PoStnlna platana ▼ gotovini. Posamezna štev. din trS GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE Lelo ii TRBOVLJE, 16. decembra 1949 Štev. 49 OB DNEVU NAŠE SLAVNE JA Velika veSna volivcev SpS.j.fffiiSSU, Bliža se 22. december, obletnica naše zmagovite Jugoslovanske armade, dan, kateri je zapisan v častni zgodovini naših narodov. To je dan ustvaritve naših prvih operativnih enot v Rudnem, katere so se naučile v šoli narodno osvobodilne vojne obvladali z raznovrstno vojno tehniko, ter s tem pokazale ne samo sposobnost obvladati sovražnika, temveč tudi zmagovati nad njim in s težko štiri letno borbo priboriti si svobodo, ki nas je stala skoraj 2 milijona človeških žrtev. Ze od samega početka narodno osvobodilne borbe so izrastli prvi partizanski odredi in pa diverzantske grupe, katerih naloga pa je bila le bolj lokalnega značaja, ako se vzame, da so oni bili vezani bolj na svoje terene. A že s tem je bil okupator in pa njegovi sateliti prisiljeni, da po teh sektorjih pomnožijo, to je pojačajo svoie enote z novimi silami, da zatrejo narodno osvobodilno gibanje, kar pa jim ni uspelo zahvaljajoč modremu vodenju naše komunistične partije s tovarišem Titom na čelu. — Eden od takih razlogov je tudi ta, do-nošenje odloke glavnega štaba partizanskih odredov, formiranje prvih regularnih enot, kakor je to bila I. proletarska brigada, katera je bila formirana 22. decembra 1941 leta v Rudnem. To je brigada, v kateri so bile zastopane vse nacije, tu je bilo Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev, tu se je ustvarjalo bratstvo in enotnost naših narodov, ki niso za'časa bivše Jugoslavije niti smeli sanjati o neki nacionalni ravnopravnosti. Iz te naše prve regularne enote je vzklil novi kader, kader, kateri je zrastel iz naroda in ki je bil sposoben voditi naše partizanske enote iz zmage v zmago. Naši borci, komandirji, komandanti in pol. komisarji so znali ceniti domovino, zavedali so se, da jim ta prinaša svobodo, za katero se oni morajo boriti, ako hočejo, da se staro ne povrne. Tega pa se ni zavedala večina bivšega jugoslovanskega vojaškega vodstva, ker ji ni bilo v cilju, da se brani narod, temveč kapital in da s kapitalom, prigrabljenim od kmeta in delavca, sramotno pobegne v emigracijo ali pa se podlo priključi sovražniku svojega naroda. Sedaj pa, ko smo borbo z orožjem v roki zamenjali z borbo socalistične izgradnje naše domovine, ko smo v polnem teku izvrševanja našega pet letnega plana, ko hitimo v socializem, so se našli tako imenovani’ »kritičarji«, ki pa izvirajo iz SZ, a pritoke imajo v zemljah vzhodne demokracije, kateri klevetajo našo NOB jugoslovanskega naroda, primerjajo njo z borbami drugih demokratičnih držav in pravijo, da naša NOB ni nič več doprinesla zaveznikom v vojni, kot kakšna druga demokratska država. Potem vidimo jasno, kako daleč se je spozabila SZ, da države, katere so se v drugi svetovni vojni borile proti nji sai Nad 200 votivnih enot je izvršilo volitve 100 °h Po vsem trboveljskem okraju so se volitve v krajevna ljudske odbore svečano pripravile. Volišča so bila lepo okrašena, med katerimi so zlasti prednjačila volišča v Loki in Rečici, Hrastniku in Zagorju, pa tudi ostala volišča so bila svečano okrašena, s čimer je bil dan velik poudarek volitvam v krajevne ljudske odbore, ko so bili izvoljeni novi kandidati. V Radečah so na predvečer volitev priredili na prostem koncert železničarske godbe in moškega pevskega in mešanega zbora. Na sam dan volitev je bilo zelo razgibano, zlasti v revirjih, kjer so pričeli z volitvami še pred 3. uro. V Hrastniku sta rudarska godba in godba steklarne že v zgodnjih jutranjih urah svirall budnico ter oznanjali prebivalcem Hrastnika, Dola in Marnega, da je treba izvršiti volivno dolžnost že v prvih jutranjih urah. Na volitve so prihajali že v prvih jutranjih urah najboljši udarniki, ki so volili v Trbov--Ijah že pred šesto uro, potem pa odšli na delo. V Zagorju sta 9 kratna udarnika Čretnik in Drnovšek Franc volila že ob 5 na 17. volivnl enoti. Na prvi volivni enoti v Zagorju je prišla na volišče med prvimi 84 let stara tovarišica Zahorik Marija, ki je izjavila pred volivno komisijo, da voli prvega kandidata. S tem je dokazala svoje zaupanje ljudski oblasti in Osvobodilni fronti, ki je kandidata predlagala. Na 42. volivni enoti v Zagorju je volilo v skupini 60 rudarjev, ki so prišli na volišče v delovnih oblekah in potem §11 skupno na delo. V Hrastniku je vollvna enota v steklarni zaključila volitve že ob 9. uri zjutraj, med prvimi je volil 8 kratni udarnik Sihur Anton in 60 letni Kel-ner Franc. Na Dolu pri Hrastniku je bila 5. volivna enota zaključena ob 9. uri. Na tej je bil predsednik volišča večkratni racionalizator Velej Jože. Peta volivna enota na Dolu je že v soboto na iniciativo župnika Medveška, podpredsednika Izvršnega odbora duhovnikov pri OF, napovedala tekmovanje vsem volivnlm enotam Dola, Marnega ln Turja, da se volitve izvedejo že ob 9. url. Pri volitvah so pokazale zlasti žene, ki so v Hrastniku volile med prvimi, prav tako tudi v Zagorju, kjer so prišle žene skupno na volišče, po številu 42 ter nato odšle na prostovoljno delo k rudniku, kjer so pomagale pri deponiranju premoga. Tudi v ostalih krajih so se izkazale žene pri volitvah, tako je na 44. volivni enoti v Trbovljah prišla na volišče 87 letna Turk Jožefa, ki je vzlic svoji starosti in bolezni prišla na volišče že zjutraj in s tem pokazala svojo neomajno predanost ljudski oblasti. Aktivistka AF2 73 letna Rojnik Marija je v Hrastniku volila že ob 5.30. To je samo nekaj primerov naših žena, ki so s svojo udeležbo v dopoldanskih urah pokazale, da ne verjamejo govoricam raznih nergačev, ki so razširjali govorice, da žene ne bodo Imele pravice voliti. 