benventanske zarotnike proti cesarju Ludoviku izraz âgzovisç, označujoč jih obenem kot ôvvato-ûç, ngc&tovç, èÇovoidÇovtaç, t. j. kot plemiče. Grafenauer je to prezrl. Gledal je samo Xgaßdtovc. Da pa dokaže ta čudni adjektiv, o katerem se še nikomur niti ni sanjalo razen Baradi, odkar se razpravlja o hrvatski zgodovini, je začel stikati po Konstantinu za narod­ nimi imeni, ki bi se vzporedno rabila i kot pridevniki. In res, odkril je pri njem Alyòntiov in Agßeviov yévoç. No že davno je znano, da so se narodna in pokrajinska imena na — toc lahko rabila tudi pridevniško, tako n. pr. AizéXioç, Bouòuog lóviog, IleXonovr}- oioç itd. Ali z ozirom na omiljeno končnico — wç pri adjektivih kakor aïuoç, аЏос, loioç,. vr)Kioç, ovXé&gioç in si. to ni nobeno čudo. A ker bržkone Grafe- nauerja njegova dva primera vendar nista prepričala, je dodal jačjega, za katerega se sklicuje na bonsko izdajo Konstantinovih del III, 33, 6: naletov tòv BovXydgov. Tu seveda BovXyd.gov brez dvoma ne more biti nič drugega nego adjek­ tiv. Da pa ne samo izjemoma, opozarja še na III, 33, 7 in 88, 1, kjer je baje zopet BovXyagoç = BoXyagixôç. Toda ako pogledamo zdaj zaradi kontrole celotni tekst, smo nemalo iznenađeni. Zakaj o pridevniški rabi besede BovXyagoç ni sledu. III, 33, 7 stoji: лдос ^vßeava, tòv à&eétazov BovX.yagov; III, 81,1 : гф vvgiqi Пе%д(р гф BovXydgqi. Najhujše pa je gotovo, da se III, 33, 6 vobče ne glasi ЛОХНЏОУ tòv BovX- yagov, temveč noòg tòv òvotvzéozazov ПОХВЏОУ tov tov BovXydgov. Hrvati-Sklabarhontes torej očitno lahko živijo še dolgo! Ljudmil Hauptmann SKLABARHONTES = „GOSPODARJI SLOVANOV" ALI „SLOVANSKI KNEZI"? I. Obakrat, ko sem obravnaval vprašanje pomena izraza »Sklabârhontes« v 29. poglavju De administrando imperio1, sem poskušal napraviti to na čim krajši način, brez obračuna z dosedanjim potekom razprave o tem vprašanju. Storil sem to zaradi velikega spoštovanja pred pomenom dela profesorja Hauptmanna za slovensko zgodovinopisje, zaradi spoštovanja, ki ga to delo brez dvoma tudi zasluži. Zalmi je pri tem ušla težka in nerodna pogreška s nóXe,uov tòv BovXydgov; njen vzrok seveda ni nameren »popravek« teksta —• čemu bi pač sicer mesto natanko navedel — marveč meni samemu težko razumljiva optična prevara pod vplivom latinskega prevoda »proelio... Bulgarico«. Pri opozorilu na obe drugi mesti pa sem hotel opozoriti le na isto besedo v dveh zvezah, pri čemer ima prvič jasno samostalniški pomen (pri Simeonu), drugič pa bi se mogla prevajati tudi pridevniško (pri Petru); trditev, da je v obeh primerih »zopet BovXyagoç= BovXyagix oç «, ni moja. Po Hauptmannovi »Repliki« se žal ne morem več izogibati celotnemu obračunu s tem vprašanjem. Ta naj pokaže ne kdo ima prav — to v bistvu tudi ni pomembno — marveč kaj je resnica. Svojo interpretacijo izraza Sklabârhontes je namreč porabil z ene strani za enega glavnih svojih argu­ mentov svoje teorije o izvoru hrvatskega praplemstva, z druge strani pa tudi ' * B. Grafenauer, Prilog kritici izvještaja Konstantina Pofirogeneta o do­ seljenju Hrvata, Historijski zbornik (= HZ) V, 1952, str. 50—51; Odgovor, Zgodovinski časopis (= ZC) VIII, 1954, str. 175—176. 202 . . . v zvezi s kosezi za ključ pri razlagi karantanske družbene zgodovine v dobi neodvisnosti. Zato me sklep Hauptmannove »Replike« sili k pretresu celotne njegove argumentacije v zvezi s tem vprašanjem. II Hauptmann sklepa svojo »Repliko« s trditvijo, da »Hrvatje-Sklabar- hontes torej lahko živijo še dolgo«. Toda - ali jim daje resnično pravico do ÏZ testno Hauptmannovo dosedanje dokazovanje o njihovem obstoju? a) Ko je 1 1925 podal prvič podrobno analizo izraza »Sklabarhontes«, ie trdi naslednje- »Klaić je tvrdio, oslanjajući se na Tomu Arciđakona, da e starohrvatsko piemstvo potomak onih ,sedam ili osam' belohrvatskih ple­ mena Esu po Konstantinu Porfirogenitu za cara Heraklija otela Avarima mimacUu i mesto njih zavladala starijim žiteljima. Ali njegova tvrdnja n je nas^pravogTodziva... Pripovedanje Tome Arciđakona, da su se belo- hrvatsW osvajači nastanili među pokorenim žiteljstvom kao plemstvo, samo po seS pogotovu nije odlučno, pošto može odražavati težnju Petoga Ple­ mića koji hoće da se već svojim poreklom izdvoji iz misera plete. Vise mu SšSdaTe glava trideseta Konstantinova dela »De admmistrando im­ perio! ko a kaže, da su Beli Hrvati pobedili Avare i jedne od njih poklali ToSale' Silili, da im se pokore«. »Avari« ™* ™*£^*Г%££ doseoce koii su bili pod avarskom vlašću, njima bi se dakle Hrvati doista Wl nametnuli kao plemstvo«. 29. poglavje De administrando imperio P dokazuj da ne gre pri tem le za politično podložnost. »Govoreći naime onde o savezu između vizantinskiga cara Vasilija L, zapadnoga Ludovika II. i E^u^^^ "o* -nSi -A Ä So ZplemS^ko ï» AVareb;2 ÄÄ" oT^SeSavt Konstantinov* poročil o naselitvi HrvaSv SSrbov dopolnil to izvajanje z jasno utemeljitvijc^ zakaj Srbi_ne fnadaio v isti drugi naselitveni val kakor Hrvati: Teza, da bi büi tudi Srbi »ratnička družina«; ki bi se »nametnula raškim Slavenima za gospodara« ne zadlvÏjujeT. socijalne prilike u Srbiji ne govore u prilog te hipoteze kad noStoo da se hrvatski osvajači u Dalmaciji pretvoriše u plemstvo ,dva- se v tem pogledu Duklja razlikuje od Raške, dokazuje, da je hrvaški^ nase mvIniTal zaiel tudi Primorje južno od Cetine, vse do Duklje: Konstantin Se med Srbe tudi »Neretljane, Zahumljane, Travunjane i Končan n n nuklianih ne pove, ali so Hrvati ali Srbi. Zato pa omenja Skihca konec XI SoX podložnTke dukljanskega vladarja Mihajla »Srbe, ki se =- So tudi Hrvati« na dveh mestih pa celo le »Hrvate«; iz tega sklepa Haupt- ma°nnUna možnost, »što su u Mihajlovoj državi dvjema b*^^^ druglm riječima, 'da su Dukljani zapravo Hrvati«. To tezo potrjuje se z Leto- ^Tlauptmann, Karantanska Hrvatska Zbornik kralj a Tomislava, 1925, str. 314-315, k temu še Dolazak Hrvata, prav tam, str. 122. 203 pisom popa Dukljanina, kajti »ni najradikalnija kritika ... nema prava pretpostaviti, da Dukljanin nije znao, gdje živi, kad meće neretljansku oblast, Zahumlje, Travuniju, Konavle i Duklju u Crvenu Hrvatsku«. Nasprotno pa se Konstantin sam demantira, ko zagovarja srbstvo teh krajev, in sicer s sporočilom: »,Rod antipata i patricija Mihajla, sina zahumskoga kneza Više- vića, došao je iz (zemlje) nekrštenih na rijeci — Visli.' Jer na Visli sjede Bijeli Hrvati!