LETO IV. LJUBLJANA, 27. NOVEMBRA 1926. STEV. 51. NAROČNINA ZA-JVGOSLA-VHO ČETRTLETNO DIN 15* CELOLETNO DIN 6o/ZA-INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO/OGLASI P6 ČENIKV/ POSAMEZNA Številka-po din-150, POŠT, ČEK. RAČ, 13.188 VREDNIŠTVO-INVPRAVA v-včiteliskitijkarni/ rokopisi se Ne vra- "CA70/ANONIMNI DO-PlSl-SE-NEPRIOBČV-7E10/P0ŠTNINA-PLA-VCANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Prehaiamo v deveto leto odkar te bilo historičnega 1. decembra 1918 s slovesno besedo iti pisanim orotokolom Dotrieno tisto za kar ie žrtvovalo stotisoče sinov iueoslo-venskeea naroda svoia cvetoča življenja. Osem let ie nreteklo od tistega velikega hiDa. ko ie spontano zaklical narod svetu, da smo eno in da hočemo v bodočnosti triie bratie rame ob' rami živeti enoduš-no zaiedniško živlienie. In 00 teh osmih letih se obračamo danes na-zai k izhodišču, da si osvežimo soomin na komai minulo dobo v kateri smo mi. ki smo danes izobčeni in zavrženi z naoorom vseh sil ohranili neokrnjeno večno prisego Ujedinienia. položeno mrzlega zimskega 1. decembra 1918. Niso veseli snomini. Jedva ie bil nalenlien manifest o uiedinieniu do kioskih Zagreba. Beograda in Ljubljane. že so vstali reakcionarii in izrekli nad niim svoi anathema. Prvi med vsemi na ie bil današnji kralievi minister 11. r. Stinica Radič. ki ie nrevnil vse in naknadno odrekal no izvršenem činu nlacet v imenu hrvatskeea naroda.' Namesto nozitivnega dela za izgradnjo države, so nastale nrazne čr-karske nravde in spopadi mod nreie tako oduševlienimi Prečani in Srbi zavolio gesel ter načel, ki so Po 1. XII. 1918 spadali edino le v rODotarnico ali muzej. Po neštetih mučnih peripetijah so narodni očet-ie končno pristopili k ustavnemu vprašanju. Mirotvorcc in republi fanec Te Zeh a Priorf odbil sodelova-ne Dri ustavotvornem delu in se z večino Hrvatov abstiniral. Korošec. ki ie snrva krmaril no iueoslo-venskih vodah, ie no zgledu Radiča nričel reterirati in snoredno z muslimani, ki so ustave izglasovali, oporekati isti upravičenost in veljavnost. Tem državoDravnim borbam so se pridružile nevolie skrajno slabo izvedene centralistične 1. XII. 1918. administracije, s katero sta soored-no korakale korupciia in izrabljanje državne vlasti. Povoine prilike in splošna izmučenost so poleg tega nudile i nailenše Dolie naitemnei-šim elementom srbskega dela našega naroda, da so preko ledii nad-lih in ranienih roiakov nadalievalf kariiero vzklilo v Nizzi in Parizu in zanočeli i s svoiim političnim nastopanjem v smeri velesrbskega hegemonizma, ki ie tolikani odbiial vse sicer državotvorno čuteče Slovence in Hrvate. Tekla so leta. država na ni niti daleko tako napredovala, kakor bi bilo sicer z ozirom na nienn nrirod-no bogastvo in vrline naroda pričakovati. Ustvarjale so se nairazlič-neiše kombinacije, sklicevali kongresi in ankete, dokler ni v glavah očetov domovine zasinila misel sporazuma. Radikali so bili v tisti uri. ko ie padla nrva lozinka o »sporazumu« naizaerizeneiši sovražniki te idefe in dosegli nrekinienie koalicije z demokrati in vodstvo novih volitev Dri katerih ie bila številčno meoslo-venska struin izgubila bitko v korist kot buiica naraščajočemu separatizmu. Sledil ie Markov protokol s federalističnim blokom in končno homogena radikalna vlada. Iz-gledalo ie že, da stoiimo pred popolno SDravo separatistov z radikali. ki Da so c svoiim zavlačeva-niern dosegli, da ie seliaški tribun šel no Evropi agitirat za hrvat-sko stvar, dočim