wirb er (fte, e$, man) werbe 9Ji-1. wir werben	wir werben
2.	tf)r werbet	if)t werbet
3.	fte werben	fte werben
3Ji11e r g a n g c n fj e i st;:
1.	3c6 Würbe (warb) Würbe
2.	bu Wurbeft (warbfl) bu Würbeft
3.	er (u.) würbe (warb) er würbe 9J?. 1. wir würben	wir eürbeit
2.	tbt rmirbet	if)r würbet
3.	fte würben	fte würben
93ergangenf)ett: 6. 1. 3$ fctn geworben 3$ fei geworben
2.	bu f>ifi geworben bu feift geworben
3.	er (;c.) ift geworben er (fte, et, man) fet geworben 9Ä. 1. wir ftnb gestorben wir feien geworden
2.	t'Ijr fetb geworben tljr feiet geworben
3.	fte ftnb geworben fte feie« geworben
33or»ergangenf)ett:
1.	3$ War geworben 24 ftäre geworben
2.	bu Warft geworben bu Wäreft geworben
3.	er (jc ) wargeworben er (fte, es?, man) wäre geworben 9Jt. 1. wir waren geworben trtr wären geworben
2.	% Wäret geworben fljr wäret geworben
3.	fte waren geworben fte wären geworben
3ulunft:
ö. 1. 3$ werbe werben	3$ werbe (würbe) werben
2.	bu rotrft Werben	bu werBeft (würbefi) Werben
3.	er (jc.) wirb wetöen	er (je.) werbe (würbe) werben 3J?. 1. wir werben Werben	wir wctDen (würben) werben
2.	tljr werbet werben	iljr werbet (würbet) werben
3.	fte werben Werben	fte werben (würben) werben
Malo Berilo (ffo». beuiffr) 14
Dvobroj. 1. hodiva, e
2.	bodita, e
3.	bodita, e
Višibroj. 1. bodimo
2.	bodite
3.	bodijo (naj bojo)
Neodločivni naklon: biti
Deležje.
Sedajno. bodoč, a, e itd.
Preteklo, bivši, a, e, itd.
Pregibno, bil, a, o, itd.
Terpivno. bit, a, o, itd.
Samostavno ime: bitje.
§. 32. V slovenjem pregibamo glagole na tri primere: na delam, trese m, hvalim, kteri so si jako podobni. Po pervim primeru sje ravnajo glagoli, kteri se na am, po drugim na em, po tretjem na im končajo v pervi osebi sedajnega časa. V neodločivnim sklonu se po navadi premeni kon-Čavka a m a a t i, e m u eti, imuiti. Iz kon-Čavke am, e m in im se dela veljivni naklon in pa narečje sedajnega časa; vsi drugi se narede iz neodločivnih naklonov: a t i, eti, iti.
1. Djavni zalog. Pervi pregib.
Znanivni naklon pogojivni naklon Sedajni čas. Edinobr. 1. delam	bi
Dvobroj. 1. delava, e
2.	delata, e
3.	delata, e
Višibroj. 1. delamo
2.	delate
3.	delajo
2.	delaš
3.	dela
bi bi bi
bi bi bi
bi bi
o.
<6
E
5"
i as
s.
CD »
aSor jufunft: 1-3^ werbe gew. fein 34 werbe (würbe) gew. fem
2.	bu wirft geworben fein bu Werbeft (würbe)*) gew. fein
3.	er (?e.) wirb gew. fein er (jc.) werbe Würbe gew. fein ffl. 1. Wir werben gew. fein Wtr werben (würben)gew. fein
2.	tj>r Werbet gew. fern % werbet (würbet) gew. fein
3.	fte werben gew. fein be werben (würben) gew. fein
SJefe blenbe	SSJeife.
(SfnjaJM:	SKebrjaljl:
2.	Werbe (bu)	werbet (itjr)
3.	werbe er (fte, es, man)	»erben (fte)
Nennform, ©egenwart: SSergangen^eit: 3u fünft: Werben	geworben fetn werben werben,
©egenwart:	Vergangenheit:
Werbenb	geworben.
§. 32. 2>ie 3eitWörter nach ber fdjwadfjen SlbWanb* tung (regelmäßige 3«itworter) werben nach fotgenbem SWufier abgewanbelt:
A. ^pögc ^ornt.
Slnjeigenbe SBetfe. SSerbinbenbe Seife. ® egenwart:
1.	3c& lobe
2.	bu lobefi (lobfi)
3.	er (fte, es, man) lobt Si. 1. wir loben
2.	ihr lobet
3.	fte toben
3ch (obe bu lobefi
er (fte, eö, man) lobe wir loben ihr lobet fte loben.
Pretekli čas.
E dinobr.	1	sim	)t	besim	\ —
	2.	si	1 J»	besi	1S ■ p
	3.	Je |	h.	bi	ff o
Dvobroj.	1.	sva,e j	P-	besva, e	F I ®
	2.	sta, e ,	>E B	besta, e	V S / ?
	3.	sta, e i	»	besta, e	t ^ 1
V i š i b r.	i.	smo	t — i ®	besmo	■ s- m T
	2.	ste	i sr	beste	1
•	3.	so	/ ^ "s	biso	J% /V
Batno pretekli čas.
Edinobr. 1. sim bil delal	besim bil delal
i. t. d.	i. t. d.
Dvobroj. 1. sva bila delala	besva bila delala
i. t. d.	i. t. d.
Višibroj. 1. srno bili delali	besmo bili dalali
i. t. d.	i. t. d.