« Tako zaključuje, da »srpske tradicije o seobi zaista nema; jedina je hrvatska. Iz nje pak se razabire, da se Hrvati za svoje seobe nisu zaustavili već na Cetini, nego su se i slavenskim plemenima južne Dalmacije nametnuli za gospodare, kako je to već Klaić tvrdio. Samo Konstantin to ne zna. On vidi samo, da je južna Dalmacija u njegovo doba interesna sfera raških Srba, zna, da su oni već nekad vladali Neretl j anima, Travunjanima, i iz toga konstruira po svom običaju teoriju, da su ta dva plemena — i na­ ravno i Zahumljani u procijepu između njih — srpska.«3 c) Ko se je v letih 1935 in 1937 vnovič lotil teh vprašanj, pa je nepri­ čakovano rešil vprašanje selitve Srbov drugače, ne da bi povedal, zakaj opušča del svojega prejšnjega dokazovanja. Potem ko kratko ponavlja svoje dokaze za hrvatstvo Duki j e, se pri Dukljaninovem pojmu Crvene Hrvatske iznenada ustavi: »Ali Dukljaninova Crvena Hrvatska obaseže i Albaniju do Drača! Njeno ime prema tome označuje geografski pojam, a taj, naravno, ne može obesnažiti opetovane tvrdnje carskoga pisca (= Konstantina Porfiro- geneta) da su dalmatinska plemena srpska. Time je pak (ker tu H. trdi zaradi podatkov zgodovinske geografije, po katerih »Hrvati i Srbi svugdje sjede zajedno bilo na Jadranu, bilo na Labi, u porječju Saale ili na Baltiku«, da spadajo tudi Srbi v drugi naselitveni val, ki tako ni več le hrvatski, marveč hrvatsko-srbski) naposlijetku otkrivena i Bijela Srbija, jer se u zahumskoj dinastiji još u desetom vijeku čuvala tradicija da su njeni pradjedovi došli s Visle«. Po razpravljanju o izvoru Srbov, Hrvatov in Kasezov razširja v zaključku pomen izraza »Sklabârhontes« in povzema takole izvajanje o nji­ hovem razmerju do »Slovanov« — kot drugorodcev v pravem smislu: »Hi­ storija i lingvistika potvrđuju nam dakle uzajamno da su Konstantinovi Sklabârhontes — Srbi, Hrvati i Kasezi — alanskog ili kavkaskog roda. Usko­ mešani hunskom navalom, pobjegoše možda u zajednici s turkotatarskim čoporima u Zakarpaće, gdje ih nalazimo već u ranom petom vijeku, i tu se brzo poslaveniše. Avarska najezda ražbi oko 560 veliki savez zakarpatskih Anta i rasu njihova plemena na sve strane, ali se ostaci tako brzo opora više da su već 583 bili opet slobodni. No odlazak novih hrvatskosrpskih gomila u Dalmaciju otprilike 630 tako oslabi antsku jezgru da je zauvijek nestalo skupnoga imena. Izvori doduše znaju još dalje sjeverne Hrvate, Srbe i Du- ljebe, ali su oni zaboravili da su stara antsk'a braća.«4 č) Vendar je konkretno Konstantinovo omembo »Hrvatov« kot »Skla- barhónton« še dalje povezoval z dalmatinskimi Hrvati, pri katerih je do­ kazoval obstoj družbenega dualizma kot posledico pokoritve »Slovanov« po »Hrvatih« tudi z drugimi, poznejšimi viri. Se leta 1942 je jasno zaključil svoje razpravljanje o »poreklu hrvatskega plemstva« z besedami: »Iz svega toga sad izlazi, da se hrvatsko praplemstvo naselilo, kako se naseljavahu 3 Lj. Hauptmann, Konstantin Porfirogenit o porijeklu stanovništva dubro­ vačkog zaleđa, Iz dubrovačke prošlosti, Zbornik u čast M. Rešetara, 1931, str. 20—24. 4 Lj. Hauptmann, Kroaten, Goten und Sarmaten, Germanoslavica III, 1935, str. 95—117, "315—353; Seoba Hrvata i Srba, Jugosl. istor. časopis (= JIČ) III, 1937, str. 30—61; citati so povzeti po JlC III, str. 47—48, 50, 61. 204. stari Slaveni: pleme do plemena, svako oko svoga plemenskoga grada.5 Svijest se o tome gasila tako polako, da su suvremenici zvali još poslije vjekova Kačiće .ethnos', Gusiće, Lapčane i Hlivnjane ,nationes', sve pak zajedno ,Sklabarhontes', t. j. gospodare Slo ve nima. Istovetnost pojmova vlastelin-Hrvat i podložnik-Slaven presijeca svako dalje raspravljanje, da li se plemstvo stvorilo u Hrvata staleškom diferencijacijom suplemenika ili pobjedom nadmoćnih inoplemenika«6 (podčrtal B. G.). d) Leta 1950 pa je svoje stališče znova spremenil. V uvodu v razpravo o »hrvatskem praplemstvu« še stoji, da »se je v srednjem veku na Hrvatskem strogo razlikovalo med služabnim plemstvom... in plemstvom ,od korena'«, zaradi česar »se je smelo po pravici sklepati, da je praplemstvo potomec prav onih osvajačev, kateri niso čakali, da jim kdo podari plemenščine, nego so si jih vzeli sami; zato pa i njihovo drugače nerazumljivo ime Sklabâr- hontes, .gospodarji Slovanov'«. V nasprotju s tem pa ugotavlja str. 112, da izraz ne bi bil zanesljiv, če bi mislil Konstantin s »Hrvati« na tem mestu na Dalmatinske Hrvate (= na Hrvatskem!), ki »so tedaj poslušali Franke. Ako jih je Konstantin smatral za bizantinske podložnike, se je torej motil, a v tem primeru bi bilo mogoče, da je tudi naziv Sklabârhontes pomota«. Pri iskanju »Hrvatov«, na katere je ob tej priliki mislil bizantinski cesar, poseže torej po Duklji. Po povzetku svojega dokazovanja o hrvatstvu Duklje iz leta 1931 (t. b.), dokazuje, da obstoji v tem pogledu »jasno pričevanje« tudi pri samem Konstantinu, »ki ne poroča samo izrecno, da je en del Belih Hrvatov prodrl skozi Dalmacijo celo v Ilirik, nego prinaša tudi tri vesti, iz katerih je razvidno, kako zavestno loči prav ilirske Dukljane kot Hrvate od srb­ ski h p 1 e m e n« (podčrtal B. G.). Dokaz za to se glasi: »Cap. 30 njegovega dela, ,De administrando imperio' trdi, da se je od hrvatskih osvajačev odcepil en del ter zavladal Jliriku in Panoniji'. No Bizantinci so prištevali še v enaj­ stem stoletju Iliriku Drač z vsem njegovim tematom. ,Od meja Drača ali Bara' pa do Istre se je razprostirala po Konstantinu Dalmacija. Prejšnjo njegovo vest bi morali zato razumeti tako, da je neka truma Belih Hrvatov prodrla v sedmem stoletju na jugoiztok še preko črte Kotor—gornja Drina. A s tem bi se ujemala tudi poglavja 33 do 36, ki opisujejo zemljo Neretlja- nov, Zahumcev, Travunjanov, Konavljanov in Dukljanov, ponavljajoč pri vsakem izmed teh plemen s skoraj istimi besedami, da potekajo od onih Srbov, ki so se doselili za Heraklija, medtem ko izvemo ,o ilirskih Dukljanih samo to, da se je njihova zemlja obljudila za Heraklija ,na isti način kakor Hrvatska, Srbija, dežela Zahumcev, Travunjanov