^ete II Lfublfaua, ponedeljek 20. septembra 1920. Ste?. 213. Cersa po pošti: zo csIalBfa . !i e1/— za pai leta . K M'— za žBtrt leta. !i Zi — zal rac. . H T— Za Ljubljano mesečno 7 K Za inozemstva mesečna K IZ — Uredništuo in uprava: Kopitarjeva ulica št, 6 llredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna številka 60 vin. Iz rdečega carstva. Wi, dobrovoljci, begunci, emisije v aZH ki. so se zadnji čas vrnili iz Ru- Ej® itd., ki _ __________________________„ _ pusti^®mPvino ali pa so bili prisiljeni ra- Bied i e^°> kjer se cedita socialistični tjerain mleko, vsi potrjajo, kar so o raz-Ka,,., v N nesrečni deželi napisali n. pr. "aut«ky in Krapotkin. je Ur boljševiškega socialnega programa i]r^avi?ni(:eno: visoke plače delavstva, po-velikih obratov, neomejena dik-stoji • Pro^etai'skih svetov. Temu nasproti ^•ogromna draginja, nezadržni propad 8lojev P°P°lno izločenje iz politike vseh to str Prebivalstva, ki se ne strinjajo z rde-^°vlado. Ne samo socialisti-revoluci-potj* stranka ruske inteligence, zlasti Ptfse ■ ’ tudi vsi tisti komunisti, ki ne «^J>rav na vsako piko in vejico v Hi 0(iOvem programu, so šiloma odstranje-živj:p ®°del°vanja pri vladi in od javnega Svoboda besede, tiska, sploh V-ani? ne obstoja. Kmetske mase Sve Jiunajo nobene besede, kajti v selskih krjf v. Sede najslabši elementi ruske vasi, •Holce1’ ^.°^m solidni kmetski stan samo pa , trpi komunistično diktaturo. Sploh felian0munizem na kmetih v resnici ni iz-ie Ost 1 ^er nem°g°č; v Sibiriji n. r»r. ^mi vse Pri starem in se kmetje čisto uPravljajo, ne meneč se za komigar-p°trDprete. Kako dolgo bo držalo kmetsko 5eia^nie, to je druga reč; sicer pa tudi tHere Sluho ropoče, ker dejanske raz-ilajg Dlti oddaleka ne odgovarjajo tistemu teijj ^ raju, ki so ga komunistični vodi-^vti° li- ^ti je menj dela niti več du-sve.e’ Proletarske kulture in obnovitve tov v Marksu; dela je vedno več, produk-“Porabe menj, mesto kulture pa na-. Podivjanost. K temu pride nepre-tUoljj,. državijanska vojska, permanentna iij 1Zftcija, neprestani konflikti s sosedi ?Popolo Romano« javlja, da se bodo v najkrajšem času pričela italijansko-jugo-slovanska pogajanja. BOLGARIJA PRISTOPI K MALI EN-TENTI. LDU Praga, 19. septembra. (Presbiro Belgrad.) Ministrski predsednik Stambu-linski je dospel v Prago v svrho pogajanj s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem glede pristopa Bolgarije k mali ententi. NOVI NAŠ KOVANI DROBIŽ. LDU Belgrad, 19, septembra. Iz kabineta finančnega ministrstva št. 4134 od 16, t. m. javljajo: Vesti raznih belgrajskih listov, po katerih je dobilo finačno ministrstvo pošiljatev izdelanih niklastih novcev, so netočne. Sklenjena je pogodba z avstrijsko tovarno glede izdelovanja drobiža po 50, 25 in 5 par, ki pa dosedaj še ni bil izdelan. NAPAD NA MILIJARDERSKO TVRDKO 3I0RGAN. LDU Amsterdam, 18. sept. (DunKU) Kakor javlja »Telegraaf« iz Londona, menijo v Londonu, da je atentat proti tvrdki Morgan posledica zarote, ker deluje imenovana firma v Ameriki za angleško vlado. Pravijo, da je atentat delo maščevalnosti irskih sinfajnovcev. Mnenje policije pa je, da so to stvar povzročili ekstremisti. ŠTRAJK SKLADIŠČNIH DELAVCEV. LDU Dunaj, 18. septembra. (ČTU) Skladiščni delavci