100 «/o udeležba žena pri volitvah v krajevne ljudske odbore je odgovor vsem tistim, ki razširjajo lažnive vesti, na drugi strani pa so pokazale žene našega okraja, da stopajo v prvi vrsti za izgradnjo ljudske oblasti in boljše bodočnosti. Prvi so zaključili volitve v KLO Izlakah V Izlakah so se dobro pripravili na volitve, saj so v volivni enoti KOZ Izlake zaključili volitve že ob 6.20 In se potem aktivno priključili v volivno agitacijo za predčasno Izvedbo volitev v celotnem krajevnem odboru. Ob devetih so volivci KLO Izlake kot prvi krajevni odbor v trboveljskem okraju zaključili volitve 100 odstotno. V Čečah so prve volivne enote zaključile že ob 6.30 zjutraj. Vsa volišča v KLO Čeče so se odprla že ob 4.30 zjutraj, to pa zaradi tega, ker je med prebivalstvom veliko število rudarjev, ki so ta dan odšli na delo v rudnik Hrastnik. Vsa volišča so bila lepo okrašena ter so bile volivne komisije pravočasno na svojih mestih. Na večini volišč so volivci čakali v skupinah, tako da je bil odstotek udeležbe v posameznih volivnih enotah že 40®/o-Volivci so prihajali na volišča v skupinah — tudi s harmoniko — kar je zelo razgibalo ostale, ki še niso izvršili svoje dolžnosti. Ob 9.30 so v Čečah zaključili volitve. Volivni rezultat celotnega okraja se je večal od ure do ure; tako je bilo ml, primerja z borbo jugoslovanskega naroda samo zato, da sama kot »demo kratična država«, ki po raznih konferencah dosti govori o miru in o nevmešavanju v notranje zadeve malih narodov, v resnici s prisvojilnlmi nameni in z raznimi insciniraniml incidenti po svojih podrejenih zavira izgradnjo socializma te* tako kaže malim narodom svojo demokratičnost. Naši »kritičarji« mislijo, da bodo s takim svojim ravnanjem razbili enotnost naših narodov in pa naše slavne Komunistične partije, katera se je pod vodstvom CK KPJ na čelu s tov. Titom prekalila v težki štiriletni borbi v Partijo, ki je čvrsta in se ne pokorava, kakor se pokoravajo Partije, katerih voditelji so za časa vojne sedeli v globokem zatišju kremeljskih zidov. To trdnost ln pa povezanost so pokazale tudi zadnje volitve v KLO-je, da stoji naš narod čvrsto okoli svojega vpdstva in voli vodstvo, katero bo v stanju dovesti naše narode na svoj način z našimi možnostmi v socializem, brez vsake tuje pomoči od strani vzhodnih držav na čelu s SZ. Kmet Martin 12 kratni udarnik9 Goluh Peter in Pust Peter 10 kratna udarnika hrast niš-kega rudnika že kopiieio premog za drugo žetrtletie, druge petietke ob 12. uri 81 ®/o udeležbe v okraju, vt Trbovljah so imeli 86“/», Mlinše 80“/* Zagorje 91“/», v Hrastniku 95“/». Najslabši so bili KLO-jl Breg, Razbor, Dole pri Litiji in Podkum. Procent udeležbe pa se je dvignil v popoldanskih urah, ko so po 13 izvršili 100“/» volitve v 203 volivnih enotah. Volitve so zaključili popoldne ob petih, ostali pa, ki so pričeli ob 7 zjutraj, pa šele ob 7 zvečer. Pjl volitvah je glasovalo 98.17«/» volivnih upravičencev, od teh 95.80 «/o za Osvobodilno fronto in 4.2® odstotkov pa za Informbiro. V počastitev volitev ] so tekmovali V trboveljskem okraju so na dani volitev v krajevne ljudske odbore počastili ta pomemben dan z delom. Vi hrastniškl steklarni so tekmovali že v soboto, ter je med kolektivom steklarne vladal velik delovni elan. Doseženi so bili prav lepi rezultati. Tako je prva izmena dosegla svoj plan s 149*/», druga izmena s 153*/» in tretja izmena s 139°/». Tekmovali so tudi v kemični tovarni Hrastnik v soboto in nedeljo, ko je štiričlanska brigada pod vodstvom tov. brigadirja Koritnika Jožeta dosegla 140"/» dnevnega plana. Na dan volitev v nedeljo pa so tekmovali tudi v rudniku Zagorje, ki je ta dan dosegel svoj letni osnovni plan, ter se uvrstil med ostale delovne kolektive, ki so svojo plansko nalogo že izvršili. Tekmovali pa so tudi rudarji v Hrastniku in Trbovljah ter so dali v trboveljskem rudniku z nedeljskim delom 1060 ton premoga. Ta dan so se udeležili dela tudi prostovoljci Generalne direkcije rudnikov Slovenije, ki so prišli pomagat trboveljskim rudarjem, da bi se letni plan republike Slovenije v rudarstvu izvršil do roka zadane obveze. V popoldanskih urah pa sta tekmovali na vzhodnem obratu 2 mladinski brigadi, ter je dosegel brigadir Sentjurc velik odkopni učinek in se približal uspehom ostalih najboljših brigadirjev. Z delom so trboveljski kolektivi v nedeljo počastili volitve, na drugi strani pa so dali znatni prispevek k celotni izvršitvi planskih nalog naše Industrije. Vlagatelji, povečajte svoje hranilne vloge v Tednu denarnega var-čevanja! Teden varčevanja je podaljšan V tednu varčevanja se trboveljski okraj ni ravno prav dobro izkazal. Prav dobro se je zavzel za to važno akcijo rudnik Zagorje, kjer