ie. Demokratska stranka s Dribhžavaniem radi-čevcem dosegla niihov Drihod v Beograd, ki na ie. istočasno zahteval pretežko žrtev — razcepitev demokratske, stranke. Korošec-Da-vidovičeva vlada se ni niti dobro etablirala. ko io ie Stioica kot član moskovske seliaške internacionale s svoiim predolgim iezikom vrgel in pripravil Dot P. P. režimu, ki ie izvedel februarske volitve in doka- zal. da narod ne pristaja na načelo sporazuma treh dominantnih različnih narodov v zemlii in da se ta izreka za nrovedbo ustave v smislu integralnega narodnega in državnega edinstva. Vladoželinost in prikriti separatizem na ie i ta no volitvah ustaljeni režim P. P. oboril in sklenil famozni narodni sporazum z Radičem no njegovem iz-nokor.ieniu za rešetkami in temeljitem zdecimiramij radičevščine do Obznani. Vsebino in posledice narodnega sporazuma občutimo vsi predobro. Poleg popolnega eliminirainia vseh pozitivno ustvariaiočih iugosloven-skih elementov od graienia države: nastopa že tudi razkroi vseh faktorjev gospodarskega in državnega napredka, kakor tudi sedai še ospovnega načela vladanja parlamentarizma. Namesto, da bi osmo leto no ustanovitvi države konsr5-tirali vsestransko naoredovanie. za-moremo pribiti le popolno pasivnost naroda in njegovega predstavništva. ki 7. brezorimerno brezbrižnostjo ubiin demokracijo in ljubezen do države. Po vseh teh In še mnoeo nena-štetih bridkoresničnih deistvlh iz-gleda. d » ie položaj zemlje ta trenutek skorn brezupen. Navzlic temu on Preganjani in razpuščeni Or-iunaši ne obuouiein niti 7.0 hin. ker ni ie sile. ki bi iim mogla iztrgati vere. da nride 00 vseh grenkih razočaranjih in nonižaniih ura. ko se bode čez noč zrušile v nič vse kombinacij 'čmožottth Hfmnoooicev solunskih morilcev in avstr?fskih de-nunciiantov. Od nac vseh Da ie odvisno, da 11 bo ta ura čfmoreie napočila In onemogočila tistim, ki že osem let unl-čuieio zemlio. obhajati na ministrskih foteliih nove fubileio niihovim dušam tako tuiega praznika Edinstva in Uiedinienia. A. V. Glas neodkritosrčnih. Reči moram, da ni med nami niti enega odkritosrčnega moža. ki ne bi odobraval našega stališča napram Italiji. (Iz interviu-ia dr. Ninčiča s fašistom Zingarelli-iem). Če in kadar mi, iugoslovenski nacionalisti, spregovorimo ali napišemo kako besedo, ki se tiče političnega poležala v naši državi. nrav gotovo ne storimo to radi tega, da bi i mi hoteli noseči v ono takozva-no politiko, ki se pri nas no pretežni večini izčrpa v gnusnem tekmova-nhi ht borbi za osebno eksploatacijo vseh materiielnih dobrin našega naroda. Za nas ie namreč »politična situaclla« popolnoma razčiščena, in sicer radi tega. ker se nas že dolgo več no tiče In za nas več ne eksistira. Nacionalisti smo dobro vedeli. kie ie naše mesto za svetovne vo*ne. prav tako na dobro vemo danes, kie ie naše mesto in naš »00-ložai« in vemo dobro, kie bo iutri in poiutrišniem. Preko vsega tega prehaiamo 7 mirnim, samozavestnim pogledom na dnevni red iti udariamo in bOmn udarjali vedno le kadar si bo kdo drznil 7. nevredno besedo napasti ono. kar nam ie nai-sveteiše in obenem izvor in cili naših nacionalističnih teženi. namreč nacionalno čast. poštenost In človečansko samozavest tega naroda. Pred nar dnevi smo čitali o dogodku. M ie do vsem svetem obl-ležlu takšen, da ga tudi oovoina zgodovina našega tako preizkušenega naroda ne more enakega registriral in ki nam ie oognal kri v glavo in grenki gniev v dušo. V dneh ko fe fašlstovska hulla Italile v