in Konavljanov'. Niti z eno besedo se tu ne omenja, da bi bili tudi Dukljani Srbi. Cap. 32 pripoveduje celo, da je Heraklij dal Srbom samo raško Srbijo, Neretljanijo, Zahumlje, Tra vuni j o in Konavlje. To pa nas vodi samo po sebi zopet nazaj k poročilu o bizantinski pomoči Ludoviku II.; zakaj ako abstrahiramo od Neretl j anov, ki so bili takrat neodvisni, pogrešamo v njem edinole Dukljane, a na n j i - 5 Prav za »dvanajst plemen plemenitih Hrvatov« je to vendarle sporno: M. Barada jih lokalizira v zaledje Zadra, gl. Postanak hrvatskog plemstva, Časopis za hrvatsku poviest I, 1943, str. 209-10; M. Suff lay postavlja postanek te formacije šele v XIV. stoletje, s čimer se vse to vprašanje bistveno spremeni, bolj, kot se je on sam zavedal, gl. Srbi i Arbanasi, 1925, str. 54—58 (podobno tudi na drugih mestih); N. Klaič je v referatu na zborovanju hrvatskih zgodo­ vinarjev o postanku formacije »dvanajstih plemen« (v Zagrebu, dne 25. XI. 1955) obe ti dve tezi na nek način povezala med seboj. Hauptmann sam do­ kazuje to le za štiri med temi plemeni (Kačiće, Tugomeriće, Mogoroviće in Lapčane), a za prve s Kačići v Pag ani j i, torej izven prvotne Hrvatske. 6 Lj. Hauptmann, Podrijetlo hrvatskoga plemstva, Rad HAZU 273, 1942, str. 109—110. 205 hovem mestu stoje — Hrvati. Ti so bili torej Sklabârhontes v Duklji.«7 III. Če se vprašamo, kaj je po vsem tem resnično dokazano bodisi glede na Hrvate kot Sklabârhontes bodisi glede na vsebino izraza Skla­ bârhontes, stojimo pred raznimi velikimi vprašanji: Ali gre na tem mestu pri »Hrvatih« za one na Hrvatskem (II a in č), ali za oné v Duklji (II d)? Ne prvega, ne drugega ni Hauptmann nepo­ sredno dokazal. Ali je torej podatek o Sklarâhontih trden ali ne (II d)? Kakšna more biti vsebina izraza »Sklarâhontes«, če ne pokriva le Hrvatov na Hrvatskem, marveč tudi Srbe (II c), kjer »ni niti sledu zmagovitega sloja, ki bi se vlegel na pokorjene slovanske množice« (II b)? Kako je bilo v tem pogledu z Dukljo? Ze dosedanja literatura ni šla mimo vse te Hauptmannove argumenta­ cije molče. Ze 1. 1933 je napisal Ćorović: »Ni primer uzet iz, pričanja cara Kostantina nije dobar. Onde je poseban govor o Hrvatima i ,o s t ali m slo­ venskim poglavarima' (sic!) ne stoga što bi se oni delili .narodno i socijalno', nego što su se delili politički. U X veku, kada je pisano Porfirogenitovo delo, Hrvati su imali svoju državu, a .ostale slovenske poglavice' (sic!) behu nad Srbima (,) Zahumcima, Trebinjcima i Konavljanima, koji se spominju po imenu i koji su imali ili svoje države i (!) oblasti. Stoga se iz tih carevih reči ne mogu načelno praviti zaključci one vrste; a i posebno, pri bližoj analizi onih reči, čovek ne bi mogao reći, da je predloženo tuma­ čenje (Ha) i jedino dobro«.8 Tudi 1940 je še podčrtoval, da so »učene rasprave Lj. Hauptmanna o dolasku i smještaju Hrvata... osnovane na pret­ postavkama i s toga, ma da vrlo korisne, nisu resile pitanje«.9 Barada je v svoji oceni Hauptmannove razprave »Podrijetlo hrvatskoga plemstva« (II č) s trditvijo, da Porfirogenetov izraz Sklabârhontes »znači slavenske vladare, knezove, vojskovođe, a nikako gospodare u užem smislu»,10 prav za prav le ponovili to, kar je že deset let prej povedal Ćorović; vprašanje, ali je XQwßdwvg samostalniška ali pridevniška oblika, pa se ni dotaknil; to vprašanje sem postavil šele jaz.11 Hauptmann torej vztraja pri svoji interpretaciji, ki je — žal — v širo­ kem okviru, zajetem z njo, premalo jasna. Toda — kaj pravijo k njegovim tezam viri? a) Vprašanje hrvatstva Duklje pri Konstantinu: Hauptmannova trditev, da Porfirogenet loči Dukljane kot Hrvate od srbskih plemen, nima v viru nobene podlage in njegovim podatkom o Hrvatih celo nasprotuje. Res je sicer, da cesar ne omenja Duklje, ko omenja dežele, ki naj bi jih Heraklej podelil Srbom (t. j. »Srbijo in Paganijo in tako imenovano zemljo Zahumcev in Travunjo in zemljo Konavljanov«)12; prav tako je res, da o Dukljanih ne omenja, da »so Srbi« ali da »izvirajo od nekrščenih Srbov«, kot to navaja o prebivalcih pravkar naštetih dežel.13 Toda ne zaradi tega, ker bi imel Dukljane za Hrvate ali ker bi vsaj povezoval, njihovo naselitev posebej s 7 Lj. Hauptmann, Hrvatsko praplemstvo, Razprave SAZU, razred za zgod. in družb, vede, I, 1950, str. 85—86, 111—113, 115 (podčrtal B. G.). 8 V. Ćorović, Istorija Jugoslavije, 1933, str. 21. 9 V. Ćorović, Historija Bosne I, Posebna izdanja SKAN CXXIX, 1940, str. 100 (op.). 10 M. Barada, Časopis za hrvatsku poviest I, 1943, str. 288. 11 Gl. op. 1; poleg tega ZČ V, 1951, str. 375. 12 Kostantin Porfirogenet, Bonnski korpus, ed. I. Bekker, III, 1840, str. 153; F. Rački,( Documenta historiae Croaticae periodum antiquam illustrantia (= Doc), 1877, str. 274. 13 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 160—163; Rački, Doc, str. 407 do 409. 206 hrvatsko! Pojem Hrvatov in Hrvatske ni segel niti Konstantinu niti piscu 30. poglavja v Primorju proti jugovzhodu preko Cetine.14 Ta reka se izrecno navaja i kot meja »njihove dežele« i kot meja »Hrvatov« samih.15 Dukljani nimajo s Hrvati po Konstantinovih podatkih nobene zveze. Glede na način svoje naselitve spadajo po Konstantinovem opisu v tip naselitve Srbov, ki so naselili dežele, opustele zaradi obrskih pohodov (èyêvovxo ôè al zoiavzai Z&QM Идгјџси nagà zqrv 'Aßdgcov), in ne v tip naselitve Hrvatov, ki so si po istem pripovedovanju deželo med Cetino in Raso šele priborili v boju z Obri. Tudi Duklja je namreč »opustela, podvržena po Obrih, in je bila za cesarja He- rakleja nanovo poseljena« (naga ... zcov 'Aßdgav ... alzßalaiiod-etoa 'ђдгјџсог cu xal nàXiv ènl 'Hgaxleùov zov ßaoiXecog èvqmioìhi).16 Če se v tekstu navaja, da je bila znova poseljena »kot tudi Hrvatska in Srbija in Zahumlje in Travunija in Konavlje«, velja to le glede časa prihoda novega prebivalstva. Glede načina poselitve pa je primerjava s Hrvati očitno neprimerna; v tem pogledu ustrezajo podatkom o Duklji le ostali štirje primeri. Pustimo pri strani vprašanje resničnosti vse te podobe, saj gre le za točno ugotovitev slike, ki jo daje Konstantinov lastni tekst. Ker Konstantin v širšem smislu govori le o pri­ hodu dveh skupin Slovanov — Hrvatov in Srbov,17 moremo v tem-okviru šteti Dukljane kvečjemu v srbski in ne v hrvatski tip naselitve; če pa se držimo natanko le podatkov o Dukljanih samih, jih moremo šteti le za posebno tretjo skupino, ki se ne šteje v tem času niti k Srbom, niti k Hrvatom, čeprav je njena naselitev povezana s srbsko. Glede Konstantinovega sporočila, da se je »od Hrvatov, ki so prišli v Dalmacijo, odcepil en del in zavladal Iliriku in Panoniji; tudi ti so imeli samovlastnega arhonta, ki je pošiljal arhontu Hrvatske darove zastran pri­ jateljstva«,18 je treba podčrtati, da ne more biti v zvezi z Dukljo. Ze leta 1924 je Hauptmann dokazal, da gre pri tem za dostavek k prvotnemu ljudskemu izročilu, le da je tedaj (kot že 1. 