je vložilo 292 vlagateljev 582.500 dinarjev. Na OLO je vložil en vlagatelj 2000 dinarjev. Pri poštah j» vložilo 65 vlagateljev 46.013 dinarjev in pri banki 15 vlagateljev 74.370 dinarjev. Do 13. de-i cembra je vložilo nadaljnjih 60 vlagateljev, 160.726 dinarjev. Celokupne vloge znašajo 865.509 dinarjev. To je vse skupaj zelo majhna vsota z ozirom na veliko število delavcev in ostalega prebivalstva v trboveljskem okraju. Prav malo In skoraj nič pa je bilo pokre-njeno v tem pogledu v rudniku Hrastnik In Trbovlje. Treba se je zavedati važnosti vlaganja potom hranilnih knjižic od česar ima vlagatelj dosti koristi. Denar mil ne leži po nepotrebnem doma, poleg tega pa se mu še obrestuje. še več premoga naši industriji Zagorski rudaril, so izpolnili svojo nalOgO, na dan volila« In 20 dni pred rokom sečnim doseganjem planskih nalog je zagorski delovni kolektiv vodil borbo tudi za znižanje polne lastne cene proizvoda. To znižanje znaša v primeri z januarjem letošnjega leta 11.3 %. Pri tem so igrali važno vlogo faktorji kot: borba Za visoko storilnost dela, uvedba tehničnih norm, štednja z materialom, Izboljšanje delovne discipline, izboljšave pri strojih in napravah itd. Rudnik Zagorje je skozi vse leto presegal svoje mesečne planske naloge. Vzorno sodelovanje rudniške uprave, sindikalne podružnice in partijske organizacije je imelo za posledico vse zgoraj opisane uspehe delovnega kolektiva. Rudarji rudnika Zagorja bodo tudi še naprej vztrajali v borbi za plan naslednjih dveh let petletke, kajti izvršitev petletke pomeni za njih, kakor za nas vse, velik korak naprej na poti v socializem —; v lepše in boljše življenje našega delovnega človeka. Prvi voziček na severnem rovu, so okrasili, zagorski rudarji, ko so dosegli letni plan V nedeljo 11. decembra je rudarski kolektiv rudnika Zagorje praznoval pomembno zmago. Dosegel je letni plan proizvodnje premoga. Borba za doseganje plana ni lahka stvar, posebno pa še pri rudniku Zagorje, kjer je primanjkovalo delovne sile. Zaradi tega tudi rudarski kolektiv ni mogel doseči plana do 29. novembra. Toda rudarje to ni omajalo, še bolj so se zagrizli v odkopavanje premoga, te za našo industrijo tako važne surovine. Zn vsako ceno so hoteli doseči čim prej plan, ki jim je bil naložen za leto 1949. Sklenili so tole: Na dan volitev v krajevne ljudske odbore moramo izvršiti našo letno plansko nalogo, naj stane, kar hoče. Dokazati hočemo vsemu svetu, da so ničeve vse nade naših nasprotnikov, da bi nas omajali v našem poletu v izgradnji socializma. Trdno smo prepričani, da gradimo sebi in svojim potomcem boljše in srečnejše življenje. Zaupamo v našo Partijo, v naš Centralni komite KP s tovarišem Titom na čelu, ki nas vodijo po najboljši poti v socializem. — Rudarji so to zaobljubo tudi častno izpolnili. Kako so zagorski rudarji in ves ostali delovni kolektiv rudnika Zagorje rešili problem predčasne izpolnitve letnega proizvodnega plana? Po svojem rednem delovnem času so najzavednejši med njimi šti v jamo in v nadurnem delu nakopali okoli 9000 ton premoga. Pa tudi front ovci iz Zagorja in okolice so jim s prostovoljnim delom priskočili na pomoč. Ob nedeljah in priznanih praznikih so rudarji in frontovci nakopali ca 21.000 ton premoga. Tega dela so se udeležili tudi frontovci iz Ljubljane, večinama nameščenci, ki so pokazali veliko požrtvovalnost pri jamskem proizvodnem delu. Naši rudarji, kakor tudi vsi ostali delovni ljudje v naši državi imajo pravico do letnega plačanega dopusta. Letos najzavednejši rudarji še niso ‘z-koristili tega dopusta. Rekli so, da je treba najprej doseči letni plan, šele potem bodo šli na dopust. Na ta način so naši rudarji dali naši industriji nadaljnjih 14.000 ton premoga. Proizvodnja premoga, ki so jo na prostovoljni bazi, t. j. izven svojega rednega delovnega časa dali naši frontovci in rudarji, znaša torej ca 44.000 ton. Ta količina (kdor si jo zna pravilno predočiti), priča o ogromni pomoči, ki so jo zagorski rudarji dali naši industriji. Istočasno je pa to (udi dostojen odgovor Inforrmbiroj,u na njegove resolucije, s katerimi bi hotel omajati zaupanje našega delovnega ljudstva v svojo Partijo in v naše državno vodstvo. Glavna zasluga za predčasno izvršitev plana pa gre predvsem našim udarnikom. Rudnik Zagorje jih šleje sedaj že 163. S svojim požrtvovalnim delom so dali pobudo, da so se tudi ostali rudarji bolj zagrizli v premogovni sloj in povečali odkopno storitev. Sirotanovičev način dela je tudi razgibal zagorske rudarske brigade, da so začele med seboj tekmovati. V tem tekmovanju so so dosedaj najbolj izkazale Čretnikova in Drnovškova udarna brigada, za njima so pa le malo zaostajale ostale brigade, ki jih vodijo Burkeljc Ferdo, Stancar Feliks, Lužar Anton, Vičič Ivan in še številni mnogokratni udarniki. Tekmovanje med brigadami moramo smatrati kot odločilni moment za predčasno izvršitev letnega plana. Vzporedno s količinskim vsakome- Zagorski rudar pred odhodom v Jamo Lep uspeh nedeljskega tekmovanja od 1. novembra dalje po brigadnem sistemu dela. Mojster mizarne tovariš Levec Oskar nas je opozoril, da je pri •brigadipem načinu dela opaziti 8 do 10 odstotno višjo storilnost. V, drugem Izložbenem oknu Delavskega doma so