Donavske paroplovne družbe stavkajo. GROZODEJSTVA V DALMACIJI. LDU Split, 19. sept. »Novo Doba« javlja: Zastopniki Dalmatincev, Ivčevič, Ba-Ijak, Prodan iz Zadra in Dulibič iz Šibenika so poslali italijanski zbornici memorandum, v katerem opisujejo grozodejstva, ki jih povzročuje okbpacijskl režim. V spomenici je nujna prošnja, naj zbornica pošlje na lice mesta posebno komisijo, ki naj bi določila pripadnost te dežele na podlagi etnoloških raziskovanj. PREKINJENA POGAJANJA O TRGOVSKIH POGODBAH. LDU Belgrad, 18, sept. Vsa pogajanja glede trgovinskih pogodb, ki so se že pričela, so prekinjena vsled dovoljenja svobodnega izvoza glavnih predmetov iz naše države. Volivni zaken za konštituaoto. Delo glavnega volilnega odbora. — Ugotovitev in proglasitev izvoljenih poslancev. Člen 76. Dan po izvršenih volitvah se v glavnem kraju volilnega okrožja (v Sloveniji v Ljubljani in Mariboru) snide glavni volilni odbor, ki mu predseduje kateri izmed članov najvišjih sodišč v državi ali deželi. V odboru ima poleg drugih članov tudi vsaka kandidatska lista po dva svoja predstavnika. Predsednike glavnih voliinih odborov izžreba državni odbor. Glavni volilni odbori morajo biti sestavljeni najkasneje 35 dni po razpisu volitev in imena članov in predsednika vseh odborov objavljena v »Službenih Novi-nah«. Člen 77. Predsedniki krajevnih volilnih odborov morajo volilne spise izročiti glavnemu volilnemu odboru v zapečatenem zavoju, za kar dobe od tega pismeno potrdilo o prejemu. Člen 78. Ako bi se na kakem volišču iz kakršnegakoli razloga volitve ne izvršile, se morajo za prihodnjo nedeljo razpisati naknadne volitve, pri katerih je postopati popolnoma tako kakor pri prvih volitvah. Ako bi se kje pripetilo, da bi se volitve tudi topot ne izvršile, vendar bi taki kraji ne obsegali tretjine vseh volišč v okrožju, potem mora glavni volilni odbor brez ozira na te kraje svoje delo izvršiti. Ako se pa volitev ni izvršila na celi tretjini volišč in še več, potem se smatra, da se volitve v dotičnem volilnem okrožju oziroma mestu (Ljubljana, Zagreb, Belgrad) niso mogle izvršiti. V tem slučaju mora potem skupščina, kadar se snide, odločiti, ali se morajo v dotičnem volilnem okrožju (mestu) volitve izvršiti na novo po vseh voliščih, ali pa samo na tistih, kjer se niso bile izvršile. Člen 79 in 80. Glavni volilni odbor mora pregledati volilne spise z vseh volišč in sklepati o morebitnih pritožbah in pripombah v zapisnikih. Potem pride na vrsto glavna stvar: seštevanje in delitev glasov. Ko ugotove število vseh v dotičnem volilnem okrožju (mestu) oddanih glasov, razdele to vsoto s številom poslancev, ki so določeni za do-tično volilno okrožje, odbivši število poslancev s posebnimi pogoji (visokošolska izobrazba). Tako dobljeno število velja potem kot količnik pri razdelitvi poslancev na posamezne kandidatske liste. (Za primer vzemimo kranjsko volilno okrožje. Denimo, da bo tu glasovalo 80 tisoč volilcev. Kandidatov s splošnimi pogoji ima to okrožje po odločitvi državnega odbora 12, 80.000 : 12 = 6666 To število je količnik za delitev števila glasov, ki jih dobe posamezne kandidatske liste.) Nato ugotovi odbor, koliko glasov so dobile posamezne kandidatske liste na vseh voliščih skupaj. Skupno število glasov vsake kandidatske liste deli z gori dobljenim količnikom in kolikorkrat je ta količnik v skupnem številu za dotično kandidatsko listo oddanih glasov, toliko poslanskih mandatov po splošnih pogojih dobi dotična stranka ali skupina. N. pr.: Neka stranka dobi v celem volilnem okrožju od 80.000 oddanih glasov 50.000. 