1915) razlagal to mesto kot pričevanje q naselitvi Hrvatov v Karantaniji.19 Obratno je Šišič že dolgo vezal vsaj drugi del tega sporočila s Slavonijo v prvi polovici X. stoletja.20 Ker gre za interpolacijo ob predelavi ljudskega izročila, vsekakor vna­ prej ni nujno, da gre pri tem za selitev v VII. stoletju, kamor to sporočilo brez dokaza o utemeljenosti tega datiranja postavlja Hauptmann. V okvir naselitve je to sporočilo postavljeno pač le zaradi svoje vsebinske povezave, ker je pisec v zvezi z naselitvijo omenil vse Hrvate, ki jih je poznal — dal- 14 Gl. o obsegu Hrvatske Konstantin Porfirogenet, n. n^ m., 31. pogl., str. 151, vr. 4—6; 30. pogl., str. 145, vr. 5—11 in 21—23, str. 146, vr. 8—13; Rački, Doc, str. 400 in 405—406. 15 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 145, vr. 6 in 23; Rački, Doc, str. 400 in 406. 16 Konstantin Porfirogenet, n. n: m., str. 144, vr. 1—5; 148, vr. 16—20; 153, vr. 9—16; 162, vr. 11—15; 163, vr. 9—11 (tu je o Paganiji natanko ista formu­ lacija kakor prej o Dukljanih!); Rački, Doc, str. 271, 272, 274, 407—409. 17 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 128, vr. 7—9. 18 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 144, vr. 12—16; B. Grafenauer, HZ V, 1952, str. 9 (t. 6) in 10 (op. 9): 19 Lj. Hauptmann, Politische Umwälzungen unter den Slowenen vom Ende des sechsten bis zur Mitte des neunten Jahrhunderts, MIÖG XXXVI, 1915, str. 255—257; Dolazak, str. 121—122; Karantanska Hrvatska, str. 316—317; Staroslovanska in staroslovenska »svoboda«, Čas 17, 1922-23, str. 328—329; z Dukljo je povezal sporočilo prvič v Kroaten..., Germanoslavica III, 1935, str. 339. 20 F. Šišič, Pregled povijesti hrvatskog naroda, 1916, str. 47, I2, 1920, str. 107; Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara, 1925, str. 405 in op. str. 406 (vendar gl. tudi str. 277 z drugačnim datiranjem). 207 ^НИРИИ matinske, panonske in Bele. Neposredno pred navedenim besedilom je namreč opisan tudi položaj Belih Hrvatov sredi X. stoletja! Sporočilo je torej treba datirati samostojno po njegovi lastni vsebini.21 Ze v razpravi o poročilu Konstantina Porfirogeneta o naselitvi Hrvatov sem podčrtal, da kljub dvojnemu imenu Ilirik-Panonija pri tej selitvi ne gre za naselitev v dveh različnih pokrajinah, ki bi bili oddaljeni druga od druge, marveč za eno samo deželo, ki se imenuje z dvema imenoma. Hrvati v »Ili­ riku in Panoniji« imajo namreč le enega, torej skupnega arhonta. Uporaba imena Panonija za to deželo povsem onemogoča kakršnokoli misel na odda­ ljeno Dukljo, ločeno od Panonije s pasom srbskih dežel. Ze Hauptmann pa je dokazal, da more veljati tudi za Panonijö izraz Ilirik.22 Da to ne velja le pri zahodnih, marveč tudi pri bizantinskih piscih, pričajo Miracula s. Demetrii, ki štejejo v Ilirik poleg raznih balkanskih dežel tudi »obe Panoniji«.23 Na­ vedbe o razmerju arhonta te dežele in hrvatskega kneza v Dalmaciji dopu­ ščajo v resnici le povezovanje tega sporočila s Slavonijo za kralja Tomislava. Ker pa je vrinek enoten, velja za celoto tudi ta datum — sporočilo o naselitvi Hrvatov v »Iliriku in Panoniji« torej poroča le o razširjenju Tomislavove oblasti nad Slavonijo in nič več. ' b) »Hrvati« • v naštevanju slovanskih čet za Bari = Dukljani? — Ostalo je torej le še vprašanje, ali misli pisec v odstavku, ki opisuje udeležbo »Hrvatov, Srbov, Zahumcev, Travunjanov, Konavljanov in Dubrovčanov« v boju za Bari (II a) pod Hrvati dalmatinske Hrvate ali Dukljane. Ali stoje tu »Hrvati« res na mestu Dukljanov (II d)? V De administrando imperio se povsod, kjer so našteta slovanska ple­ mena ob Jadranu, uporablja isto stalno zaporedje. Prav v 29. poglavju, kjer so naštete slovanske čete za obleganje Barija, so pred tem našteti še dvakrat »Hrvati, Srbi, Zahumci, Travunjani, Konavljani, Dukljani in Neretljani« (le da so zadnji pri drugem naštevanju imenovani kot »Pagani«).24 To zaporedje sledi pisec tudi pri razvrstitvi poglavij o posameznih plemenih (31. pogl. o Hrvatih, 32. pogl. o Srbih, 33. pogl. o Zahumcih, 34. pogl. o Travunjanih in Konavljanih, 35. pogl. o Dukljanih, 36. pogl. o Paganih).25 Pri Hrvatih gre tu povsod —• izvzemimo zaenkrat sporno mesto — za dalmatinske Hrvate se­ verozahodno od Cetine, Dukljani pa imajo svoj ustaljeni prostor na pred­ zadnjem mestu. Tudi ko se v 30. pogl. omenja »Hrvatska in ostali Slovani«,28 gre za Dalmatinsko Hrvatsko. Po edinem momentu, ki nam je za objek­ tivno presojo spornega mesta na razpolago, t. j. po ustaljeni razporeditvi slovanskih plemen pri njihovem naštevanju, torej »Hrvati« na spornem mestu ne stoje »na mestu« Dukljanov (II d), marveč na ustaljenem mestu dalma­ tinskih Hrvatov. Tudi v navedbi zovç Xgmßdtovc xal xovç Âoinovç 2y.laßdg'/ov%ac ki je v vseh niansah razporeditve izrazov enaka zaporedju Xgaßatia... xal 21 B. Grafenauer, HZ V, 1952, str. 30—31. 22 Gl. op. 19 in Lj. Hauptmann, Entstehung und Entwicklung Krains, Erläuterungen zum Histor. Atlas d. österr. Alpenländer, Abt. I, zv. IV/2, 1929, str. 338—340. 23 Patrologia Graeca, zv. 116, št. 195, kol. 1361; Rački, Doc, str. 292; F. Ba- rišić, Čuda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvori, 1953, str. 126. 24 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 128, vr. 10—12 in 18—19; Rački, Doc, str. 338; gl. tudi isto zaporedje v Historia de vita et rebus gestis Basila imper., Rački, Doc, str. 339. 25 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 147—164. 