vse' flearskl oohoti b»W in mi-zerae megalomanijo odvzela z opniem in mečem našim bratom do ieziku in krvi tam »reko Snežnika zadnia človeška in naravna prava, ki so iih še ločila od prostih živo-tini. v tistih dnevih, ko «n imeli celo Nemci pogum protestirati zoner barbarsko zatirani in treblienie naših krvnih bratov, takrat ie našel zunanii minister naše kraljevine žalosten pogum izreči našim bednim Primorcem in Istranom one besede, ki -smo iih napisali zgoraj in katere so bile izeovoriene par dni do Rapallskt obletnici kakor v posmeh vsem onim tu in preko meia. ki so se Dar dni nrei ob mislih na Rapallo zaklenili v svetišče svoie nacionalistične duše in se vdali mislim, ki so bile dostojne onega dneva. In še. ie čutil g. dr. Ninčič ob isti priliki potrebo opravičiti nas — nacionaliste nred fašistom Zinearelliieni. češ. ako se kdaj naša zunanja politika napram Italiji kali 00 incidentih, tedaj se mora iskati vzrok /a to v naši notranii politiki. Ko smo čitali te besede, priznamo. da na prvi hip nismo verielt svoiim očem. Toda ni bilo dvoma o ntih resničnosti in verodostoinosti, ko so iih registrirali vsi naši časopisi in ko so iih c slastio zagrabili italiianski in ko do danes dr. Ninčič točno reprodukcije teh tziav ni miti uahn»nt poskusil demantirati. Ko na so že te besede padle, smo čakali vsai. kako bo narod odgovoril na tako kruto žalitev svoiega ponosa. Čakali smo zaman: narod ie sicer, v kolikor se ie niegov glas slišal. 7. IndienacHo odvrnil od sebe Ninčičeve besede, niegovi voditelji na niso smatrali potrebnim se muditi Dri takih malenkostih. ampak so hiteli naprei za boli dobičkanosnimi oosli ter so raie obiavliali radovednemu inozemstvu ona poročila anketnega odbora, ki govore le o »plinčkaniii« najrazličnejših narodovih voditeliev in o niih neresni preiskavi in katera poročila 7 vztrajnostjo ooniacaio tiščati naš dinar k tlom in nam iem-lieio v očeh inozemstva zadnje ostanke značaja poštenega, solidnega in resnega naroda. In polen- vsega tega — čuda velikoga! Ta božan-stvena vlada R. R- ki se dnevno maie. enkrat radi senilnosti enega R.. drugič zopet radi paglavskih budalosti drugega R.. ta vlada se ob gornii za ves narod poniževalni iziavi svoiega člana ni niti malo zamajala in zdi se. da se ie vse to ne tiče. Mi sicer že davno vemo, da ie ne more vreči nikako še tako važno zunanie politično, notranjepolitično ali na narodito-gospodar-sko vorašanie, ampak kvečiemu kaka »bitanea« ali »vucibotina«. Ali vendar. Baš te dni smo čitali. da ie francoska vlada Prišla v stanie krize radi neke iziave ministra Marina: vlada se ie rešila le s' tem. da ie ta minister preklical oziroma omilil svoio iziavo. ki na se ie tikala v ostalem le nar oseb neke stranke. Človek bi do vsem tem res pričakoval, da bodo naši vladni očetie vsai takrat šli parlamentarno not in izvaiali posledice, kadar gre za netaktnost, ki io ie zagrešil aktivni dan vlr.de napram celemu narodu. Nič tega. Še celo g. Radiča, ki ie imel zopet enkrat do dolgem času Iucidum * intervallum in ki ie v tem svetlem trenutku povedal neko brihtno, so priiell eo-spodie za ovratnik in ga neliali k g. Bodreru. da mu ie zamoeel povedati. da ie tudi on v Pogledu iu- poslovensko - italijanskih odnošajev istih nazorov, kakor sta gg. Ninčič in Bodrero. Dr. Ninčič ie diplomat in nai ne misli, da smo mi tako naivni, da ne bi razumeli, da io ooložai zunanjega ministra precej delikaten in da zahteva diplomatski bon-ton še vse boli rigorozno