Prihodni čas. Edinobr. 1. bodem (bom)
2.	bodeš (boš)
3.	bode (bo)
Dvobroj. 1. bodeva, e (bova, e)
2.	bodeta, e (bota, e)	)f
3.	bodeta, e (bota, e)	I » Višibroj. 1. bodemo (bomo)	Ig-
2.	bodete (bole)	j g
3.	bodejo (bojo, bodo)	/•£
9ftit»ergangenbeit:
1.	lobte
2.	bu fobteft
3.	er (k.) lobte 50?. 1.	Wir lobten
2.	ibr tobtet
3.	fte lobten
3$ Mete bu (cbeteft et (jc.) tobete wir tobeten »br Iobetet fte loteten
Vergangen hett:
e. i. 2. 3.
a». i. 2. 3.
«. 1. 2. 3.
W. 1. 2. 3.
babe bu baft
er (jc.) bat \
wie haben ibr babet fte baben
babe bu babeft
er (fte, eö, man) babe wtr baben t'br babet fte baben
SBoroergangenljett:
3(b batte bu battefi er (jc.) batte{ wir hatten ibr hattet fte hatten
a
1.	3(b werbe
2.	du wirft
3.	et (je.) wirbl f.1. »ir »erben
2.	tbr werbet
3.	fte werben
3(b bätte bu bäfteft
er (fte, eö, man) hätte wir hätten ihr hättet fte hätten
Bufunft:
3<b werbe (würbe bu »erbefi (würbeft r er (jc) werbe (würbe) • wtr werben (würben) ihr »erbet (würbet) fte werben (würben)
Velivni naklon.
Edinobroj. Dvobroj.	Višibroj.
1.	delaj (jaz) delajva, e	delajmo
2.	delaj (ti)	delajta, e	delajte
3.	delaj (od, a, o) delajta, e	naj delajo
Neodločivni naklon: delati, delat. Narečaj: delaje	Deležje.
Priložno j s e d a j n o delajoči, a, e,
„ preteklo delavši a, e ali delav, a, oT H pregibno delal, a, o „ terpivno delan, a, o Samostavno ime: delanje.
Tako se pregibajo glagoli, kteri se dokončajo u pervej osebi sedajnega Časa na am, in v neod-ločivnim sklonu na a t i; p. kalam - ati; pitam - ati; srečam - ati, itd.
DrugI pregib.
Znanivni naklon Pogojivni naklon Sedajni čas.
E d i n o b r.	1.	tresem	bi	
	2.	treseš	bi	ao J ®
	3.	trese	bi 1	1 »s 1 ?
D v o b r.	i.	treseva, e	bi	ff. t
	2,	treseta, e	bi	00 ' Ž*
	3.	treseta, e	bi i	© P
V i š i b r.	1.	tresemo	bi	Is
	2.	treseto	bi 1	l ® P
	3.	tresejo	bi / 2	
33orju!unft:
(š. 1. 3d> werbe
2.	bu wirft
3.	er (jc.) wirb 1 ÜÄ. 1. wir werben
2.	t&r werbet
3.	fte werben
-CT »
<3*
3dj werbe (mürbe) bu werbefi (Würbeft) er (jc.) werbe (würbe) wir werben (würben) tf>r werbet (würbet) fte werben (würben)
33efe$tenbe Seife, einjagt: 2. lobe (bu)	tobet ObO
(Segenwart: loben
(Segenwart: lobenb.
3. tobe (er jc.)
fftennform. 33 ergange n^eit:
tobet (fte)
3 uf unft: loben werben.
gelobt f)aben
«Btittelform.
SSergangenbeit: gelobet ober gelobt.
B. Scibefotm.
2lnjetgenbe Seife: 93erbinbenbe Seife: ©egenwart:
1.	3<b werbe
2.	bu Wirft
3.	er (jc.) Wirb 3Jt. 1. wtr werben
2.	tbr werbet
3.	fte werben
Werbe bu Werbeft
er (fte, eS, man)werbej Wir werben il)r werbet fte werben
Pretekli čas.
Edinobr. 1. sim tresel, a, o	basiin tresil, a, o i. t. d. i. t. d.
Dvobr. 1. sva, e, tresla,e, a	bisva, e tresla, e, a i. t. d. i. t. d.
ViŠibr. 1. smo tresli, e, a	bismo tresli, e, a i. t d. i. t. d.
Dalno pretekli čas: ako se rabi
Edinobr. 1. sim bil, a, o	bisim bil a, o
tresel, a, o	tresel, a, o.
Dvobr. 1. sva, e bila, e, a	bisva,e, bila, e, a
tresla, e, a	tresla, e, a
Visibr. 1. smo bili, e, a	bismo bili e, a tresli, e, a tresli, e, a
Prihodni čas. Edinobr. 1. bodem (bom") tresel, a, o i. t.,d.
Dvobr. 1. bodeva, e fbova, e) tresla, e, a i. t. d.
Višibr. 1. bodemo (bomo) tresli, e, a i. t. d.
Velivni naklon.
Edinobroj. D v o b r o j.	Višibroj.