50.000 : 6666 = 7. Stranka dobi torej 7 poslancev s splošnimi pogoji. Kot izvoljeni veljajo kandidati po vrsti, kakor so vpisani v volilni listi, pričen-ši s prvim. V gornjem slučaju je torej izvoljenih po vrsti prvih sedem poslancev. Niže vpisani kandidati ne pridejo vpoštev. Na ta način se dožene in ugotovi število izvoljenih poslancev vseh kandidatskih list, Ako se na tej podlagi ne razdele vsi dotičnemu okrožju dovoljeni mandati, potem se preostalo število poslancev dodeli posameznim kandidatskim listam na podlagi preostalih glasov, in sicer začenši pri tisti kandidatski listi, ki ima najvišj preostanek glasov in potem po vrsti nizdol, dokler niso oddani vsi mandati. Ako se primeri, da imata dve ali več strank enako število preostalih glasov, potem odloči žreb, iz katere liste se vzame ozir. kateri stranki se dodeli poslanec. Sedaj pridejo na vrsto kandidati s posebnimi pogoji (visokošolsko izobrazbo). Ako odpade na dotično volilno okrožje (mesto) en tak mandat, potem velja za izvoljenega posebni kandidat tiste kandidatske liste, ki je dobila največ glasov. Ako pa je takih mandatov več, potem se mora razdelitev vršiti po pravilu, kakor je določen za kandidate s splošnimi pogoji, samo s to razliko, da se mora tu količnik poiskati tako, da se vsota vseh oddanih glasov deli s številom poslancev s posebnimi pogoji. (Na kranjsko volilno okrožje pripadajo 3 poslanci s posebnimi pogoji in bi po gornjem primeru imeli kot količnik število 26.666. Stranka, ki bi dobila 50 tisoč glasov, bi potemtakem dobila 1 poslanca z visokošolsko izobrazbo, a mogoče tudi dva, ako bi preostanek njenih glasov (23.334) bil večji, nego so posamezne druge kandidatske liste dobile vseh glasov;) Člen 81. Ko so se tako razdelili vsi mandati in ugotovili izvoljeni poslanci, mora glavni volilni odbor izid volitev takoj objaviti in izvoljenim poslancem izdati ter izročiti poslanska pooblastila, nena-vzočim poslancem pa ta pooblastila potoni političnega oblastva poslati. Člena 82. in 83. govorita o zaključnem poslovanju glavnega volilnega odbora. Med drugim mora odbor državnemu in pokrajinskim uradnim listom poslati kratko poročilo o izidu volitev. Obširno poroča odbor ustavotvorni skupščini, kateri pošlje vse volilne spise. Člen 84. Morebitne pritožbe proti volitvam se pošiljajo ustavotvorni skupščini naravnost ali pa potom notranjega ministrstva. Pritožbo sme vložiti vsak volilec in pa minister za notranje stvari. Člen 85. Poslanec, ki je bil izvoljen v več okrožjih, mora tekom treh dni, potem ko je bila konstituanta potrdila njegovo izvolitev, izjaviti, katero mesto obdrži. Ako tega ne stori, ga skupščina sama proglasi za poslanca v tistem okrožju, v katerem je dobil največ glasov. Poslanska mesta, ki so na ta način ostala prazna, se dopolnijo, kakor določa čl. 86. Kandidirati sme posameznik največ v treh volilnih okrožjih. Državni uradniki, občinski