CRD razstavile izdelke svojega oddelka za fino mehaniko. Tu smo videli razstavljeno analitsko tehtnico, ki tehta z občutljivostjo 1/10.000 grama. V oknu so bili razstavljeni na posebni deski sestavni deli te tehtnice, nadalje njeni uteži, ki so filigransko delo. Enako smo videli v izložbenem oknu anemometer za jamo ter aparat za merjenje trdnosti cementa. Tudi te izdelke si je ogledovalo občinstvo z največjim zanimanjem. V izložbenem oknu Skob-ernetove hiše na Vodah pa so CRD razstavile izdelke svojega kovinarskega naraščaja. Tukaj smo imeli priložnost videti izdelke prvega letnika kovinarskih vajencev ter izdelke drugega in tretjega letnika. Prvi letnik je razstavil razna šestila, ključe za matice, kladiva, loke za kovinske žage, izvijače, cevne klešče za žeblje, sekače itd. ~ Drugi in tretji letnik kovinarskega pomladka CRD pa je razstavil finejše izdelke, na primer paralelno črtalo (Hostnik), francoski ključ (Jerman), držalo za navojna rezila (Štravs), držalo za na-vojnike (Kovač), vreteno za primož (Mihajlovič), vrtalno glavo (Ban), navoje svedra (Jenčič), kombiniran iz-vlekač - (Pavelšek) itd. Vsi ti izdelki govorijo zgovorno, da se v CRD vzgaja kovinarski naraščaj, ki bo vreden naslednik svojih učiteljev in mojstrov. Tudi ti lepi izdelki kovinarskih učencev, kakor tudi vlačilno motalo, ki je izdelek naših CRD, so biil predmet vseobčega zanimanja, posebno pa mladine. Z zadovoljstvom in nekim ponosom smo odhajali od teh izložbenih oken. Da, naše Zasavje sme biti ponosno na Centralne rudarske delavnice v Trbovljah. — V izložbenem oknu pri Skobernetu so bile nadalje prav lepo razstavljene slike udarnikov, no-vatorjev in racionalizatorjev CRD. Želeti bi bilo, da bi podobne razstave prirejala tudi druga podjetja v Trbovljah — tako rudnik, cementarna, elektrarna itd. Delovni kolektiv naših CRD je odličen, elan dela na višini. Da je polet na taki stopnji, gre zasluga tako upravi podjetja kakor tudi sindikalnemu pododboru in partijski celici CRD, ki so znali svojemu delovnemu Brigadirja rudarske brigade številka 502 pod vodstvom rudarja Senturca Staneta in brigadir številka 525 tov. Železnik Slavko so s svojimi brigadami mnogo pripomogli k predčasni izpolnitvi planskih nalog rudnika Trbovlje. Pretekli teden so se sestali brigadirji obeh številk ter sklenili, da na dan volitev tekmujejo za višjo storilnost dela, in to v popoldanskih urah. Se pred 2. uro na dan H. decembra so se zbrali na vzhodnem obratu brigadir Sfenturc Stane s svojo brigado, ki je štela 8 članov, in brigadir Železnik Slavko s svojo mladinsko brigado 8 mož. Brigada Senturc je nakopala v 8 urah 122,4 tone premoga, kar znaša 15,2 tone na moža. Norme pa so presegli za 188 %. Mladinska brigada pod vodstvom brigadirja - Železnika Slavka pa je nakopala 87 ton premoga, kar znaša 10,8 ton na moža. Normo so presegli za 96.6 %. Tako se poleg brigad Za-goriška, Klemena, Magistra in ostalih vključujejo vedno nove brigade v gibanje za večjo storilnost In je pozdraviti uspeh, ki sta ga dosegli brigadi številka 502, 525, ki so poleg svoje državljanske dolžnosti na volišču prispevali svoj delež k Izpolnitvi planskih nalog. V tekmovanju na čast volitev v KLO je ŠentJurčeva brigada v brastniškem premogovniku presegla normo za 195% V nedeljo zjutraj je v hrastnišlcem premogovniku tekmovala na čast volitev Sentjurčeva brigada. V brigadi so delali Franc Sivka, Ludvik Klenovšek, Leopold Lončarič, Franc Šinkovec, Volaj Anton, vodil pa jo je brigadir Sent-jurc. Brigadirji so dosegli učinek 14 ton na moža in presegli normo za 195%. Centralne rudarske delavnice se razvijajo v moderno tovarno Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, so Centralne rudarske delavnice v Trbovljah počastile svoje udarnike, novatorje in racionu-lizatorje na Dan republike 29. nov. s posebno kulturno umetniško prireditvijo. Pri tej priložnosti so CRD obdarovale svoje najzaslužnejše delavce in uslužbence z denarnimi nagradami, in sicer 102 delavca ter 53 uslužbencev. V počastitev narodnega praznika 29. novembra so CRD priredile razstavo svojih izdelkov. V Delavskem domu v Trbovljah so razsavile v izložbenem oknu elegantno pohištvo za pisarniški kabinet, in sicer knjižno omaro, mizo in tapecirane stole. To pohištvo je izdelek mizarne CRD in ustreza tudi najbolj razvajenemu okusu. Stotine in stotine ljudi se je ustavilo pred tem izložbenim oknom, zlasti ženski svet. Pohištvo je izdelano Iz furnirja orehove korenine, ki se je prej dobavljal iz inozemstva, danes pa iz domačega Lesno-industrijskega podjetja v Ilirski Bistrici. Prav tako si je občinstvo ogledovalo z velikim zanimanjem eleganten uokvirjen diagram brigadnega dela mizarne CRD v mesecu novembru. Štiri mizarske delovne skupine delajo Racionalizator ing. Babič, CRD kolektivu prikazati potrebe naših rudnikov in države v pravilni luči. Brez hvale lahko rečemo, da bi tak delovni kolektiv, ikot razpolagajo z njim CRD, dela čast vsakemu kovinarskemu podjetju v naši državi. Tovariša, tovarišice! Ko čitaš naš "ist nZasav-ski udantiik", pomisli tudi aeato, Mi si že pcravaaaS naročnm PROIZVODNA KONFEREN CA RUDNIKA TRBOVLJE ob priliki doseženega letnega trtami je prinesla dobre zaključke varčevanja pristopijo v