1.	tresi (jaz) tresiva, e	tresimo
2.	tresi (ti) tresita, e	tresite
3.	tresi (on, a, o) tresita, e	jantresejo
Neodločivni naklon: tresti, trest. Delezje. Narečaj: trese. Priložno narečje sedajno: tresoči, a, e
,, „ preteklo: tresivši, a, e, tresav, a, o
., pregibno: tresel, a o ,, „ terpivno; tresen, a. o. Sa mosta v no ime: tresenje. Po drugim pregibu se ravnajo glagoli dokon-Čavši se v pervej osebi sedajnega časa na em, in
■äftitöergangenheit. (štnsaOf: 1- Würbe (warb) N;c
2.	bu wurbeft (warbfi) j;
3.	er (jc.) würbe (warb)'
SJteljrjaljl: 1- Wtr würben
2.	i!jr Würbet
3.	fte würben
\ <3P

Sinja	1. 34 würbe	\
2.	bu Würbeft
3.	er (fte, e$, man) würbe
CO
«Dte^rgatjit: 1. wir würben
2.	tljr würbet
3.	fte würben
SBerg «ngentyett:
@tn$a|jh- 1- 3$ bin
2.	bu bift
3.	et (fte, eg, man) ift
5D?ej)rja(>t: 1. Wirb ftnb
2.	ipt fetb
3.	fte ftnb
einsaß: 1. 34 fei
2.	bu fetefl
3.	er (fte, ei, man) fei
I
i»
© a»
O o-
3 o
■3Ä etyrja^ l: 1. wir feien
I »
2. tč)t feiet	1
3. fte feten
v neodločivnim naklonu na ti, nem — nuti _
niti; p. ležem, molzem, melem, minem — uti, itd.
Tretji pregib. Znanivni naklon. Pogojivni naklon.
Sedajni čas.
Edinobr.	1.	hvalim	bi		
	2.	hvališ	bi		j hvalil, a, o
	3.	hvali	bi		
D v o b r.	1.	hvaliva, e	bi		
	2.	hvalita, e	bi		j hvalila, e, a
	3.	hvalita, e	bi		
V i s i b r.	1.	hvalimo	bi		
	2.	hvalite	bi		I hvalili, e, a.
	3.	hvalijo (e)	bi	/	
		Pretekli čas.			
Edinobr.	lv	sim hvalil, a, o	besim hvalil, a, o		
		i. t. d.	i.	t. d.	
D v o b r.	1.	sva, e, hvalila, e, a	besva, e hvalila, e,a		
		i. t. d.	i.	t. d.	
V i s i b r.	1.	»mo hvalili, e, a	besmo hvalili, e, a		
		i. t. d.	i.	t. d.	
Dalno pretekli čas: ako se rabi.
Edinobr. 1. sim bil, a o	besim bil, a, o
hvalil, a, o	hvalil, a, o
Dvobroj. 1. sva, e bila, e, a	besva, e bila, e, a
hvalila, e, a	hvalila e, a
Visi b roj. 1. smo, bili, e, a	besmo bili, e, a
hvalili, e, a	hvalili e, a.
— 219 —
aSorttergangenljett.
€ in j a $ IJ 1. »ar
2.	bu »arfi
3.	et (fie, e$, man) »ar
SDiebrjaljt: 1. »ir »aren
2.	tfjr »aret
3.	fte »oren
@tn jab l: i. Ȋre
2.	bu »äreft	l®
3.	er (fte, e8, man) Ȋref
SJiebtjaljl: wir Ȋren
2.	i^r »aret
3.	fte Ȋren
3 «t u n f t. (šinjaljt: 1-3$ »erbe
2.	bu »irji
3.	er (fte, ti, man) »irb(
20?eljr ja^l J i- »erben
2.	ityr »erbet
3.	fte »erben
©tnjalM: 1. »erbe (würbe) \
2.	bu »erbefi (würbefi) /
3.	er (je.) »erbe (würbe)' j
SRebrjafjl: 1. »ir »erben (würben) l
2.	il)r »erbet (»itrbet) 1
3.	fte »erben (würben) j
I s
CT CÖ
Prihodni das.
Edinobr. ). bodem (bona) hvalil, a, o
Dvobroj. 1. bodeva, e, (bova, e) hvalila, e, a
Višibroj. 1. bo demo (bomo) " hvalili, e, a.
Velivni naklon.
Edinobroj.	. Dvobroj.	Višibroj.
1.	hvali (jaz)	hvaliva, e	hvalimo ■
2.	hvali (ti	hvalita, e	hvalite
3.	hvali (on, a, o) hvalita, e	naj hvalijo.
Neodlocivni naklon : hvaliti (nuti), hvalit. JVarečaJ: hvale.
Deležje.
Priložno se daj no: hvaleč, a, e, (hvalejoČ, a, e) n preteklo: hvalivši, a, e „ pregibno: hvalil, a, o (nul, a, o) „ ter p i vn o: hvalen, a, o. Samostojno ime: hvalenje.
Po tretjem pregibu se ravnajo glagoli na im, iti, eti, p. govorim — iti, terpim — eti, nosim — iti itd.
Sorjuf unf t. « tnja^f:	»erbe
2.	bu wirft
3.	er (fte, e«, man) wtrbf-
V 5
s o
IT to
3
Wc e§tja|)I: i. wtr werben
2.	tl)r wertet	\
3.	fte werben	; >3"
(Šinjaljt: 1. 3d> werbe (würbe) W
2.	bu werbeft (wi'trbefl) Ig
3.	er (jc..) werbe (würbe) | ^
Sieljtjaffl: 1. wir Werben (würben) j
2.	t|)r werbet (würbet)
3.	fte werben (würben)
Slnmerfung. 2)aä „w o r b e n" fann au<$ auöge* laffen werben.
Sefe^Ienbe 2Beife.
@ t n i a fi t: 2.	bu fotTfi getobet werben
3.	er fett gelobet werben
aWe^rjapl: 2.	i^r follet gelobet werben
3.	fte follen gelobet werben
Nennform.
©egenwart:	33 e r g an g e nlj e i t:
gelobet werben	gelobet (worben) fern
3ufunft: werben gelobet wetbett. «Wittelform. 93ergangenf)eU: gelobet ober gelobt.
— 222 —
'	.	0
Terpivni %alog ali podoba.