kontrolo samega sebe. kakor navaden. Mi to dobro razumemo in baš raditega bi bil storil dr. Ninčič veliko uslugo sebi. še boli pa ponižanemu in razžaljenemu svoiemn narodu, če bi se bil vzdržal napram fašistovskemu skuš-niavcu vsaktere iziave. ako si že ni uoal niemn in z niim vred vsem fašistom raztolmačiti pravih čustev našega naroda. Satansko drzna je oholost in predrznost fašistovskih zločincev in neodoustliivo lahkomiselno ie obnašanie g. Ninčiča. V onih urah. ko se stiska vsled novih fašistovskih požigov in umorov nad našimi brati srce. celega naroda od neizrekliivega gneva in tuee. poši-lia Mussolini k g. Ninčiču svoiega žurnalista. da ga sarkastično povpraša za niegove občutke. In g. Ninčič se izgovarja, kakor mlad fantek pred očetovo leskovko. da smo pač mi neboglieni Tugosloveni. krivi, če ni med nami in Italijani tako. kakor bi morale biti in da ie naša notranja ooHtika kriva, če pride kdai do kakega neliubega incidenta. Ali ie g. Ninčič pozabil, kal govori, ali se ni zavedal, da ie fašist Zingarelli stavil na nieea vprašanie. kot na zunanjega ministra in ali se ni predvsem zavedal, da gredo dolžnosti zunanjega ministra naše države preko sentimentalnih čustev Italofila? Ali mu ni prišla na um ona svetopisemska žtfr>db'a o hudiču, ki ie prišel skušat Kristusa? če bi bil uporabil g. Ninčič napram nesramnemu fašistu ono metodo, kakor io ie Kristus nad hudičem, potem bi bil s tem vsai deloma popravil marsikatero svoiih pogrešk in vsai na nievova stara leta bi mu bilo od nas marsikaj odpuščeno. Tako na ie izrekel svoio besedo in mora biti seveda pripravljen, da tudi mi stavimo na nieea nar vprašani: Kdo. g. minister; ie v našem narodu oni »odkritosrčnež«. ki odobrava Vašp stališče napram fašl-stovskt Italiji? Ali so to morda Slovenci. ki na koži svoiih bratov neprestano doživliaio nečloveške čine fašistovskih ropaidev. požigalcev in morilcev? Ali so to morda Hrvati, katerih rodni bratie so v tužm Istri brezpravni oblekt nai-ostudneišlh oreii Mussolinijevih oprod? Ali na so to morda Srbi. katerim ie »plemeniti in vitežki« italiianski narod za svetovne voine v svoiem egoizmu in v svoii škodoželjnosti naklonil 00 nesrečnem umiku čez albanske gore, umiranje cveta srbskega dela našega naroda na obalah Tadrana ob asistenci brezdelnih laških pomorskih edinic? Kie so oni »odkritosrčni« možje, v katerih imenu ste govorili? Ni lih. Mi vsi. ki smo v očeh g. Ninčiča neodkritosrčnl. izjavljamo z vsem no vd ar kom In oonosom i g. •Ninčiču kakor tudi gg. Zingarelliiu in Mussoliniju, da onih odkritosrčnih mož. o kateri.h ie govoril naš zunanii minister, ni niti enega med celim našim narodom, če ie g. Ninčič govoril v imenu onih. kakršne si želi on, potem ie oač ostal general brez vojske in Mussolini nai ne dela logičnih zaključkov 'Z napačne premise, ker bn sicer ogo-liufan. Smo odkritosrčni, ne sicer v smeri Ninčičevih iziav. pač pa odkritosrčni v brezmobiOm gnevu studu, sovraštvu in neizoirosni borbenosti rfn strahopetnih in nizkotnih fašistovskih band. ki so se drznile žaliti in onečaščati naš narod, kakor tega do sedai še nihče ni storil v zgodovini nekaznovan. Odkritosrčni na smo v še iač.ii meri naoram vsem našim trpečim bra tom nreko fašistovskih mei 7. vso našo liubezniio, z našim borbenim hoteniem in z našim umevanjem za vse niihovo nečloveško gorie Naisi se ie naš narod nahaial še v takšnih nesrečah, svoiega ponosa in svoie samozavesti m nrodal nikdar in za nobeno ceno. Še sedaj