prvi vrsti aktivisti, člani Partije in upravni organi obratov. Podpisne pole naj se pošljejo na rudarsko sindikalno podružnico. Dne 8. t. m. se je vršila produkcij ska konferenca rudnika Trbovlje. Tega proizvodnega posvetovanja so se udeležili funkcionarji sindikata, Partije, upravni in nadzorni organi rudnika, številni udarniki in drugi rudarji. Na to zborovanje je prišel tudi sekretar okrajnega komiteja KP tov. Povše Dušan in pomočnik generalnega direktorja tov. Zgank Nesti, nadalje zastopnik oblastnega odbora sindikatov Slovenije. Po uvodnih besedah predsednika sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah tov. Zibrela Filipa, ki je prebral dnevni red sestanka, je direktor rudnika tov. Riček Anton čestital trboveljskim rudarjem k veliki zmagi, ki so jo slavili 8. decembra. Rudnik je ta dan izpolnil svoj letni produkcijski plan, 23 dni pred rokom. Direktor Riček se je v prisrčnih besedah zahvalil vsem rudarjem za izvršitev težke proizvodne naloge. Ta zahvala gre tudi vsem ostalim, ki so s prostovoljnim fizičnim delom v svojem prostem času v jami ali na dnevnem kopu ali na kateri koli način pripomogli, da je trboveljski rudnik kot eden največjih rudnikov v državi izpolnil svoj letni plan tako častno in uspešno. Veliko truda je bilo vloženega za Izvršitev plana. Koliko napora je bilo treba, vedo samo oni, ki rudnik poznajo pobliže. Da se je zamogel produkcijski plan izvršiti 23 dni pred rokom, so naši odlični udarniki in drugi rudarji žrtvovali 32 nedelj, ob katerih se je delalo na pridobivanju premoga. V to svrho je žrtvovalo nešteto nedelj tudi mnogo drugih. Važno je, da naglasimo, da se je ob nedeljah nakopalo letos 6"/* vsega premoga. To se je izvršilo s pomočjo naših udarnih brigad ter s prostovoljnim delom neštetih drugih požrtvovalnih in zavednih mož. Da se je to prostovoljno delo organiziralo, gre zasluga sindikatu, Partiji in upravi rudnika. Naše naloge — je dejal tov. direktor Riček — v tem letu še niso končane. V državi raste nova industrija. Potreba po premogu se veča. V zadnjih 3 mesecih se je moral zvišati operativni plan rudnika, ki je višji od osnovne proizvodne naloge. Da ga dosežemo, bo treba v tem mesecu delati tudi ob nedeljah. Naši rudarji, ki so skozi celo leto izpolnjevali svojo proizvodno nalogo tako vestno, bodo razumeli veliko potrebo naše mlade, nove industrije po premogu in se klicu na delo in produkcijo odzvali. Trezen, resen, preudaren in delaven mož, kakršen je naš rudar, bo storil vse, kar mu je v moči, da pride država do tako potrebnega ji premoga. To je storil trboveljski rudar dosedaj, tako bo napravil tudi v bodoče. Velika je terjatev, ki se stavlja na zasavskega rudarja in drugo radarje v Sloveniji. V Jugoslaviji se odpirajo na jugu novi rudniki. V nastajanju so, niso še na oni razvojni stopnji kot naši, zato ne morejo doti toliko premoga, kot bi bilo želeti. Država je hotela te nove rudnike modernizirati in jih opremiti s stroji. Zal se je ta načrt zakasnil, ker je Informbiro v svojem nerazumljivem nam sovraštvu ustavil vse pdšiljatve na Češkem in v Madžarski naročenih rudarskih strojev. Te stroje je država naročila sedaj drugje in ceneje. Zaradi teh nevšečnosti, ki so na hvalo prehodne in ne bodo trajale večno, se staVljajo na velike in moderno opremljene rudnike v Sloveniji višje naloge kot bi se sicer. Težak je trenuten položaj države, težak je za našega rudarja, ker se terjajo od njega večji napori, toda premagali bomo vse težkoče, kakor smo jih v naši težki preteklosti. Naše znane udarne brigade in vsak pameten in preudaren delavec bo storil vse za svojo državo, kar mu je v danih okoliščinah mogoče. S takim zavednim rudarjem, kot je zasavski rudar in vsak rudar v Sloveniji, bo mogoče prebroditi vse težave in reševati produkcijska vprašanja naših rudnikov. Na konferenci se je obravnavalo nadalje vprašanje jamske tesarbe. Na- glasila se je potreba še večje pazljivosti pri tem delu. Nujno je, da je vsak delovni kraj v jami pravilno in zadostno zatesarjen, da prvič ne pride do nesreč, drugič, da se preprečijo zruški, ki imajo za posledico izgubo produkcije, čeravno začasno. Za vsako tono premoga gre. Posebno občutljivi so v pogledu pravilne in ustrezne tesarbe odkopni kraji, kjer se premog pridobiva na množičen način s frontalnim odkopavanjem na naših širokih čelih. Drugo vprašanje rudnika Trbovlje in z njim v zvezi rudnika Hrastnik, ki je priključen na trboveljsko separacijo, so jamski vozički. Tukaj je nujno potrebno, da delajo vsi, ki imajo opravka z voznim parkom rudnika, vestno in smotrno, da rudarjem v jami ne bo primanjkovalo praznih vozičkov. Da se vprašanje dostave praznih vozičkov v jamo zadovoljivo reši, je potrebno več mer. To posebno danes, ko potrebujejo hrastniške jame zaradi obsežnih odpiralnih del več vozičkov za edvoz jalovine kot normalno. Ena izmed teh mer je največja pazljivost pri odvažanju rovnega premoga na seperacijo, da ne pride do iztirjenja vozičkov, kar prvič občutno zakasnjtije cirkulacijo vozičkov, drugič pa ima nepravilno ravnanje in ižtirjenje vozičkov za posledico poškodbo vozičkov. Vsak pokvarjen voziček pomenja škodo na ljudskem premoženju zaradi stroškov popravil, nadalje pa je voziček izločen iz