Naj si ravno glagoli v slovenjem terpivne podobe ali zaloga nimajo kakor v nemškim, vendar njih pomen tudi prav lehko rečemo na trije načine :
1. Ako se pomnoženimu glagolu terpivno narečje — n, a, o, ali t, a, o priloži; p.
Sim hvalen, a, o, idj »erbe gelobt u. f. ».
Sim bil hvalen, a, o, teb bitt gelobt »orben u. f. ».
Bom hvalen, a, o, tdj werbe gelobt »erben u.f.».
2.	Včasih se glagolu djavnemu povrativno se n vsih Časih in načinih, naj bolj v 3. osebi edino-broja dodaja, Če se ni zmote bati; p.
Se imenujem, idj »erbe genannt u. f. ».
Sim se imenoval, id) würbe genannt n. f. ».
Se bom imenoval, idj »erbe genannt »erben u. f. ».
3.	Bolj v navadi je terpivno podobo nemcev u pervi ali v tretji osebi višibroja povedati; p. id) »erbe gelobt hvalijo me; er »irb belobt pohvalimo ga; er ift gefölagen »orben so ga tepli, itd.
§. 33. Mnogo glagolov preskoči iz ednega pregiba v drugega; p. berem, brati; kažem, kazati; pišem, pisati. Pregibajo se po ravno tistim primeru, v kojega preskočijo, v Časih in naklonih, ki iz p**-, skoka izvirajo; p. klečim - iš — či itd; sim klečal, bomo klečali, itd.
9tap tiefen SRuftew werben jene 3eit»örter abge* wanbelt, Welpe in ber ©ilbung prer Seitformen ben 2BurjeUaut uwoeränbett *) begatten, tu ber 9Jtitöergangen« pet't tc ober ete annehmen, unb ftdj tn ber ÜDiittelform (»ergangen) a«f tt ober t enbtgen.
©ie werben regelmäßige 3eitwörter genannt unb geljen nap ber fpwapen Slbwanblung (ftonju-gajton.)
§. 33. «Biete 3eitwörter Weipen in ber 2lbwanb= lung »on obigen SRuftern ab, änbetn ben ©elbfUaut b. Ij. fte befomnten ben Slblaut; man nennt fte abweipenbe ober unregelmäßige 3e«tt>örter. SHefe geljen nap ber ftarten Slbwanbiung (.Jfonjugajion). 3- 33- 'P bitte — bat — fyabe gebeten; bu bletbjl — bliebft — btft geblieben; ip effe — afS — babe ge* gtften; er weifj — wuffte — l)at gewufft; tcfy t^ue — pat — fyabe getrau; ip fptetbe — fprieb — ^abe gefprteben; u. f. w.
SBenn bet benjufammenfeljten 3eitwörtern ber 2on auf baö SefümmungSwort fäCCt (auögeljen, mit witfen), fo tritt baSfetbe in ben einfapen 3eit= formen meiftenS hinter taö 3eitWort (ip gel>e auS, bu witfeji mit), bie Slittelform (»ergangen) nimmt ge unb bie Dtennform (gegenwärtig ju in bte SRitte; j. iß. ip btn ausgegangen, bu witnfpefl mitjuwirfen.
©ntge 3eittt>örter tonnen in bte Setbeform nipt »erwanbelt Werben; man nennt fte 3RttteIjettWbrter: 3. SS. fierben, ft|en, ftej>en, fiepten, blipen jc. 2)op fann man fte in ber 3. 5ßerfon ber @injaf)t mit bem SBovtpen eS (welpeS immer für etwas UnbeftimmteS, UngewiffeS fte^O tn ber Seibeform gebraupen; 5. 33. e« Wirb gelapt. @ewöJ)nItp brutft man btefeS aber mit man au$: man lapt, man fyrt'p*; was im ©tose* ntfpen mit se auSgebrücft wirb; 3- S. se meji, se reče, se je govorilo, u, f. W.
*) Dodj toanbtln einige baž e in a um, alä: nennen, — nannte, tennen — fannte, fctennen — brannte, rennen — rannte, fen» ben — fanbte, roenben — »anbte.
VII. Narečje.
§. 34. Narečja ali prislovi povedo kdaj, kje (kde} in kako se kaj godi; p. s e d a j je v e s e 1 o; slaviČ poje milo; to je slišati lepo.
Vsi prilogi so v srednim spolu narečja, in se stopnjajo; p. bolje pravično umreti, kakor krivično živeti. Ako slišijo narečja h glagolu, se ne premene; imajo pa svoje samostavno ime, se v slovenjem po njem ravnajo ; p. zima je huda ber SStnfet ift f^ltmttt; *et0 Je kratko beg 3afer ift furj; govoriti je lahko, eS if* fei$t reben. — Navadne narečja so na prašanje:
K a d a j ali kdaj wann ? sedaj jejjt, tedaj batttt, nekdaj etnft, nikolj nte, jutri morgen, včeraj geftetn nicoj l>eut Mcbtč, davi fyeute ftüf), drevi peute abenbč, vlani »origeS 3a|)r, letaš ^ euer, itd.
Kje ali kde Wo ? kamo ttof)m? Inde anfotifi nekde irgenbwo, povsodej itberaK, ondi bort, nekam itgenbwoljin, itd.
Vili. Predlog.
§. 35. Predlogi kažejo, kako se ima oseba ali stvar k drugej stvari. Predlogi se ne premene, pa terjajo svoj padež tiste besede, pri koji stoje; p. ne. stoj pred hišoj; pridi v sobo.
VII.	©as SMentuort.
§. 34. Sie Stebenwörter jeigen an, Wann, Wo unb wie etwas geflieht ober tfi; (bte Stadjjtfgatt fc&Iägt lieblich — bas Setter ift jefct fdjön).