26 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 145, vr. 10—11; Rački, Doc, str. 405. 27 Gl. op. 26 in Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 131, vr. 7—8; Rački, Doc, str. 348. 208 ol Âomoi 2yJ.aßCvwi,27 moremo po vsem tem ob izrazu Xgaßdzovg, sklepati le, da gre za omembo dalmatinskih Hrvatov in ne Dukljanov. Vse dokazovanje obstoja Hrvatov v Duklji po drugih virih, ki v zna­ nosti nikakor ni soglasno sprejeto in predstavlja še nerešeno vprašanje,28 tu nič ne pomeni. Gre namreč le za ugotovitev gledanja obeh piscev De admin. imp. na to vprašanje in za nič več. Tu pa ni več dvomov. Analiza je torej pokazala rezultat, za katerega je Hauptmann že vnaprej zapisal, da bi bilo ob takšnem pomenu izraza »Hrvati« na tem mestu »mogoče, da je tudi naziv Sklabârhontes pomota« (II d). Vendar velja to le za njegovo razlago tega izraza (II aj. Vsekakor je namreč dejstvo, da sta v tekstu dve napaki: Hrvati se niso udeležili obleganja Barija kot bizantinski pomožni oddelek »navzoči... po cesarjevem ukazu«,29 marveč kot pomožni oddelek frankovske vojske, kar jasno priča pismo cesarja Ludvika II. bizantinskemu cesarju Vasiliju;30 tu niso le omenjeni kot »Sclaveni nostri«, marveč se Ludvik pritožuje celo nad, napadom, ki ga je v tem času pod vzela proti dalmatinskim Hrvatom bizan­ tinska mornarica. Poleg tega pa ni res, da bi vse te pomožne slovanske čete prepeljali na svojih ladjah prebivalci Dubrovnika. V skladu z Ludvikovim pismom, ki sporoča, da so prišli »Sclaveni nostri« k Bariju »cum navibus suis«, potrjuje to« tudi Konstantin Porfirogenet sam v življenjepisu svojega deda Vasilija; tu namreč pripoveduje, da so uporabili dalmatinski Slovani za prehod preko morja poleg dubrovniških ladij tudi svoje lastne (ô là ta v olx^tÓQW)' 'Paovoiov xal %mv nag' airolç èy/.agiav nXoimv negaioyïïévTBç xò nélayog ДаХџагш).31 Tekstna kritika more torej pri tem stvarnem stanju napraviti le eno — na obeh spornih mestih brisati izraz »Hrvati« kot samovoljen cesarjev dostavek. Vzrok tega dostavka ni skrivnost. Boj se vrši za vlade cesarja Vasilija (867—886), prav v tekstu 29. poglavja neposredno pred opisom arab­ skega vdora do Dubrovnika in boja za Bari pa se navaja, kako so poslala slovanska plemena (očitno so mišljena vsa od Hrvatov do Dukljanov z edino izjemo Neretljanov) Vasiliju poslance, ga prosila za krst in obnovila svojo podložnost Bizancu.32 Primerjava teksta v De admin. imp. s tekstom v Hi- storia Basilii imper. (gl. III c) nam bo še posebej dokazala, da je bil Kon­ stantin Porfirogenet v resnici prepričan, da so se Hrvati vrnili pod bizantin­ sko oblast pred osvojitvijo Barija (torej med 867 in 871) in da niso le , slučajno zašli v spisek bizantinskih pomožnih čet ob tem bojevanju v De admin. imp. c) Vsebina izraza Sklabârhontes. — Hauptmann polemizira v »Repliki« proti moji trditvi, da ni mogoče, da bi isti pisec »enkrat štel Hrvate med Slovane, drugič pa jih navajal kot od teh razlikujoče se ,gospodarje Slova­ nov'«, sklicujoč se na dejstvo, da so bili vendar tudi Saši, Franki in S vabi vsi Nemci. Pustimo ob strani dejstvo, da s tem polemizira prav za prav sam proti sebi, kajti moja formulacija je v svojem drugem delu le kratko povzela njegovo lastno analizo teksta (II a in č). Ugotoviti pa je treba, da bi njegova primera ustrezala le tedaj, če bi si pri nemških razmerah stali v takem nasprotju, kakor tu po njegovi analizi »Hrvati« in »Slovani«, ali »Saši«, ali »Franki«, ali »Švabi« in »Nemci«, ne pa »Saši«, »Franki« in »Švabi« sami 28 Gl. pregled tega vprašanja v Zgodovini narodov Jugoslavije I, 1953 (red. B. Grafenauer, D. Perović, J. Šidak), str. 222—223 in str. 334. 29 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 131, vr. 4; Rački, Doc, str. 348. 30 Rački, Doc, str. 361—362. 31 Rački, Doc, str. 346. 32 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 128—129; opis vdora Arabcev str. 129—131 navezuje neposredno na to; Rački, Doc, str. 338, 370—371, 347—353. 14 Zgodovinski časopis 209 međ seboj. Tako pa je njegova primera brez moči, razen če Hauptmann na tak način obenem umika svojo analizo o pomenu spornega mesta (II a). Sicer pa nasprotje ostaja in ga s to neprimerno primero ni mogoče zastreti. Vprašanje, na katerega sem opozoril že v svojem »Odgovoru«, pa je drugje. Ali dovoljuje tekst v luči Porfirogenetovih podatkov o naselitvi Slovanov — od Hrvatov do Dukljanov in Neretljancev — tisto razlago, ki mu jo daje Hauptmann v II a in ki je obenem v marsičem izhodišče njegovih teorij o družbeni dvoplastnosti pri Hrvatih in na ozemlju drugih »Sklabar- hontôn«? Na tem mestu omenjena srbska plemena — Srbi, Zahumci, Travunjani in Konavljani — so se naselila po Konstantinovih podatkih v opuste­ lih deželah. Nikjer ni govora o tem, da bi bili že pred njimi naseljeni tu kaki »Slovani«. Izraz mvç loinovç ^xlaßdQzovzag se očitno nanaša prav na ta plemena oziroma na »gospodarje Slovanov« iz njihovih vrst. Toda kakšnih od sebe različnih Slovanov »gospodarji« bi mogli biti po Konstan- tinovem gledanju oni? Saj jih — po tej podobi — ob naselitvi v »opustelih« deželah niso našli! Ce gre za »gospodarje« ali »plemstvo«, more torej biti po vsem tem le tisto plemstvo, ki se je razvilo izmed članov teh plemen samih. Torej ne za »gospodarje« nekih drugih Slovanov, marveč samih Srbov, Zahumcev, Travunjanov in Konavljanov. Vse to bi po Konstantinovih podatkih o naselitvi Dukljanov veljalo tudi zanje. To končno potrjuje tudi stvarni družbeni razvoj pri Srbih, kakor je ugotovil že Hauptmann (IIb).33 S tem pa dobi izraz »Sklabârhontes« vsaj za »ostale gospodarje Slovanov« seveda nujno drugačno vsebino, kakor pa mu jo pripisuje Hauptmann zaradi Hrvatov. To so kljub vsemu le »srbski, zahumski, travunjski, konavljanski ,gospodarji'«. Analiza Konstantinovega teksta pa pokaže, da tudi za Hrvate ne velja nič drugega. Ce namreč pregledamo besedilo obeh Konstantinovih po­ glavij o naselitvi Hrvatov (De admin. imper. 29. in 31. pogl.),34 v njem ni sledu niti o gospodujočem položaju Hrvatov nad Slovani, izvirajočim izza naselitve, niti o razlikovanju raznih etnično-političnih plasti na Hrvatskem. Vse besedilo, ki opisuje, kako so se Hrvati polastili Dalmacije, se glasi: »Tedaj so Hrvati na povelje cesarja Herakleja zgrabili za orožje, prepodili . iz tistih krajev Obre in se naselili po ukazu cesarja Herakleja v deželi Obrov, kjer danes prebivajo.