predstojniki in vsi drugi, o katerih govore členi 15. do 17., katerih služba je s poslanskim mandatom nezdružljiva, morajo istotako te* kom treh dni po potrditvi izvolitve izjaviti, ali obdrže'mandat in se odpovedujejo svoji službi ali ne. Če te izjave ne podajo, se smatra, da so poslanski mandat sprejeli. Svoboda — nesmisel meščanstva. Kakor poročajo listi po »Proletarsko-je eho« v Moskvi, se je izjavil pred kratkim v nekem govoru Ljenin, da je svoboda iznajdba meščanstva, ki naj maskira gospodarsko sužnost. Rusija se mora osvoboditi misli, da je doseči srečo po osebni svobodi. Rusija potrebuje močne vlade nekaterih ljudi z jasnim pogledom in odločno razredno zavestjo. Na srečo ima Rusija tako vlado. Nezadovoljstvo in grajanje so protirevolucijonarni pogreški in se bodo primerno kaznovali. Mi sicer vemo in smo to nebrojno-krat poudarjali, da se komunizem brez na-silstva in brezpravnosti delavstva, oziroma ljudstva, ne da izvesti. Čudno je pa, da se socialni demokrati, oziroma komunisti poslužujejo v agitaciji ravno svobode, ki jo baje hočejo priboriti delavstvu,. Tu se vidi konjsko kopito neresnice, s katerim slepe delavstko ljudstvo, Povejte že enkrat delavcem, da pomeni dosledno izvajanje marksizma osebno suženjstvo delavstva! Mi krščanski socialci stojimo na stališču, da je treba čuvati osebno svobodo in urediti v tem smislu tudi socialne razmere. Mi nočemo ječ za poštene ljudi, marveč svobode, pravice in kruha! NEVAREN ŽELEZNIŠKI ROPAR PRIJET. Belgrad, 19. sept. Odsek javne varnosti v ministrstvu za notranja dela priobčuje: Komisar železniške komisije v Indjiji je zasačil nevarnega železniškega roparja Evgena Jaboreckega iz Košnjice na Češkem. Pri preiskavi so našli pri njem 44 zlatih prstanov, 5 zlatih ur, 9 zlatih verižic, 2 zlati bro-ši in druge dragocenosti. Jaborecki je izvršil že več ropov in je član razbojniške tolpe in Šombora, ki so jo že tudi zaprli. FRANCOZI PROTI RENNERJEVIM SPLETKAM. LDU Dunaj, 18. septembra. (ČTU) »Temps« piše, ko ostro kritikuje dr. Ren-nerjev govor: Želimo vedeti, kake dogovore je sklenil avstrijski minister za zunanje stvari z nemškim tovarišem in Giolitti-jevim prednikom. Ali se je Nitti zavezal, priznati priklopitev Avstrije k Nemčiji in s kakimi pogoji? NOVA »ZMAGA« ENTENTE. Po poročilih listov sta Poljska in ententa ob protiofenzivi zajeli 10.000 ujetnikov, 1 tisoč 100 strojnic in 245 težkih topov. PROGLASITEV PRINCA RUPRECHTA ZA BAVARSKEGA KRALJA. LDU Berlin, 18. sept. (ČTU) Kakor poroča »Vorvvarts«, bodo dne 25. t. m. proglasili princa Ruprechta za bavarskega kralja. KAZNOVANI POSLANCI, LDU Belgrad, 18. sept. Predsednik parlamenta dr. Stanojlo Vukčevič je z ozirom na poročilo tajništva odredil, da se 122 poslancem, ki dne 17. t. m. niso prisostvovali seji, odtegne 11 dnevnic do prihodnje seje, ki bo dne 28. t. m. Radi tega bo blagajna odtegnila poslancem znesek 107.230 dinarjev, PREDSEDNIŠKA KRIZA V FRANCIJI. LDU Pariz, 19. sept. (Presbiro Belgrad) Če bo Millerand izvoljen za predsednika republike, pričakujejo, da bo sestavil kabinet Briand. Lahko se dogodi, da prideta na krmilo Briand in Poincare. PoBStiine novi». -f- Komunisti, hajdi na lov! Volitve se bližajo; komunist, hajdi na lov! Za nedeljo 19, t. m, je