Sie 9iebenwötter werben ntd^t abgeänbert; fte ftnb entWeber
1.	SefdjaffenbeitSwörter unb fönnen tmrd> unmittelbare SInfjängung beS e in Setwörter »erWanbelt »»erben; j. S. f'd&ön — fdjöne, frob — fro£e jc. Siele Sefcbaffenl)eü?wövter fönnen auch wie bie Seiwörtet gefteigert »erben. (Sergl. b. Seiwort.)
2.	Umftanbswörter. Siefe jeigen bfofe Um« flaute j. S. beS DrteS, ber Seit je. an, auf bte Srage Wo? wann? rooljer? woijtn? wie? te. (Jt'er tukaj» beute danes, ja dro, nein ne.
Sie SBörter auf e it S im @fo»entfdjen auf ič ftnb ntetftenS 9febettt»örter; j. S. pervič erfienö, drugič jWeitenS, näd/ftenS, beftenö :c. sc.
VIII.	£>a$ Sßorwort.
§.35. Sie S o r w ö r t e r (Serbaltniswörter) geigen an, wie jwei Singe gu einanber fielen , tn welkem Serbältniffe fte ftdj beftnben. äßeil fte gewöflnlidj» »or bem <£>aul)t= ober gfürworte fielen, Reifen fte 93 o v Wörter. @ie werben nid&t abgeänbert, regieren aber eitle gewiffe ßnbung jenes SßorteS, bei weitem fte fielen. 3- ©telje nic^t »or bem £aufe, fomme in baS 3iutmer.
Malo Berilo (flo». beutfdj.) 15
Drugi padež terjajo: brez oljne, do 6t3, iz auž, od »on, blizo nalje, memo tiorbet, okolj um, pokraj läng«, prek über, «red mitten, verh ober.
Tretji padež hočejo: k (h) ju, proti gegen, entgegen.
Št erti padež terjajo: Črez übet, raz au3, »on, skoz butdj.
Peti padež imajo: pri (per) bet, o um, ju.
Šesti padež hočejo: s (z) mit.
Na prašanje kam? terjajo 4. na prašanje kde ali kj e pa 5. padež: na auf, ob um, po auf, nadj, entlang, u (v) tn.
Na prašanje kam? terjajo 4. na prašanje kde? pa 6. padež: med jwifdjen, pod unter, pred »ot, za für, hinter.
t
IX. Veznih.
§. 36. V e z n i k i vežejo posamesne besede ali pa tudi cele stavke, da bolj kratko in razumno govorimo; p. Vidil sim očeta in mater, je lepše ko reči: Vidil sim očeta, vidil sim mater.
Naj navadnej vezniki so: in ali ino unb, tudi au#, kakor »te, tako fo, ne samo nidjt nur, ampak fonbetn, ako wenn, sicer (scer) jwar, ko (kot) tote, kedar (ker) weit, da (de) baf$ (bamit), timveč, temuč »telmeljr, nego, niti, niti Weber, nodj, itd.
Ste 2. (šnbung (ben aßeffenfall) regte t e n: anflatt namesto, halben ober ^al&et zavolj, außerhalb zunej, innerhalb znotrej, oberhalb zgorej, unterhalb spodej, wegen zastran, u. f. w.
Ste 3. Snbung (ben 2Bemfall) forbern im Seutfdjen: auö iz, bei pri (per), entgegen nasproti, gegenüber, mit s, nach po, »on od, ju k je.
Sie 4. Snbung (ben SOB e tt f a l O regieren: bur<h skoz, für za, gegen nad, ohne brez, um okolj je.
Salb ben SBeffen», balb ben Sßemfall forbern: längö pokraj, trofc vkljub.
Sen SBemfall auf bte grage wo? ben 2ßen= fall auf bie grage wohin? regieren:
an na (auf), hin*« za, in u (v), neben poleg, übet krez (črez, Čez), unter spod, »ot pred, jWifihen med.
IX. £>a§ žBin&ctDort.
§. 36. SStnbewörter oerbinben SBörter unb <5ä&e mtteinanber, bamit Wir fütjer unb beütlicher fpre* chen; 3. 33. |tabc Sßater unb SÄutter gefehen — ift fürjet unb fc^ött^r gefagt, al3: ha&e ben 93ater, ich hflbe bie SKutter gefehen.
Sie gewöhnlichen Sinbewörter ftnb: entWeber ali, ober ali, webet ne, noch ne, aber, allein ali(alj), boch vendar, benn kajti, alfo tedaj, wie kakti (kakor), ob Ii? ob etwa? jeli, ali je.
X. Medmet.
37. Medmeti so posebni glasi, ktere med govor dajamo, svoje občute veselja ali žalosti naznaniti; p. o! hoho! l)a juhe Ijeifa! na ei! žalibože leitet! — So tudi slova take, ktere naravne glasove vkarjajo; p. lop, pač, resk, itd.
XI. Pravopis.
§. 38. Ni dovolj samo prav brati in govoriti, potreba je tudi prav pisati. Pravila, ktere nam pravijo slovensko prav pisati, so:
1.	Samo tiste pismena (čerke)se imajo pisati, ktere se v pravilnem govoru (guČu) s 1 i s i j o, ne več, ne manj. V slovenjem se ne podvoje ne glasniki, ne tihniki, kakor v nemškem.
2.	Na koncu slovk se pismenka l včasih po domače izreka ko u (v), piše se pa le /; p. kotel, orel, bil, delal, itd. Ako se ne ve pisati l ali v, nategni slovko na e ali i, da se pokaže l ali v, kakor bo prav; p. orli, pravi, itd.