naši vlastodržci radi govore o »narodu heiroiev« in o niegovi »slavni zgodovini«. Toda vsega tega n: več. »Narod herojev« in z niim vsa niegova slavna zgodovina leži pokopan po tisoč grobiščih od Kosovega polja pa preko Kumanova. Dobrudže in Sibiriie do francoskih boiišč. Mi vsi pa smo maihni. vse dotlei. dokler ne bomo nehali se šopirit; z junaštvom naših nadilh bratov. očetov in pradedov In dokler Sami ne borna začeli izkazovati junaštva v plemenitih in nesebičnih delih za Domovina in Narod in si graditi svoie slavne zgodovine. 1 Kam smo prišli no zaslugi različnih Ninčičev? Tja. da imamo ta-koi diplomatski konflikt, če dobi kak fašistovski mešetar v naši državi za svoi predolg iezik klofuto, dočim smeio fašisti no mili volil moriti naše liudi in iim požigati, ne da bi si upal g. Ninčič vsai enkrat z eno samo besedo ožigosati t&ke zločine. Tako daleč, da svoboden državlinn naše kraljevine v naši državi ne sme skoro več imenovati do nemarnem Mussolinijevega imena. ker ie takoi aretiran in obdarovan vrhu tega' še s pendrekom, dočim se sme. v Italiji ood natronanco fašistovskih oblasti blatiti in sramotiti našo državo. Kraiia in sploh vse. kar nam ie naisveteiše. Tia, da dopušča naša vlada uvoz vseli italijanskih časopisov v našo draž-vo. dočim ie našim listom zabra-nieno razpečavanje po Italiji Tia. da se /vrača na nas krivda, če ne niritriuiemo tolovaistvom, ki fili uprizariaio fašisti nad našimi liudmi. Dovolš ie tega ponižanja. Niti g. Ninčič. niti kdo drug nieeovih pri-iateliev nai se v iziavab ne istoveti 7. narodom: kaiti narod bo prešel nreko takih iziav k deianiem. KamPaniski bandit in nrovokater ie postal v svoiem napuhu požrešen: pred Dar meseci že ga ie moral kresniti no zobeh nemški dir. Strese-mann. pred Dar tedni na Francoz Pcincare! Zadnii čas ie, da tudi naš narod r potrebnim novdarkom dopove širokoustnemu Benitu, da smo .Tugosloveni eno. Grki pa drugo in da se take metode, kakor iih k* uporabil nul sledniih. pri nas ne bi obnesle. Menda se tega že sam Be-nito zaveda in radi tega. bogve. ali veruie vsai on Ninčičevim priiateli-skim iziavam. Zdi se. da ie 1 on 00-gruntal, da ie dr. Ninčič eno iugoslovenski narod oa drugo. Hvala Bogu. dosti nas ie onih »neodkritosrčnih« mož. ki iih ie naš zunanii minister izključil v svoii gormi iziavi in naše vrste se tntio-že. Mi vsi pa v globoki odkritosrčnosti orosimo g. ministra, da nai i v bodoče v takih iziavah loči nas needkritosrčne od odkritosrčnih in to že predvsem radi tega. ker mu odpoveduiemo vsako pooblastilo, da bi smel v našem imenu š« kdai podati kako nri!atelisko iziavo glede naših čustev do fašistovske Italile. Nočemo namreč, da bi nam mogel Benito Mussolini očitati licemerstvo in neiskrenost tedai. ko bo naš narod terial od niega in njegovih onričnikov račun glede naših ore-komeinih bratov in ko bo v mišičastih rokah iueoslovenskeea svinjskega oastiria nd cela fašistovske gloriie ostal le še kuo smrdečega gnoia in gozd vislic, na katerih bodo poznim rodovom v večen spomin viseli oni. ki so Do štirih letih klania in voinih grozot skušali znova pahniti miru in dela želine v smrtonosno vorno vihro, ki bo to not pošteno izdiviala le n^d zemlio. kier niramže in limone cveto in kier postaiaio oreko noči vekovni figaril grnndomanski heroii.