bila določena Škofja Loka. Lovec — poročevalec iz Ljubljane — pa je že moral srečati zjutraj staro žensko, kajti lov je bil slab, da menda ne kmalu tako. Prišel sem že proti koncu shoda mimo krč-mice, v kateri se je shod vršil. Ko zagledam skozi okno le par možakarjev, ki se s kozarci pomenkujejo, jo hočem mahniti kar naprej, v veri, da je shod že minul. A a tedaj še začujem, kako se notri nekdo sam s seboj krega. Aha, to bo pa govor, sem si mislil in vstopil v vežo. In bilo je kaj-ne sicer videti, kajti 5—10 pivcev vidim v krčmi vsak dan — ampak slišati! Ko sem vstopil, je govornik ravno razlagal, da imajo komunisti v programu volitve na vsake tri mesece. Le kako je s temi volitvami v obljubljeni deželi Rusiji, Meki naših komunistov, tega govornik ni povedal (menda se je bal!). — Drug ocvirek: V III. internacionali je zastopanih — če sem prav slišal — 51 držav s 13,000.000 članov. — Tu se je oglasil neki vinskih duhov poln možiček z retoričnim vprašanjem, koliko držav da je zastopanih v SKS; ta strašni nasprotnik je govornika tako zmešal, da je začel obetati, da takoj konča in prepusti besedo interpelantu. Ta revež pa se je tudi — ustrašil in zbežal. — Oba junaka, kajne? — Zdaj se je govornik zopet opogumil in povedal zborovalcem še to, da se on ne prodaja za piške, kakor ubegli sovražnik, dalje, da jih bodo liberalci in klerikalci pri volitvah kupovali s pijačo, — potem da liberalec in papež reveža ne bosta rešila, ampak tisti, ki sam dela in trpi ter se da za reveža streljati in zapirati (zgled Zaloška cesta, kjer so se komunistični delavski voditelji — lepo krili ali slovensko »de-kali«!) in da mora revež volilno kroglico dati komunistom. S klicem: »Živio (!) III. internacionala!« je nezmotljivi apostol edino odrešilnega nauka končal. K besedi se ni oglasil nihče, ker edina komunista, ki sta poleg predsednika in poročevalca še bila na shodu, sta bila poparjena vsled sla-, be udeležbe in vsled neumnosti, ki jih je klatil poročevalec, ostali maloštevilni udeleženci pa niso hoteli izgubljati besed za take neumnosti. — Saj če ti pripoveduje lažnjivi Kljukec svoje bajke, ali mu boš mar dokazoval, da laže? — Ker se torej nihče ni oglasil k besedi — česar je bil g. govornik najbrž prav vesel — je besedo poprijel predsednik sam; jecljal je nekaj o neki podružnici, tako da ne vem, ali se je ustanovila ali ne. — No, če se je, potem bo predsednik skoro lahko rekel: »Podružnica, to sem jaz«, ne da bi preveč lagal. Pri nas v Škofji Loki so za take cvetke tla prepusta! — Nato se je »izvrstno uspeli« shod zaključil. + Kapital in delo v Ameriki. Ameri-kanski podjetniki so prestrigli z veliko pretkanostjo težke socialne pokrete. Podelili so delavcem in nameščencem velike pravice in jim dovolili vpogled in gotov vpiv na podjetje. V nekaterih velikih tovarnah je vpeljan sistem enak amerikanski ustavi. Vpeljan je reprezentacijski zbor in senat nameščencev. Ravnatelj ima pa pravico, kakor predsednik v državi, odkloniti predloge. Ta sredstva, ki so primerna ta-mošnjim življenjskim razmeram, in ki niso nevarna pri njih delavski disciplini, jim nudijo možnost, da se v Ameriki vzdržujejo štrajki in preprečuje revolucionarno gibanje. -f- Boj za Moskvo in proti