3.	Nekoliko slovk se izreka po domaČe na o v, pa se vendar pišejo ol; p. dolg, poln, volk, i. t. d. • ,
§. 39. V slovenjem se pišejo velike pismena le
a) v početku govora, b) po piki, c) po pra-šaju, d) po klicaju, e) po dvopičju, ako lastne besede kogar drugega naslede; f) pri lastnih ime-
X. 3Dö§ @mpftnbungs«)ort.
§. 37. gmpfinbungöwörter ftnb einzelne Saute unb Sßörter, burch welche wir unfere Smpftnbun* gen ber gteube, be$ ©djmerjee, ber Serwunberung jc. funb geben; j. 33. ad}! oh!, o web! joj!, pfui! fuj! jc.
3)aju gehören audj SSörter, welche n a t u r It che Zone nachahmen; j. 33. piff, paff, puff, plump, jc. jc.
XI. žBon ber 9tcthtfd)tri&ung.
§. 38. Gšž tfi nicht genug, reiht ju lefen unb jietlicb gu fprecben, man muß audj recht fchreiben. 3nt 2) e u U fc$en richte man ftdj nach fofgenben ©lunbfafcen ober Siegeln :
1.	ÜRan febreibe bie beutfehen SSBörtet fo, wie man fte rein unb richtig auSfpricht. (Saum, nicht Sam; aRtlch, nicht 2Hili<hO
2.	ffia« au« ber guten Slugfprache nicht erfannt Wtrb, läfft ftch oft auö ber Verleitung erfennen. (£äu$* chen »on unmäßig oon SWagO
§. S9. ®t'e großen SlnfangSbuchflaben Werben im Seutfchen gebraucht:
a) 3m Slnfange einet SRebe, b) nach einem <5<b!uf«-punfte, c) nach einem grage* unb SRufjtiihen, wenn fte ben 6afc fließen; d) nach einem Soppelpunfte, wetin man bie SBorte eines anbern anführt; e) b:t allen (Si=
nih ljudi, narodov, gor, rek, gradov, itd. p. Anton,. Neža, Slovenec, Triglav, Sava, g) v listih ali pismih prilogi tistih oseb, koje smo dolžni spoštovati; p. Vi, Vas, itd. h) Tudi v pesmih se po navadi vsaka versta s velikim pismenom začne.
§. 40. LoČniki se imajo na pravem mestu postavljati, namreč:
1) Pika (7) se stori, kadar se misel ali izreka dogovori; p. Kar danes lehko storiš, na jutri ne odlagaj. Tudi pri okrajšanih slovih, p. sv. i. t. d. in po številnicah 1. 2. 3. itd. piko postavimo, kadar se čita: pervi, drugi, tretji, i. t. d.; ali pa perviČ, drugič, i. t. d.
2.	Prašaj (?) se postavi, kadar se praša in na odgovor čaka; p. Kdo si ti? Ako se pa le pra-šaje pripoveda, se pika naredi; p. Ne vem, kamo bi se od žalosti djal.
3.	Klicaj (T) se napiše, kadar se kdo zakliČe, ali kdo zavpije, ali kaj prav Čversto pove; p. Marko! čuj! Ljubi prijatelj! Živio svitli cesar!
4)	Dvo pičje (:) zapiši, kadar lastne besede kogar navodiš, p. Sv. Joan veli: „Otročiči! ljubite se." Začetek besedi drugih se naznani s („) konec pa s C")-
5)	NadpiČje (V) se stavi, kadar se ima prednja poslednje izreke ločiti, in ponavadno kteri vezni-kov: ali, samo da, zakaj, kajti, vendar itd. sledi; p. Vse dobro imamo od Boga; za vse mu torej hvalo dajmo. Tudi med dve sebi nasprotne
gennamen wie aucfy (Im Deutfdjen) bei ollen #aul>t= Wörtern unb bauptwörtlt'cb gebrausten (Sigenfdjaftö* nnb Seitwörtern; f) tn Briefen jene gürwörter, bte ftd) auf 5Petfonen bejie^en , benett Wir eine befonbere St^tung fdjulben.
§. 40. 2)ie Unterfdjeibtmgfyeicljen ftnb ant regten Orte ju fefcen, unb jwar
1; Der ® dMuföpttttfrOam	cinee ooK«
lontmenen Safce«; j. 93. SBad bu beute ttyun fannfi, »erfdjfebe nidjt auf morgen. (2luc& wirb ein 5ßunft gefefct bei abgefürjten SOSörtern unb Drbmtngžjaljlen, wo er aber nid^t ©d&lufe^unft, fonbern »bfürajeic&en t(i; j. 33. 1. 2. 3. u. f. W.
2.	25a« gragejetd&en (?) wirb gefegt hinter gragefäfcen. (SOBer bifi bu?) SBttb bie grage nur er» jäblungSweife gebraust, fo wirb ein *ßuttft gefegt. (34 Weif? »or lauter Trauer nicht, Wof>tn t<h mid) wenben foKe.)
3.	5Rufiet4en (!) wirb gefefet na$ ©äfcen, welche einen Sluöruf, eine 33iIte, einen Sefefjl, eine (Sr= ma^nung enthalten; oft au$ bei einzelnen SBörtern. (Unfer fiaifer lebe $0$! ©eib {wfli^ gegen jebermann! SWarfufl! £öre!)
4.	2)er Doppelpunft (:) fleht, wann bieSBorte eines anbern, fo wie er fte gebrochen f)at (in geraber Siebe), angeführt werben, beren Slnfang man auch oft mit („) unb baö gnbe mit (") bejeidjnet. 3. 33. 2>er beil. Sobanneö fpri^t: „ffinblefa J liebet euch unter» einanber."