«35 Šele v 30. poglavju, ki je bilo delu dodano šele po Konstantinovi smrti36 in torej za njegovo gledanje ob pisanju 29. poglavja (v letih 948—949) ne pomeni nič, je Hauptmann poskusil najti dokaz za položaj »Hrvatov« kot »gospodarjev Slovanov«: »Potem ko so se (se. Hrvati in Obri v Dalmaciji) nekaj časa vojskovali med seboj, so zmagali Hrvati, ene med Obri pobili, druge pa prisilili, da so se pokorili. Odtlej so zavladali v tej pokrajini Hrvati; 33 Gì. na pr. C. Jireček, Geschichte der Serben I, 1911, str. 114—159 II 1918, str. 6—34; Jirecek-Radonić, Istorija Srba I2, 1952, str. 61—89, 257—272-' II2, 1952, str. 33—61; T. Taranovski, Istorija srpskog državnog prava, I, 193l' str. 1—82; D. Jankoyic, Istorija države i prava FNRJ, Ranofeudalne države jugoslovenskih naroda, 19523, str. 82—92; Zgodovina narodov Jugoslavije I 1953, str. 227—228, 240—241, 369—376 itd. . 34 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 125—131, 147—152; B Grafe- nauer, HZ V, 1952, str. 4—14 (redakcija B). 35 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 148, vr. 16—20; Rački Doc str. 272. 36 Lj. Hauptmann, Dolazak, str. 96—101; B. Grafenauer, HZ V 1952 str. 15—28. 210 »• (in še sedaj so na Hrvatskem drugorodci Obri in se jim pozna, da so Obri).«37 Sklicujoč se na dejstvo, da se imenujejo »slovanska plemena, ki se imenu­ jejo tudi Obri«, iz opisa naselitve v 29. poglavju v opisu naselitve v 30. poglavju le »Obri«, namreč dokazuje, da gre pri »Obrih« za »Slovane« prav tako tudi v navedenem besedilu.38 Toda obe mesti izvirata iz različnega ljudskega izročila: prvo (o naselitvi Obrov in Slovanov) iz izročila dalmatin­ skih Romanov v Splitu, drugo (o prihodu Hrvatov in boju z Obri) iz hrvat­ skega ljudskega izročila.39 Terminologija obeh more biti torej različna. Sicer pa — čeprav gre v besedah o drugorodcih Obrih na Hrvatskem za dostavek poročevalca ali pisca k ljudskemu izročilu — vsekakor kažejo te besede, da so tudi po pojmovanju pisca tega poglavja Hrvati pokorili le del resničnih Obrov, ne pa »Slovane«; ti se v X. stoletju pač niso razlikovali od »Hrvatov« kot »drugorodci« niti po telesu, niti po jeziku. Tekstna podlaga zaradi možne različne terminologije v različnih ljudskih izročilih pa ne dopušča niti dokazovanja, da je to pojmovanje poročevalca ali pisca napačno. Tudi »Hrvatje«, ki so sicer prišli v zvezo s Sklabârhonti le po samovolji Konstantina, morejo biti torej po njegovem gledanju le »gospodarji« izmed Hrvatov nad Hrvati, po svoji vsebini torej vsekakor le »hrvatski ,gospodarji'«. Ali pa gre vsaj res za »gospodarje« v pravem smislu, za »plemstvo«? Hauptmann se sklicuje v »Repliki« na tekst, ki padcu Barija sledi in pri­ poveduje o beneventanskih in kapuanskih zarotniških arhon t ih-plemičih (L. M. Hartmann govori sicer tudi o njih kot o »malih dinastih«)40 in trdi, da gre potemtakem za plemiče tudi pri Sklabarhontih. Toda prav pred tem odstavkom o arabskem obleganju Dubrovnika in bizantinsko-frankovskem obleganju Barija pripoveduje Konstantin o Slo­ vanih v Dalmaciji, da »ta plemena (našteta so vsa od Hrvatov do Neret- ljanov), kot pravijo, nimajo arhontov razen županov-starcev, kot je pravilo tudi pri vseh drugih Slovanih«. Sele ko so se podvrgli znova bizantinski nadoblasti za Vasilija, je ta »postavil nad nje arhonte, ki so jih oni želeli in izvolili, iz rodu, ki so ga spoštovali in ljubili. In odtlej vse do danes postajajo arhonti nad njimi iz istih rodov in ne iz drugih«.41 Katero merilo je torej treba uporabiti za »Sklabârhontes« — ono o'arhontih pri Slo­ vanih pred omembo Sklabarhónton, ali ono o kapuansko - bene­ ventanskih arhontih iz vložka o zgodovini južne Italije in o Soldanu po njihovi omembi? V kateri sklop spada podatek o prehodu preko Jadrana na dubrovniških ladjah? Na srečo je Konstantin Porfirogenet obravnaval prav ta predmet kar trikrat v svojih delih: prvič v delu De thematibus (napisanem med 1. 934— 37 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 144, vr. 2—7; Rački, Doc, str. 271; B. Grafenauer, HZ V, 1952, str. 9, 10 in 14 (t. A III 3 in op. 10). 38 Gl. op. 2. 39 B. Grafenauer, HZ V, 1952, str. 29—32. 40 L. M. Hartmann, Geschichte Italiens im Mittelalter III/l, 1908, str. 290: »Selbstverständlich fühlten die kleinen Dynasten sich auf ihren Thronen nicht mehr sicher, wenn neben und über ihnen das Kaisertum seine Standarte auf­ pflanzte«. 41 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 128, vr. 17—24, in 129, vr. 2—6 in 9—13; Rački, Doc. str. 369—371; za analizo gl. Lj. Hauptmann, Koje su sile hrvatske povijesti odlučivale u vrijeme narodne dinastije, Zbornik kralja To­ mislava, 1925, str. 170—173- 14« 211 944), drugič v De admin. imper. (948-49) in tretjič v Historia Basilii imper. (948—950).42 Primerjava vsebine teh tekstov pokaže naslednje: A. De thematibus • 1. Longobardia z glav­ nim mestom Neapolis je za vlade Žena prišla pod Gote. Gote in z nji­ mi pomešane Franke je premagal Narzes pri Kasulinu. Odtlej do da­ našnjega dne je Longo­ bardia tema. 2. Za vlade Mihaela so napadli Dalmacijo Saraceni s 36 ladjami pod poveljstvom Solda- na, Šamana in Kalfe, zavzeli Budvo, Roso in Kotor ter oblegali Du­ brovnik. Dubrovniški poslanci s prošnjo za pomoč so našli v Cari­ gradu kot cesarja že Vasilija. Ker so Arabci B. De admin. imper. Ko se je cesar pre­ selil v Carigrad, je. bila Longobardi j a razdeljena v dve pokrajini, eno s sedežem v Neaplju (Si­ cilija, Kalabrija, Nea­ pel, Amalfi), drugo s sedežem v Beneventu (Papija, Kapua in vse ostalo). Narzes, ki je upravljal Benevent za cesarice Irene in papeža Caharije, je zaradi spo­ ra s cesarico poklical v Benevent Langobarde iz Panonije. Po osvojitvi Beneventa so podvrgli vse ozemlje Longobar­ di j e do Kalabrije in Pa­ pi je. »Prvo mesto je bila stara in velika Ka­ pua, drugo Neapolis, tretje Benevent...