njej. V socialni demokraciji na Nemškem se nadaljuje boj za moskovske pogoje in proti njim. Mnogo neodvisnih socialističnih organizacij se izreka za Moskvo, drugod dobivajo nasprotniki moskovskih pogojev neznatne večine. Potek boja kaže, da ima moskovski komunizem med nemškimi socialisti jako razširjene korenine. + Ženske kandidatinje za bodoči avstrijski državni zbor. Avstrijska socialno-demokratična stranka objavlja svojo kandidatno listo za Spodnjo Avstrijo, V vseh volilnih okrožjih je postavila tudi ženske kot kandidate in namestnike, in sicer vseskozi na drugem, tretjem in četrtem mestu. -f- Hrvatski talci o priliki regentovega obiska v Bosni. »Narodna Politika« poroča iz Fojnice, da je tamkajšnji okrajni predstojnik Begič vzel mnogo tamkajšnjih Hrvatov kot talce povodom regentovega prihoda v Sarajevo. Izbral je za talce skoro samo svoje politične nasprotnike. V Fojni-co je odpotoval okrožni načelnik, da stvar preišče. + Hrvatska zajednica za federalizem. Glasilo Hrvatske zajednice »Srijem« izjavlja, da je učvrščenje naše narodne države spričo danih prilik mogoče edino le potom federalistične ureditve države. Za to državno ureditev se bo Hrv. zajednica borila z vsemi dopustnimi sredstvi. -f Štajerski deželni zbor v Gradcu se je 14, t, m. sešel na jeesnsko zasedanje. Njegova glavna naloga je rešitev, novega volilnega reda, nakar se bodo takoj razpisale deželne volitve, ki se bodo vršile istočasno z državnozborskimi. -f- Napačni komunisti. Novosadska »Zastava« ponovno opozarja, da se v Bački in Vojvodini sploh zbirajo pod komunistično krinko iredentistični madjarski in nemški elementi. Prejšnja vlada je tem navideznim komunistom krepko stopala na prste, sedanja jim pušča prosto roko, a demokrati se jim prilizujejo. Ako pojde tako dalje, pravi list, bomo doživeli nekega dne lepe reči. D*' Jutri ustavimo list vsem onim, ki nimajo poravnane naročnine do konca meseca avgusta. "'•C Uprava Večernega lista. Dnevne novice. — Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani obvešča vse občinske urade, da iz tehničnih vzrokov ni bilo mogoče še razposlati tiskovin k naredbi opr. štev, III 8987/1 z dne 6. septembra 1920, glede popisa vseh invalidov in družin padlih vojakov, ki je bila objavljena te dni v časopisih. Tiskovine se bodo pričele razpošiljati šele v drugi polovici prihodnjega tedna. — Štrajk stavbinskega delavstva v Zagrebu se je 16. t. m. končal s sporazumom; delavstvo dobi za 25 odstotkov zvišane plače. — Vlom v Bizoviku, Nepoznan rokovnjač je te dni zlezel skozi okno v vežo Škrjančeve hiše v Bizoviku, v kateri je ukradel Mariji Škrjančevi 500 kron bankovcev in druge dragocenosti v vrednosti 1200 kron. Po izvedeni tatvini je vlomilec odprl znotraj vežna vrata in je Izginil v gozd, — Hrvatska Matica je izdala svoje knjige za leto 1919: Tučan: Naše rudno blago, Cihlar-Nehajev: Veliki grad, Dimo-vič: Kraljevič Marko (drama). Ustanovni člani plačajo 22 kron, navadni člani pa 32 kron. Poštnino plačajo člani. — Umrl je v Rožni dolini Al. L o j k , uradnik pošt. ček. urada v Ljubljani. N. v. m. p.! _ — Sadje in krompir na Koroškem. Od nekdaj je nudila Koroška poleg Tirolske po svoji kvaliteti najboljše sadje. Letošnje leto je sadje v Rožu in Podjuni