5.	2)er ©tridjpunft (;) wirb gefegt, um ben SSorber* unb Sia^fafc ju unterfdjeiben , befonberö wenn
zreke se (j) postavi; p. Hvaležnost vsim dopade; nehvaležnost ves svet čerti.
6)	Klin če k ali vejica (,) se napiše v sredi govora med besede in izreke, kder se kaj malega postoji, posebno pred zaimki oseb, in pred vezniki da, ker, zakaj, itd.; p. Boljše je dajati, kakor jemati, govori Kristus, ki je večna resnica.
7)	Vezaj	veže slovke in slova,, ktere vkup slišijo, in se piše tudi na koncu redke, kadar ne moreš cele besede napisati; p. slovensko — nemški pravopis.
8. Oklepe () rabimo, kadar meddjano besedo ali izreko oklenemo; p. Dober prijatelj (pa prijatelj ni vsak, kdor se ponuja), in pa star denar sta veliko vredna.
9) P orni šle j (—) se napiše, kadar se beseda ali izreka zamolči, ali pa kaj tiho za pomisliti da; p. Kaj je naj dražje blago na ovem svetu? — Pretekli Čas se ne poverne več. —
P a z k a. Kadar se kaj nemškega posloveni, ali kaj slovenskega po nemško pove, se ima paziti na različnost tikati, vikati in onikati. Slovenci tikajo ljudi svoje enakosti; više osebe pa pričujoče vikajo, oddalne onikajo. Omikani Nemci nazoče onikajo, nepričujoče pa sploh poenidrujejo ali tikajo; p. Mati! prosite vi očeta, naj me v šolo dajo; kar se po nemško tako pove: 9Jiutter! bitten ©te ben SJater, bafö er mid) in bie ©djule fd^itfe; kakor bi rekel: Mati! prosite očeta, naj me v šolo da. So pa tudi Slovenci, ki druge jezike posnemaje ravno tako ponikujejo; p. Primorci.
§. 41. Slovke se v besedi ali potegnejo in na dolgo izrekajo , ali se na kratko denejo in prav
eine« tet Sinbewörter: aber, allein, bentt, batyer, b o d> k. bte beiben ©äge »erbinbef. (Sltled ©ute b«ben wir »ort ®ott; barutn follen wir ifm audj für alles banfen.)
©inb jwei ©ä&e einanber entgegengefegt, fo fielje ein (;) bajwifc&en. (Sie Sanfbarfeit gefällt allen; ben Unbanf »erabfe&euet bte ganje Seit.)
6. Ser Setfhidj (,) fteljt jwiftben Sörtern unb ©ägen, wo man ein wenig abfegt, »ot unb nadj etnge* halteten Sagen; baljet »or ben bejt'efienben gürwörtem unb oielen Stabe Wörtern. (Seffer ift geben, al6 neumen, fpridjf (SljrtftuS, ber bie ewige Saljrbeit ift.)
7.Sa3 $bc»tung6= ober StnbuitgSsetdjen (- ») brausen wir, um bie Silben eine» SQBorteö (befon* berS am Snbe ber 3etfe) 311 trennen; aucb wirb e$ ge= braucht, um getrennte @il6eit ober Sötter ju oerbinben, weld&e jufammengebören. 3. 33. Seutfdj * ftooenifd)e$ Sefebudj.
8.	Sag 6tnfcbluf6jet<ben Q Wirb gebraust, um Sörter ober ©äge etnjuflammertt, bie man jur @t* flätung bajwifcben fegt. 3. 33. @ttt treuer grennb (nicbt jeber ifi greunb, ber bir fdjmeidjelt) ift ein grofet ©djag.
9.	Ber ©ebanlettfiricb (—) wirb gefegt, wenn ein Sott ober ein Sag auögelaffen wirb, ben ber Sefet fel&ft benfen foH 3- 33- fticmanb wirb als SÄeifier ge= boren, fonbern — Saö ift ba«	©ut auf bie* fer Seit ? — Sie 3eit; fte fe^rt ni^t wieber.
§. 41. Str fpredjen eine Silbe gebe^nt (Same, Sagen, ©djete) ober gefdjätft (Sirt, .£>etj, 9luf$, fatt.) Sir bejet^nen bie Sebituttg öfter mit einem
kerkho izrečejo. Dolge slovke se poznamujejo s dolgim^naglaskom ('), kratke pa s kratkim p. las, sčtva; sit, germ, itd. Po navadi se predpo-sledne slovke nategajo; p. seja, sejänje, ö6e, oččta. Naglaske je le potreba staviti, da se kaka pomota ovarje; p. vöjvoda, gredč, gredo, odpert, itd. Nemci nategajo slovke po dveh glasnikih, ali pa skoz h, ki ga [ustavljajo; kerhke in kratke slovke pa na-znamvajo dva tihnika postavljaje; kar pa Slovenci ne posnemajo.
§. 42. Kar ti pravila ne povedö, hoče te raba izučiti: le tenko poslušaj, pazno Čitaj, pomni sker-bno, kar si bral, in pa pridno poskušaj govoriti, pa tudi pisati. Hitro in lehko boš znal; le Boga ne pozabi; zakaj prazno je delo, ako blagoslov na-nj iz nebes ne rosi.

hoppelten Selbftlaufe, (baS £aat, bte Saat, bet See, ber t(ee, bie Seele.)
Sa3 gebebnte t wirb gewöhnlich le ßefdjriebett. (Ste Siebe, ber Stiel, bt'e ©tene, regieren, probieren.)
3n »feien 2Börtertt bezeichnen wir bte Sehnung mit Jj in betonten Silben »or l m « v. (SaS SKaljl, ber 3ahn, bie 3Jlül)le, ihm, ihn.)
Oft wirb bte Sehnung jebod) gar nidjt bejeidjnet (ba$ ®ut, Io«, löfen.)