prometa, kar je škoda za jamo, ki ga potrebuje. Nadaljnje vprašanje je pravočasno izpraznjevanje vozičkov, ki se na rudniku potrebujejo za prevoz deputatnega premoga, ekv, lesa, cementa, opeke, apna in vsega ostalega materiala. Nujno je, da se vsak tak voziček takoj izprazni in pošlje nazaj v jamo. Vsak voziček, ki se ne izprazni takoj in ne pošlje nazaj, je izguba za rudarja in premog. Z združenimi močmi, z disciplino in pazljivostjo vsakega posameznika, ki ima kakršen koli opravek z vozički, bo mogoče tudi to vprašanje zadovoljivo rešiti. Enako potrebna je zadostna polnitev vozičkov s premogom in drugim materialom. Maksimalna izraba prostornine vozičkov je dragocen doprinos k rešitvi vprašanja pomanjkanja praznih vozičkov. Na konferenci je tov. direktor Riček poročal, da se bodo v našili jamah preizkusile nakladalne priprave, ki so se na rudniku Zagorje dobro obnesle. Predsednik sindikalne podružnice tov. 2ibert se je na konferenci dotak nil vprašanja izplačila 13. plače rudarjem, ki naj ga uprava rudnika, sindikalni pododbori in partijske celice rešijo sporazumno in natančno po določilih Uradnega lista in komentarjih zakonskih določil, ki so izšla v tem pogledu. V dvomljivih primerih je vprašati sindikalno podružnico. — Prav tako naj se po zakonskih določilih in razlagah, ki so izšle, pravilno reši vprašanje plače rudarjev, ki so se zaradi starosti ali iztrošenja fizičnih sil prestavili iz jame k lažjemu delu na zunanjih obratih. Na konferenci so se obravnavale še druge tekoče zadeve, tako n. pr. vprašanje pravilnega jemanja izvršenih del v jami. K besedi se je oglasil sekretar okr. komiteja KP tov. Povše, ki se je v imenu Partije zahvalil vsem rudarjem za izvršitev piana. Pozval je vse rudarje, naj zastavijo vse sile, da državi ne bo tudi v prihodnosti manjkalo premoga. V imenu generalne direkcije za premog LRS se je zahvalil rudarjem za izpolnitev planske naloge pomočnik generalnega direktorja tov. Zganit. Tov. Zgank je izrazil željo, naj bi se na vseh prihodnjih proizvodnih konferencah obravnavalo vprašanje uvajanja in širjenja bri-gadnega sistema dela, vprašanje mehanizacije naših jam m vprašanje racionalizacije del. Rudarji naj stavljajo na konferencah tozadevne predloge, o katerih naj se razpravlja in sklepa. Za njim se je zahvalil našim rudar- jem za izvršitev letnega plana zastopnik oblastnega cdbora sindikatov. Delegat oblastnega odbora je naglasil nato važnost varčevanja denarja in potrebo vlaganja prihrankov v banko oz. poštno hranilnico. Razpoložljiv denar naj ne leži doma, marveč naj.se da v cirkulacijo, s čimer bo v veliki meri pomagamo državi, ki potrebuje denar za izvršitev velikih investicij, ki so v načrtu v naši petletki. V banko ali poštno hranilnico vložen denar se obrestuje in je država zanj porok. Tudi predsednik sindikalne podružnice tov. Zibret se je zahvalil našim delavcem za izvršitev planske naloge z željo, da delamo krepko in pogumno tudi vnaprej. — Tov. 2ibert je opozoril, naj k podpisu vlog v Tednu Po izčrpanem dnevnem redu se je konferenca zaključila. — 2eleti bi bilo, da se proizvodnih konferenc Udeležujejo naši delavci številneje. Starejši rudarji naj prihajajo nanje v svrho stavljanja koristnih predlogov in nasvetov v cilju zvišanja storilnosti in produkcije, Prav tako naj izkušeni delavci iznašajo racionallzatorske predloge v cilju pocenitve proizvodnih stroškov. Enako je potrebno, da prisostvujejo tem proizvodnim posvetovanjem vsi novinci in mladi rudarji, da se seznanjajo na njih s problematiko rudnika. Z razgledanimi in z vsemi vprašanji rudnika poučenimi delavci bo laže reševati probleme in naloge rudnika v korist podjetja, države in nas vseh. Otroške m mlečne restavracije v našem okraju Skrb za naš bodoči kader, naše bo doče socialistične državljane izkazuje naša ljudska oblast v dviganju novih družbenih domov, šol, otroških jasli, otroških domov in drugo, kjer otroci dvigujejo svoj kulturni nivo, se fizično razvijajo, a njihovim materam se omogoča s tem še aktivnejše clcio v izgradnji socializma v naši državi. Poleg tega pa ljudska oblast skrbi še posebej za njihovo pravilno fizično razvijanje s tem, da daje prioriteto v oskrbovanju in ustanavlja podjetja, kjer otroci dobe razne dobre slaščice, toplo hrano, mleko, bonbone, pecivo in sploh stvari, ki jih otrok zaželi in so potrebni za njegovo pravilno razvijanje, te so: »Otroške restavracije Tudi v našem okraju so v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in v Bev-škem že ‘Ustanovili mlečne restavracije, katere-pa le -delno izvršujejo svoje naloge ter prodajaj o, bodisi je par ur na dan ali pa nimajo v do-voljni izbiri stvari, ki bi napravic otroku veselje in zadovoljstvo. Na do sedaj ustanovljenih restavracijah se vidi, da lokali niso pravilno urejeni, pa tudi za njihov pravi namen jih odgovorni faktorji niso v polni meri populurizirafi tako, kot bi bile. zaželeno. Razumemo, da so tudi tu težkoče, vendar s več pazljivosti, skrbi in pomoči s strani posnmez n ih podjetij in množičnih organizacij lil sc te stanje lahko v kratkem času izboljšalo, To poslednje ce predvsem izraža s strani rudnika Zagorje, kjer so mišljenja, da ima to skrb some, Gospodarsko jxxljetje KLO Zagorje, kljub