« Od­ kar so Langobardi raz­ delili Longobardi j o med Benevent in Salerno, je »do danes, ko je 7. in- dikcija, leto postanka sveta 6457 (= 948—949), 200 let«. Sledi zgodovi­ na Kapue in omemba ustanovitve Nove Ka­ pue pred »73 leti«. Ker je zaradi nemar­ nosti prejšnjih vladar­ jev upadla bizantinska oblast v Dalmaciji, so za vlade Vasilija napad­ li Dalmacijo Saraceni s 36 ladjami pod povelj­ stvom Soldana, Save in Kalfe, osvojili Budvo, Roso in Kotor ter na­ padli Dubrovnik, ki so ga oblegali 15 mesecev. C. Histor. Basil, imper. a: Za vlade Mihaela je izgubil Bizanc skoraj vso Italijo in Sicilijo, ki so jo osvojili Saraceni, v Panoniji in Dalmaciji pa so se osamosvojili »Hrvati in Srbi in, Za- humci, Travunjani in Konavljani in Dukljani in Neretljani«. Zaradi tega so poslali Saraceni pod vodstvom Soldana, "2 Konstantin Porfirogenet, n. n. m., str. 61, vr. 11, do 62, vr. 20 (De the­ matibus) 129 vr 19, do 136, vr. 16 (De admin. imperio); Theophanus contmua- tus ed. Ï. Bekker, Bonn 1838, str. 288, vr. 12 do 297, vr. 23 (Historia de vita et rebus gestis Basilii inclyti imperatóris) ; Rački, Doc, str. 338—339, 342—353, 369—371. 212 izvedeli, da gre mestu na pomoč bizantinsko brodovje, so šli v Italijo, osvojili Bari in . od tod vso Longobardi j o in Ka- labrijo do Rima s 150 mesti. Vasilij je poslal proti njim vojsko in 100 ladij, »pisal pa je fran- kovskemu kralju Ludvi­ ku in rimskemu papežu, da naj pomagata nje­ govi vojski«. Oba sta se pridružila cesarjevi voj­ ski, premagala Sarace­ ne, osvojila Bari in uje­ la tudi Soldana: »ko je tega obenem s Saraceni dobil, je odšel frankov- ski kralj Ludvik domov. Cesar pa je obdržal vso Longobardijo, kakor ji tudi danes gospoduje rome j ski cesar«. Na prošnjo Dubrovča- nov za pomoč je poslal Vasilij 100 ladij pod po­ veljstvom Nikite Orifa. Saraceni so zato odšli v Longobardijo, osvojili Bari in se tam nastanili. Od tod je vladal Soldan 40 let vsej Longobardiji do Rima. Zato je cesar zahteval po poslancih od frankovskega kralja Ludvika in rimskega papeža, da pomagata njegovi vojski proti Sa­ racenom v Bariju. »Ta dva, kralj in papež, sta ugodivši cesarjevi proš­ nji, oba prišla z veliko vojsko, in ko sta se združila z vojsko, ki jo je poslal cesar, obenem s hrvatsko, srbsko in zahumsko in s Trebi- njani in Konavljani in Dubrovčani, dalje z vse­ mi mesti Dalmacije (ti so bili namreč navzoči vsi po cesarjevem ukazu) in ko so prešli v Longo­ bardijo, so se vrgli na mesto Bari in ga razru­ šili. Treba je vedeti, da so hrvatske in druge slovanske arhonte pre­ peljali v Longobardijo prebivalci mesta Du­ brovnika na svojih last­ nih ladjah. In mesto Bari in deželo in vse (saracenske) ujetnike je vzel rome j ski cesar; Soldana pa in ostale Sa­ racene je vzel frankov- ski kralj Ludvik«. Sambana in Kalfusa v Dalmacijo 36 ladij, ki osvojile Budvo, Roso in Kotor. Nato so dolgo oblegali Dubrovnik. V času, ko so bili dubrov- niški poslanci s prošnjo za pomoč na poti v Ca­ rigrad, je zamenjal Mi­ haela na prestolu Vasi­ lij, ki je poslal mestu na pomoč 100 ladij pod poveljstvom Nikita Ori- fe. Saraceni so zato od­ šli v Italijo, osvojili Ba­ ri in si pokoril vso Lon­ gobardijo do Rima. (b: bizantinska pomoč je povzročila, da so se »prej omenjena plemena, namreč Hrvati in Srbi in ostala«, spet povrnila pod bizantinsko oblast, bila znova pokristjanje- na in dobila nove ar­ honte, ki so jih izbrala in domačih vrst.) c: Saraceni so v Italiji stalno širili svojo posest in osvojili 150 mest. Ker je cesar sodil, da je voj­ ska, poslana zaradi Du­ brovnika in Dalmacije, preslaba, je poslal po­ slance k frankovskemu kralju Ludviku in rim­ skemu papežu z nasve­ tom, da naj podpreta njegove čete v boju proti Saracenom, in »je uka­ zal, naj boj podpro tudi mena {y.éQaç) Slovanov, malo prej omenjena ple- prepeljana preko dal­ matinskega morja na ladjah prebivalcev Du­ brovnika in njih sa­ mih«. Združena vojska je zavzela Bari; mesto, dežela in vsi (saracen- ski) ujetniki so se vrnili pod bizantinsko oblast, »Soldana in njemu pod- 213 3. »in jih odpeljal v mesto Kapuo in mesto Bene­ vento Tu je Soldan naj­ prej arhonte Kapue in Beneventa z zvijačo pri­ pravil do upora proti Ludviku, ki se je zato vrnil domov. Toda Sol­ dan, ki so ga arhonti izpustili iz ujetništva, se je z vojsko vrnil pod Kapuo in Benevent, da si ju podvrže. Ker Lud­ vik ni hotel več poma­ gati upornima mestoma, so prosili za pomoč bi­ zantinskega cesarja. Va­ silij jih je — kljub novi Soldanovi zvijači, s ka­ tero je ta hotel doseči, da bi jim ujeti poslanec naznanil, da je bizantin­ ski cesar pomoč odre­ kel — rešil obleganja. In odtlej sta Kapua in Benevent podložna Bi-5 zancu. ložne Saracene je pa vzel frankovski kralj«, »in jih odgnal v Ka­ puo; tej je namreč tedaj on gospodoval in enako tudi Beneventu«. V »po­ živitev pripovedi« in »za »duševno vzpodbudo« bralcem uvršča Kon­ stantin v »zgodovino« še »postransko zgodbo«, kaj se je zgodilo »med kraljem Frankovske in Soldanom... in prebi­ valci Kapue in Bene­ venta«. Po tem uvodu sledi skoraj dobesedno isto pripovedovanje ka­ kor v B3, le z dvema novima podatkoma, nam­ reč da je bil Soldan v Kapui do teh dogodkov ujet dve leti in da je odšel, ko so ga arhonti izpustili, v Kartagino. - n^ssssTpS^t !i:nïosbvurvsem rešii ™***. **» Ob primerjavi odstavkov ВП B3 Ä -^4" V teh treh variantah.« iz istega vira: dogodki v obeh odlomka i« Ug0tovi1' da Sre ™ Poročilo anekdotski značaj beneventana p^uTve7k°, "T ÌSU le^darno- njegovem zelo verjetnem dokazovanju ' dobu Koni ^ / КарШ" P° Kapue leta 948-49, prav ko je pisal 27 ч« Konstantin to poročilo iz Salerno in Benevent sta bila namreč v rP7nf,' P°glavje De ad™in. imperio. vseW„, ГоА,В2„р|" SÜCr rSK-"* 4i *•a*" širjenja v južno Italijo in vnovične osvniit™ » .DalmaciJ0- njihovega raz- Edino izjemo v tem pogleS pomen? C'l VZTI P°.- Ш2аПСи in Frankih' poročila o spremembah v Dalmati za vLr,' kl je Vzet iz drušega na to mesto v Hist. BasUii iSer na ie venf 7 ^^ Njeg0Va Postavitev vega gledanja pomembna L"r nam шГ^е^ТУ\^Шшаао- prepričan, da spada tudi prehod dl2™ в * , Konstantin v resnici XV, "9o\B.trBT^52%vrS?h™rÄvSf¥ranÄ 1шре™' в>™* Zeitsohr. 