________________ Adicijski stroji. THE REX C0., Ljubljana. Enrilo Splošno priljubljen kavni nadomestek, okusen I cenen. Dobiva se v vse0 dobro asortlronlO kolonij alnilJ trgovinafr Politika iz leta 1910. V velikem rompompomu zadmih tednov, ko se ie razvnela debata o Dolitiki v Sloveniti in o nezmožnosti SLS. ko ie Drihaialo SDOznanie. da »od besedi se nihče ne zredi«, in da slovenski narod ne more živeti od svoie »avtonomite«. ie med drugim roDotaniem oolitičnih kloDOt-cev nadla tudi krilata beseda: »ml Se vračamo k politiki 1. 1910.« To ie zanisal »Slovenec« in sicer tako iasno. da ip s tem Dovedal nrav točno, kai sp eodi i>ri nas ob osmi obletnici narodnega uiedin'enia. Ni dovoli, da naši politiki iziavliaio. da hočeio iti na ministrska stolce s svoilml nrotiustavnlml oroi»r»mi in orotidržavnimi eesll in dokazujem s tem. da hočeio priti v vlado, ne zato. da bi delali za državo, ampak za to. da bi delali /a eno Dartiio in da iim ie le za to. da bi kot ministri lahko še boli uveljavili svoie namena in šp več škodovali državi neeo kot ooslanci. Tako nostaia država samo še torišče, kier se »reniraio razni šnekulanti s svoiinri nroera-mf. n? oziraie sp na narod in državo. Glavna stvar ie. da rešlio sebe in svoi renome Dri zasleoltenih masah. ki so iih sami zaslepili hi z»pe-liall v dai»aš«M brezupni oolcžai. ker so ncraniali svoie neumnosti namesto da ht bili delaH. In zdai. ko ni druzeea izhodišča. Dravi »Slovenec«. da sa bomo vrnili k oolitikl L 1910. . K&> ne pozna te naiboli sfotne dobe /a slovenski narod- Klerikalna oolltlka od leta 1908,—10. To ie bila doba. ko ie SLS sooznala. da se ie zeamilo v nas nekai druzeea neeo to. kar smo Dreie zvali narodnost da se zače-nia revolucionarni nacionalizem. To so dokazali seotem-berski doeodki leta 1908. In SLS ie bila tista, ki ie stoDiln na branik avstrilakantstva. ki le denunclrala Hudi. ki so se udeležil! demonstracij In z vsemi silami Dodkrenlla nemško avstrilskl režim. L1. 1910. ie začelo izhajati »Jutro« z izrazito nacionalnimi gesli in kar ie bilo Še boli onasno /a avstro-klerikalizem — »Preporod«, elastlo naše mladine. OreanizacHa »Freoo-roda« ie bila tako močna, da ie SDreiela nase m Izoreobrnlla tudi tkzv. narodno katoliško dliaštvo. Klerikalci so se bali. da ne hi v jnladini izeubili ooore — in so — vsai na videz — nekolfko Dopustili. Začeli so tudi oni nremlšftatl o iu-coslovenstvu. ki ga ip bilo takrat nolno ozračie. Seveda na svoi način. Poiavliali so se razni načrti o trializmu itd. Vse skuDai Da ip biJa le samo zunanfa forma in ie šlo samo za to. kako v novi obliki rešiti Avstrlio in klerikalizem. A bodi kakorkoli, nriznafi se mora. da so klerikalci. ki so divjali v Liublianl In na Kraniskem takrat 7. naihuišim terorjem — vsai iz previdnosti začeli spoštovat* iueoslovenstvo (do letu 1910.). Mislimo, da sta imela Dri tem nekai zasluga predvsem dale-kovidna dr. len. Žitnik in dr. Krek. Ko ie izbruhnila balkanska volna. ie dobilo naše iueoslovenstvo že boli odločno srbsko ootezo in tudi klerikalci se temu niso moeli ubraniti. Dr. Žitnik ie nisal v »Slovencu« obširne članke ki so. dasi Misel udruženia vseh iugoslo-vensko orientiranih krofov v pnot-no iueoslovensko fronto nanerieno nroti že obstoieči fronti separatizma. nridobiva od dnp do dne na terenu. Ideia, ki io ie vrela Oriuna med iueoslovensiko čuteče mase. zmaeuie nočasi. ali eotovo. Na delu so temne sile. da bi to naravno koordiniranje zdravih in poštenih zavrle. Uspehi teh na so minimalni in samo podreieneea pomena. Fri- še popolnoma avstrijsko oobarvani. vendar razjasnili marsikatero stran našeea noelavia. Bilo na ie to vse zaradi mladine, ki ie močno