temu, da se v največji meri oskrbujejo v tamkajšnji otroški restavraciji otroci rudarjev ntdniku Zagorje. Tudi množične organi/aci.ic. predvsem LMS, še niso pokazale in izvršile svoje dolžnosti naprav otroškim restavracijam. Nikjer ni videli, da bi te restavracije imele na razpolago otroške igre, kot so: šah, človek no jezi sc, domino ter potrebne etn ške revije, časopise, slike za nujmln: še itd. Trgovska podjetja niso pokazala dovolj skrbi za zalaganje s potrebnimi artikli, katerih je mnogo n < izbiro in čakajo ne vemo kakšnega povelja, kajti bile so jim prave časno in jasno začrtane naloge pri nreskrbovanju teli na novo ustanovljenih restavracij. Na drugi strani pa vidimo po/ilvo-vidnost in skrb za pravilno izvajanj ■ in poslovanje ter ustanavljanje omenjenih restavracij. KLO Zagorje m j -i i j e novi lokal, ki bo bolj priim ren zn to svrho, bolj svetel in ime' dobro kuhinjo ter skratka bo pr. merno urejen. MI.O Trbovlje je \ zvezi z OLO Trbovlje, poverjeaišt\-/.a trgovino in preskrbo' zainteresira' vsa podjetja v ustanavljanju in pomoči ter l>o popolnoma na novo opr mil 3 mlečne-otroškc restavracije v Trbovljah. Rudnik Trbovlje je svoji dosedanjo mlečno restavracijo priredil, izboljšal poslovanje na la na- čin, da je presta vil organizacijsko oskt bovanjn iz ekonomije Itotemež v svoj rudarski magazin in prostore preslikal in v zvezi z MLO Trbovlje namestil' novi inventar, preuredil vhod ter zamenjal kader v sporazumu z ALŽ organizacijo. 1’rimer razumevanja pri ustanavljanju in opremljanju teh restavracij nam pokazuje uprava centralnih rudarskih delavnic, katera izdeluje potrebni inventar za te restavracije. MLO Trbovlje je 29. novembra 1949 otvoril novo otroško restavracijo v Trbovljah pri »Šjiancu«. Kot je Mestni ljudski odbor Trbovlje organiziral proslavo otvoritve, tako je tudi rudnik Trbovlje združil proslavo z novo prenredi-vijo dosedanje restavracije, kjer se bo rudarska mladina vzgajala v ■duhu socializma. Pričakujemo, da bo tudi LMS izvršila stojo obvezo ter nudila pomoč pri pravilnem poslovanju :n uredila vprašanje kulturnega dviga mladega kadra tudi v otroških restavracijah. Pozivamo vse množične organizacije in fiodjetja, da posvetijo vso skrb pravilnemu poslovanju mlečnih, odnosno otroških restavracij in na ta način dokažejo njihov pravilni odnos do našega bodočega kadra. S tem bo ljudska oblast še nadalje dokazala, da pod vodstvom Komunistične partije tudi v današnjih časih smelo hodi naprej, kot je nekdaj z 'zgonom okupatorjev in ustvaritvijo revolucionarnega proletariatu vrgla kapitalistične izkoriščevalce iz drž.nv-blnsti Vzoren kolektiv — je kolektiv jasli Zakaj, se vprašamo, se kolektiv jasli, ki šteje 35 uslužbencev, tako lepo in uspešno dviga na kulturnem in prosvetnem polju. Ni težko odgovoriti: enotnost, dobra volja in zanimanje, predpogoj pa je, da je upravnica v prvi vrsti, ki se zanima in vidi važnost in nujnost, da se ta sektor poživi in dvgne. Koliktiv se večkrat sestaja ter se s pomočjo sindikalne podružnice obravnavajo politični in sindikalni pokreti — pomen petletnega plana in borba ter uspehe naših delovnih ljudi za njegovo izvedbo — vse to kolektiv zelo zanima, zato se trudi in hoče pomagati in razveseliti našega delavca po njegovem trudapol-nem delu. Prisotni delavci rudnika Trbovlje, so se lahko prepričali in z veseljem opazovali pester in zabavni spored, ki -;a je ta kolektiv imel ob priliki izvršitve plana na Zahodnem obratu, prirejen najboljšim in najbolj zaslužnim ' rigadam. Kolektivu dajemo najiskrenejšo pri- r nje ter želimo še obilo nadaljnjih uspehov. Ostali kolektivi pa naj posnemajo kolektiv jasli ter se zbudijo iz dolgega spanja in pristopijo na pot usfpehov, ki jih ima kolektiv jasli. Picnirli Ez Podkuma, dokazujejo s svojim delom starišem kako se gradi socializem Pionirski odred Maršala Tita v Podkumu (Št. Jurij pod Kumom) je eden najboljših v trboveljskem okraju in bi se lahko od njega učili vs: starejši. Odred smo obiskali v sredo 16. t. m. v spremstvu sekretarja OK mladine in pionirske voditeljice. Prišli so v popoldanskih urah Sprejeli so nas pionirji, ki so se že prav pridno učili. Živo in veselo jt v epdkumski šoli Pričela se je šola; pionirji so si pred vhodom v razred sezuli čevlje in jih lepo postavili na določeno mesto. Obuli so si copate, ki so si jih napravili sami. Pred pričetkom pouka si pionirji najprej ogledajo urnik, ki visi na zidu in predstavlja vlak s šestimi vagončki Urnik toimači vsak predmet posebej v slikani besedi, a pod urnikom spominja pionirje pisana beseda, ki pravi: »Čudna zgodba, a vendar resnična« Težko vozi »Sinent« in piha, od velike teže smrka, kiha.. S srcem kuha, z nogami melje, vsak dan v šolo čudne goste nam pn [pelje Teh prijateljev se otroci veselijo, ker s seboj imajo razno ropotijo: zemljevide, knjige — sploh učenju [mnogo v zabavo tud’ harmonike, radio in [žogo ’ Za vlukoin tem pa že nekdo hiti, od jeze v glavi se mu že vrti. V slovensko šolo si želi še prit’ ta [»spaka« a očka »Znanost* mu kriči: »Ne bo? [več, Jaka!< »Le pospravi svoje »Črne bukve« zdaj' v slovenski šoli s coprnijami je kraj!