zelo dobro uspelo. V Rožu imajo kmetje izbornega zimskega sadja na vagone na razpolago. — Krompirja pa ima letos Koroška več sto vagonov za izvoz. Na to opozarjamo! — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, je iskalo v preteklem tednu od 4. do 11. septembra 1920 dela 135 moških in 61 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 484 moških in 75 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 137. Promet od 1. januarja do 11. septembra 1920 izkazuje 20.224 strank in sicer 8922 delodajalcev in 11.302 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 5356. Dela iščejo: pisarniške moči, trgovski sotrudniki, sotrudnice, služkinje, peki, krojači, šivilje, natakarji natakarice, navadni in strojni ključavničarji, vrtnarji, strojniki, dninarji, dninarice sedlarji, vajenci, vajenke itd, V delo se sprejmejo: mizarji, zidarji, delavci v tov, za usnje, hlapci, polj, delavci in dekle, tesarji, ple-tarji, delavci k zidarjem, kuharji, kuharice, služkinje, sobarice, pisarniške moči, kon-toristinje, knjigovodkinje, vajenci, vajenke itd. — Slovenski pravopis, spisal dr. Anton Breznik, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, To priročno knjižico, ki smo jo že dolgo težko pogrešali, in ki jo bo potreboval vsakdo, toplo priporočamo. Stane 12 kron. — Podstrešna stanovanja bodo v velikem obsegu začeli graditi na Dunaju; v to svrho boclo preosnovali stavbeni red, — Neizmerne zaloge nemškega orožja. Nemčija se je bila tako oborožila in založila z orožjem, kakor bi res hotela voditi s svetom večno vojno. Zaveniški nadzorovalni odsek za razorožitev Nemčije naznanja, da so v zadnjih osmih tednih • * A uničili 7500 nemških topov, a j® 1 27.000. Strojnih pušk so niki doslej 25.000, a jih je še so uničili 13 milijonov, pa jih je še lijonov. Vse to je še uničiti. Kar os nemški armadi, je posebej. Od mino® so dosle izročili Nemci 5000, a 6000 j morajo še oddati. ^ — Državna organizacija avstnl obrtnikov in trgovcev. Avstrijski obrt in trgovci so si osnovali skupno or* organizacijo pod imenom »Državna trg ska in obrtna zveza.« & ,»j — Telefonski tarif. Vsled odk>k v Ljubljani najvznemirljivejše govorih’ $ je bil g. Kožar žrtev napada in kdosi£® .ft kaj vse, toda dogodek se je zgodil kakor smo ga popisali. Smrtno PorieSi M na žrtev dr, Tavčarjeve ljubljanske . *| tovske teme gospod Anton Kožar je b p let star, v davčni službi je služboval ( Y jj tičini, v Novem Mestu in v Metliki, bil vpokojen in se je naselil v Lj1*t> Jv Med svojimi prijatelji je bil rajnik zei° ljubljen. _ {fC,K lj Sestanek za sprejem koroških 9 v bo v sredo, 22. t. m. ob 6. uri zvec ,je-mestni posvetovalnici. Vsa društva de na strankino pripadnost, visokos0 ^ in vse organizacije vabimo, da odPj^l^ zastopstva na sestanek. Delajmo, d ie še čas. — Pripravljalni odbor. je< lj Ljudski oder je uprizoril sinoc1 ^ pim uspehom Molierovo komedijo dejanjih »Scapinove zvijače«. Obe1 0, je bilo zadovoljno z igralci kakor z ^pjli Ljudski oder pripravlja še mnogo ^ iger, med temi so večinoma novitete; tuf drugimi bodo v kratkem vprizorj Anzengruberjevi nanovo prevedeni * križevalci«. J'' Odgovorni urednik Jože Rut**- Izdajatelj konzorcij »Večerneg* lisk« »Jugo*iov*.n*ka tiakaxn*« v