369—371. "ogenet, n. n. m., str. 129, vr. 2—19; Rački, Doc, str. 214 navanje tega poročila v B in C je prav rezultat sprememb v časovni opredelitvi arabskih pohodov, ne pa samo iskanja motivacije, zakaj so se slovanska plemena znova podvrgla Bizancu, kakor je mislil Bury. * Po a _ vr- 12 — srl29'vrl9 str. 289, vr. 2; str. str. iza, vr. i» 291> vr j _ str 292, vr. 13 = C2b 2. str. 129, vr. 19 - str. 61 vr. 12 - str. str. 289, vr. 2 - str 131 vr. 13 62, vr. 18 str. 290, vr. 23, str. bil. lui, vi. i* 292 vr 14 — str 293, vr. 23 = A2, B2, C 2 *2:3U-,1" SAŠ:.--»» Podlaga za 1 je posebno, z 2 vsekakor ne povezano (to dokazuje različna kronološka in stvarna povezava obeh elementov v B in C), sporočilo iz Dalma- Se o spremembah za vlade Vasilija v razmerju med Bizancem in.slo vanskimi plemeni ter o uvedbi dinastij (t. j. novih »arhontov«) pri slovanskih plemenih pod bizantinskim vplivom v tem času. nllhrnmiVa Podlaga za 2 je poročilo o vdoru Saracenov v Dalmacijo do Dubrovnika in nato v Italijo ter o boju s Saraceni za Bari; možna je domneva, da tudi podC za to poročilo izvira iz dalmatinskega (dubrovniškega?) izroČ! a; vendar jo je povsem dokazati težko. To poročilo je bilo v Bizancu ze pred letom 944. 45 I. B. Bury, n. n. m., str. 551 (121). 46 I. B. Bury, n. n. m., str. 549—550 (120). 213 Podlaga za 3 (enako tudi za BI v izvlečkih) je poročilo iz Kapue z izra­ zitimi elementi pripovedke, ki je prišlo v Bizanc leta 948—949. Mesto, kjer je spojen tretji vir z drugim, dokazuje že obseg drugega vira v De thematibus, kajti ob pisanju tega dela Konstantin tretjega vira še ni imel v rokah. Da je meja med obema oddelkoma resnično na tem mestu, pa kaže tudi uvod v C3, kjer Konstantin sam kar naravnost pove, da je pripoved o Soldanovem ujetništvu vložek (»postranska zgodba«, uvrščena v »zgodovino« zaradi »poživitve pripovedi« in za »duševno vzpodbudo«!), ki je ostalemu tekstu dodan. Mesto o slovanskih pomožnih četah spada torej v drugi, ne pa v tretji vir. Te ugotovitve nas pa opozarjajo, da odstavki, ki se začenjajo s on oz. loitov би na tem mestu ne le ne zadoščajo pri ugotavljanju sestavnih delov 29. poglavja De admin. imper., marveč so si s temi sestavnimi deli na enem mestu celo v nasprotju. Uporaba drugega vira se začenja brez takšnega novega odstavka in seže — to je še važnejše — celo v novi odstavek, tako da je s iaziov OH pred »Hrvati« pretrgana. Uporaba tretjega vira pa se začenja sredi stavka, ne da bi bilo to po obliki teksta razvidno, 'latèov òzi pred »Hrvati« pa ima brez dvoma svoj poseben vzrok. Pokaže nam ga primerjava B2 s C2. Konstantin je hotel tu, kakor tudi drugod v poglavjih o dalmatinskih Slova­ nih47 podčrtati bizantinsko oblast nad slovanskimi plemeni. Zato je pač dopol­ nil besedilo z njihovimi imeni v zaporedju, ki ga je našel v poročilu v reformah za Vasilijeve vlade in ga uporabil tudi za razvrstitev poglavij o teh plemenih. Besedilu je dostavil značilno pripombo, da so se boja udeležila »po cesar­ jevem ukazu«. Podatek predloge, da so se prepeljali preko morja tudi na svojih ladjah, je pa naravnost spremenil v trditev, da so jih prepeljali na svojih ladjah le neposredni bizantinski podložniki, Dubrovčani. In prav s tem mestom, kjer svoje predloge ni le dopolnjeval, marveč nasprotoval njeni vsebini, je začel novi odstavek in tako svojo trditev še podčrtal. Spričo vsega tega je povsem jasno, da ni mogoče uporab­ ljati za razlago izraza »Sklabârhontes« teksta o kapuansko- beneventanskih arhontih v posebnem in prvotnemu tekstu o padcu Barija šele pozneje dodanem vložku o Soldanovem ujet­ ništvu (B3, C3), marveč le tekst o arhontih pri Slovanih (C2b oz. 1. del poročila De admin. imper.). To velja toliko bolj, ker sta bili predlogi za 1. in 2. del poročila po pričevanju Historiae Basila imper. pri Konstantinu tako tesno spojeni v enotno sliko in ker je predloga za 1 v tekstu De admin. imperio prav na tem mestu vplivala na spremembe v predlogi 2. Iz tega pa sledi, da je bil Corovičev in Baradov dvom o pravilnosti Haupt- mannove interpretacije izraza »Sklabârhontes« opravičen, da gre pri njem vse­ kakor le za »slovanske kneze« ali »poglavarje«, ne pa za »gospodarje Slovanov« ali slovansko »plemstvo«. Kvečjemu bi mogli še misliti, da gre za »župane- starce«, toda zaradi načina, po katerem so prišli »Hrvati« pri Konstantinu v ta krog prav pod vplivom sprememb za vlade Vasilija, je to že zelo never­ jetno, če ne celo nemogoče. Način, po katerem so prišli »Hrvati« na tem mestu v krog bizantinskih pomožnih čet in v zvezo s »Sklabarhonti«, tudi povsem izključuje zanje kakšno posebno, le na tem mestu vsebovano sporočilo o nji­ hovem posebnem položaju na »Slovani«. Vsa ta analiza nas torej vendarle sili, da dajemo tudi izrazu »Xoajàxovç« pridevniško vsebino. Kot so namreč ostali »Sklabârhontes« le »srbski, zahumski, travunjski in konavljanski« arhonti (t. j. knezi ali poglavarji), tako so omenjeni pač tudi »hrvatski«. Namerno sem se vse doslej odrekel pri analazi obravnavanju slovniških 47 B. Grafenauer, HZ V, 1952, str. 23—28. 216 vprašani kjer Hauptmann osporava moje stališče, in poskusil rešiti spor okrog £Н&УГА=ГА -s-s-s ™';| i Нг\ГкЖ^^ tov ć'naveđel Ol, analizi De admlnistrando imperio nekaj primerov pndevmske rabe S Îrugatoil. „arodno.tnlh imen v niihovi originalm .b*.b« orne SLS *-*. -v-odeAïï ff * îSTS ГА£3£ HhïLvrZanri istem piscu eM>™ Maato..» «rt Z*.«*!««™-.'1 , . Pa tSđi « oïsÏÏvUu pred omembo ,Sklabarhó»to„., o katenh smo tele, ^oSi^o^r^rSrroSrôSlkï ï Ärepr.slo le •"ÏÏLSSST«. v resnie, ,ve N-^.^v «^^ЈЈ-*. HaiE^SHiESHSmÄ svoje analize tega izraza v hrvatskih razmerah. ^ Qrafenauer -^Sanojlović, Studije o spisu »De administrando imperio« cara Kon­ stantina VII. Porfirogenita, Studija druga Rad JAZU_186, 1911, str. 52, « Nikefor patr., ed. De Boor, 1880 str 35, vr 19 2U. s» Teofanes, ed. De Boor, I, 1883, str. 456, vr 26—27 « Theophanes continuatus, ed. I. Bekker, Bonn 1838, str. 481 vr 4 7 in 474, ÎA-14. Opozoriti je vredno tudi ^f^^^^W ÄaS imen pojavlja ponekod v De admm. imperios tako na.P£ Ј^Х:. ,rtr. \06) ali (Konstantin Porfirogenet, n. n m., str. 146, vr^ 9, KacKi ^ ed Ó1> o,uao#eioa Za/Ao^icav у.шда (str. 153, vr. 1U—11, oz. n rT-~Pr0fr У: tHauPtmann verscnie- druck »die Archonten« den suditalischen Adel bedeutet. Mit der^п У später als die anderen zwei Nachn^tentom^exe^uD^ gekommen; deshalb bei den Slawen und über die Kampfe ™* «?