« Še pred pričetkom pouka pregledu določeni reditelj, če so čevlji v redu. pospravi vodo in popravi datum na koledarju. Pozanima se pa tudi zn šolskega ježa, ki je zvest tovariš pio nirjev. Šolski jež se zjutraj ne pokaže, ker je mrzlo, ko pa se v sobi ogreje, se zbudi in koraka po sobi ter si ogleduje pridne in poredne učence. Imajo pa tudi določeno reditcljio za vsak dan, ki briše prah in ugoto vi, če kdo manjka. V učilnici visi tekmovalna tabela, iz katere so razvidne pohvale, kateri učenci najbolje od govarjajo in kateri so najboljši a tekmovanju. Iz tekmovalne tabele s< razvidni tekmovalni uspehi vsakega učenca. Kdor ne vrši v redu svoje 'dolžnosti, ima rdečo pika Tako srn« videli pri učencu Janezu napisano »ni imel naloge v redu, ni se naučil in je nediscipliniran med poukom« Ta učenec je Bajda Miha. Obljubil je, da se bo poboljšal. Poleg tekmovalne tabele imajo v učilnici spominski sten-čaa, kjer redno zajamej' vse važne dogodke. Velik grafikon prikazuje uspehe pri obisku pouka in je razvidno iz njega, kako učene obiskujejo šolo. Tisti dan, ko so vsi v. šoli, je za pionirje pionirski praznik. In ravno v sredo je bil 100 % obisk. Prisostvovali smo zboru pionirjev v šolski telovadnici. Načelnik od reda je podal raport in poročal o uspehih in nalogah. Prva četa je v šolskem letu letošnjega leta imela najboljše uspehe in si priborila pre hodno zastavico. Pionirski odred jr razdeljen na tri čete ter i>oleg pouka v šoli izvršuje prostovoljno delo. V tem šolskem letu so naredili že 223( prostovoljnih ur, in sicer pri delu na cesti, pogozdovanju, v ureditvi krož kov, telovadišču in drugih podobnih akcijah. V septembru so imeli 17 pio ilirskih praznikov, v oktobru pa 13 Prisostvovali smo pouku zgodovine Pionirji so dobro poučeni v zgodovini, saj so znali odgovarjati na vpra Sanja, vedeli so, kakšen je bil klir francoskih revolucionarjev »Enakost bratstvo, svoboda«. Vedeli so o Okto-berski revoluciji, dobro so poznali našo Narodno osvobodilno borbo, po učeni pa so tudi o obrekovalili gonj Informhiroja, in poznajo Marxa, En-ilelsa in Lenina. Po zaključku ur« zgodovine so vsi pionirji zapeli svojo himno »Mi smo slovenski pionirji«. Pet minut odmora, — čas izkoristijo v telovadnici, V petminutnem oddihu izvajajo proste vaje; ker pa -o 'melj ravno ta dan obisk, so še prikazali svojo folklorno skupino Folklorni krožek šteje 7 pionirjev in pionirk ter so se že naučili 6 različnih kol. Znajo Devojačko kolo, Seljan-ko, Marko skače, Bitoljsko kolo, Jt sadim lubenice; sedaj se učijo nov« kolo. Po prikazu svojega uspeha * folklori so se sestali vsi pionirji v učilnici, kjer jim je čestital k uspehu sekretar CK LMS tov. Klemen Tone. V pionirskem odredu deluje že 10 krožkov Na skromni proslavi, ki se je ivzr šila v šolski sobi, jim je spregovoril -ekretar mladine OLO Trbovlje tov Klemen Anton, čestital pionirjem in izročil praktična darila, 76 različnih knjig ter simbol pionirjev, pionirsk boben. Veselje je bilo gledati pionir je, ko so prejemali darila. Po izroditvi daril so podali načelniki krožkov -ekcijska poročila. Najprvo je pore 'al blagajnik, ki je poudaril, da se v šolski blagajni nahaja še 949 dinar jev. Imeli so že preko 10.000 dinarjev vendar so si za ta denar, katerega si «i zaslužili z raznimi prireditvam., katere so izvedli samostojno, kupil radio ter razne fizkulturne potreb ščine in časopise. Za tem so dali po ročila odgovorni pionirji, ki so za dolženi za vsak časopis, in sicer za -Slovenskega poročevalca«, »Pavliho* n »Zasavskega udarnika«. Vsak duri prebere odgovorni pionir iz najvaž uejših člankov pionirjem primerno «nov. Na ta način spoznavajo pionir j življenje v naši državi, kako napre-lujejo kmetijske zadruge, poznaj* ■laše rudarje Zagoriška; Magistra in istale, kar jih še bolj spodbuja k lelu. Pionirka, ki odgovarja za knjižni ■o, je poročala, da imajo v pionirsk: knjižnici že 102 knjige, katere si iz posojajo vsako sredo. Vsak pionir se ie obvezal, da bo v šolskem letu prebral tri knjige. Najboljši pionir Ce-'estina Radko celo 10 knjig. Pionir Celestina je zelo nadarjen; za teden »Matere in otroka« je sam napisal lep «pi_s, ki ga je prebral na prireditvi Vsi navzoči so trdili, da tega ni sam napisal, — sam pa pravi, naj rečejo kar hočejo, jaz pa bom postal piva tel j. Pionir, ki je odgovoren za delovni krožek, je poročal, da pionirji sam; izdelujejo razne predmete v svoji de-'avnici. Tako so si izdelali skoraj zn vse pionirje copate in razne drugo predmete, ki so jim potrebni pri učenju. Krožek 13 letni so ustanovili ired vsem zato, da se učijo, kako sr ie treba vesti, kako pogovarjati s starejšimi, kako pisati prošnje; razpravljajo tudi o tem, kaj bo kdo posta! po končani šoli. V gimnazijski krožek pa so vključeni vsi tisti, ki imajo namen po- končani šoli obiskovat' gimnazijo. Zelo agilen je glasbeni krožek, ki se je usposobil že tako, du uhko pionirji že nastopijo s svojim >ionirskim orkestrom. Imajo kitare, boben, harmoniko in gosli. Trenutno vteje glasbeni krožek 9 pionirjev, od ega 4 fante in 5 deklic. Na dan obletnice Republike so prvič nasto->ili kompletno. Na novo se je prijavilo v glasbeni krožek 8 pionirjev, endar jim zaenkrat še primanjkuje •aznih inštrumentov. Isto tako se je v folklorni krožek prijavilo večje šte-• ilo pionirjev in pionirk. Prir