2)te Sdjärfuug be« Sel6filaute$ wirb butch ben barauf folgenben hoppelten SJtitlaut bejeithnet. (Sie Sonne, ber SJlann, ber 5Rttt, bte ©äffe sc. Statt beö ää unb tf gelten $ unb <f; Srucf, tafce).
Schreibe nach einem gebehnten unb jufammengefe&ten Selbfilaute einen einfachen, na<h einem gefcharften Selbfilaute einen hoppelten Sliitlaut.
§. 43. SSßaö bir bie Regeln nicht fagen, Wirft bu au$ bem ©ebraudje lernen; ^ord^e nur fein, lefe auf' merffam, merfe bir forgfam, waö bu gelefen fjaft, unb übe bi<h fleißig im Sefen, wie auch im ©^reiben. — Salb unb fptelenb wirft bu eS lernen; nur »ergeffe nie auf ®ott; benn ohne ©ottes Segen gebetet bte Sirbett nicht.
Uvod.
Str.
I. Perva skerb ..... 4
II.	Kako se v šolo hodi ... 6
III.	Pridna Rozika .... 10
IV.	Dva slaba šolarja . . . .12
V.	Kako se pred šoloj vesti . . .14
VI.	Šolska priprava .... 18
VII.	Kako se v šoli vesti ... 26
VIII.	Kako šolo dokončati in se po šoli vesti 32 XI. Lepoglasje v branju ... 36
X. Mladosti naj lepši izgled	. . 44
XI.	Kako se v cerkvi vede ... 52
XII.	Spoštuj očeta in mater ... 58
XIII.	Hvaležni sin, Egiptovski Jožef . . 68
XIV.	Kdo «o naši stariši .... 76 XV. Kdo je naša rodbina ali žlahta . . 82
XVI. Kako za poštenje skerbimo . . 86 XVII. Kako se vpričo gospode obnašati . 104 XVIII. Kako se imamo obnašati vpričo ljudi
svoje verste	. . . .108
XIX.	Poduk lepo pisati . . . .114
XX.	Vaja pravopisa in naglopisä . . 126
J n !) a l t.
®eitt
I. Ste etfle ©orge .... 5 II. 9Bie rnatt in bie ©d^ulc geljt ... 7 HI. Sa« fleißige 9?öS^en ... 10 IV. 3wei fehlere Spület ... 13 V. aSJt^alten »or ber ©cbule . . 15 VI. 2)a3 ©cbulgeriitb • • • .19 Vil. ®a$ 93erl)ßlten in ber ©djule . . 27 VIII. Sie ©eeitbtgung ber ©cbule unb baS 93er»
galten na<$ ber ©cbule ... 33
IX.	SBc£l£lang im fiefen	. . .37
X.	Der Sugenb fünfte* S3ei|>iel • . .45
XI.	Sa6 93erhalten in ber fftrcbe . . 5S
XII.	<5bre Sater unb Butter .• . .59
XIII.	Ser ftgtyptifd&e 3oief, ein banfbarer ©obn 69
XIV.	SQ3er ftnb unfere Slftern ... 77
XV.	SEBer ift unfere SBertfanMfc^aft ober 93e= freunbft^aft . .	. .83
XVI.	«Sie wir unS Std&tung unb e§re «werben 87
XVII.	933ie manftcb bor H««« 5" benehmen babe 105
XVIII.	SBte man ftcb fcor Seuten feineö ©leiten
ju benehmen b^e .... 109
XIX.	Unterricht tm ©^önfcbreibett . .115
XX.	Übung im unb ©cbimfcbteifren . 127
Str.
XXI. Kako se s koristjo bere	. . 136
XXII. Kaj bo iz šolarjev .... 146
XXIII.	Dobro jutro za otroke . . . 154
XXIV.	Dober večer za otroke . . .158
XXV.	Pesem narodov . . . .164
XXVI.	Dvanajstero vgank ali zastavic	. 166
XXVII.	Prislovice ali prigovori . . . 170
Vaja slovensko in nemško besedo prav govoriti in pisati.
I.	Navod......176
II.	Ime samostavno	. . . .178
III.	Prilog ali pridavno ime . . .188
IV.	Čislo ali Številnica ; . . . 194 V. Zaimek......196
VI.	Glagol......200
VII.	Narečje . . . . .224 VIII. Predlog......—
IX. Veznik......226
X. Medmet......228
XI. Pravopis ...... —
— 239 —	
	©fit«
XXI. 2Bie matt mit SKufcen Iefcn fott	. 137
XXII. 2Baö fott auö ben ©pillern werben	. 147
XXIII. brave ifinb am SRorgen	. 155
XXIV. 2>a6 braoe Ätnb am Slbenbe	. 159
XXV. aSolfU^mne	. 165
XXVI. (Sin £>ufcenb 5Räpfel	. 167
XXVII. «Sprichwörter . .	. 171
Anleitung, bie flotjenifdje unb beutfdje <3ptad)e tedjt	
ju (prepen unb ja ftfjteibett.	
I. Umleitung	. 177
II. £>a<3 Hauptwort ...	. 179
III. 3)a3 Beiwort . . •	. 189
IV. 2)ae ....	. 195
V. 2)a$ gürwort ....	. 197
VI. 2)a3 3eitwort ....	. 201
VII. 25a« 3?ebenwort ....	. 225
VIII. £>a« «Borwort .	—
IX. ®a« Sinbewort ....	. 227
X. 2)aö SmpftnbungSwort .	229
XI. SSon ber Sleptföreibung . . __ .	* ~ %
	
	
. * t ' V * ' "J- \/* 3 < JLj: %	
..«T j* f