stala ood n tiskom doeodkov na Balkanu. Spor med Srbi In Bolgari ie dO-maeal politikom SLS, da so se modi zooet boli avstrijsko oreoriienti-rati — sai so vedeli, da ie Bolgarija Berchtoldov eksDonent. Toda Breeainica ie le Dokazala balkanski problem v oravl luči in nacionalne-ea eibania ni bilo moeoče zadušiti, zato so se mu v SLS do možnosti Drilaeodili. Ko ie zadivjala svetovna voina ie SLS odleglo, ker ie mogla ore-klicati vse. kolikor ie Drei orisiliena vsled razmer naoram nacionalizmu popustila. Pridala ie še vse. česar .ie zmožna naiboli Dodla slovenska duša in tako skušala zbrisati 7 naše zemlfe madež ingoslovenskeea nacionalizma. Toda doeodki 1. 1916. so io prisilili. da se ie zooet oreoriientirala v iugoslovensko smer in do ironiii usode ie bila 1. 1917. celo SLS taista. ki ie do svotem načelniku Dodala deklaraclio, ki so io seveda drugi sestavili. Tako ie bilo SDet dosti iugoslovenstva — seveda zopet Drisilno nareieneea. Leta 1918. ie orišla »JueoslavHa« m zdai le bilo treba Dokazati, kai ie Jugoslo-venstvo. Toda. ko ie Idela zahtevala orvo žrtev — in to zahtevaio v?e velike ideie —.ie ostalo iugosloven-stvo fraza in klerikalci so šli nazai v avtonomistično slovensko ooHti-ko. Umikali so se črmdalie boli na škodo slovenstva in države in tako smo prišli do danaŠniih časov. Zdai o» oravito. da bodo naredllt črto čez vse hi reterirali nazai v leto 1910. To se pravi, da ne bodo več laeall Srbom in drueim. Postali bodo resnični, nravi bivši Avstrijancl Ir. leta 1910. Vse kar ie bilo med tem lepega — ie zmota. Doba 1910. do 1911. in 1917.—21.. ko so ore-krščevali svoia društva, klube, tiskarne itd. v iueoslovensko ime — ie doba hinavstva rn popuščanja. Pravo svoio nodobo so imeli od 1. 1908,—10.. Dotem 1. 1914.—1917. in zadnia štiri leta. Da oa ne bo kdo v dvomu, da so se kdai izoreobmili — gredo raiši Dooolnoma Ha pred orve začetke iueoslovenskeea nacionalizma na Slovenskem, torei v čase naiboli Drotiiueoslovenske naše Dolitike. Ne Sramujejo se svoie preteklosti — oroelašain to z« Svoi politični ideal. Morda ie to nrav za to. da np bo sleDomišenia. S tem Droeramom hočeio zastooati slovenstvo In pa kazati doma in ored svetom v še boli sramotni luči nego dozdai. Moremo nričakovati torei novih velikih doeodkov. Dolžnost vseh pa te. ki pošteno slovensko in iueoslovensko čutiio. da z vso silo množo nacionalne vrste In pomagalo brisati z našega narodnega telesa izdaialski pečat, ki mu ga hoče pritisniti SLS s svoio politiko Iz 1. 1910. Nai se oni valia\> no sramotni mlakuži svoio Preteklosti, ml eleimo v bodočnost in se oriorav-liaimo na čas. ki bo uničil nroklet-stvo oreišnfth dob in šele — ko se bomo osvobodili teea suženistva — bomo moeli živeti novo živlienio v novi svobodi. I. L. tisk na voditelje posameznih iueo-slovenskih skuDin ie od snodai na-vzeor tako močan, da bodo morali Drei ali slei unoštevati volio svoiih' volilcev. Zato ie eovoričenie nekaterih, ki iim ip to eibanie zelo neljubo. zidano na oesek iti se bode kmalu porušilo. Udruženie iugoslo-venskili ernp danes ni več samo morda partizanska notreba katere v nn.štev nrihaiaiočih stud. neeo volia širokih nlasli niihovih Rrtoad- nikov in nuina državna potreba ter imperativna želia onih. ki žele v tei zemlii Doleg vladajočega režima koruocije in seoaratizma tudi na udarec Drinravlieno odločno rezervo, ki bo vsak hiD zmožna izvesti državna kola iz sedanieea obupne? ga noložala. Oriunaši oozdravliamo zategadelj iziavo Doslanca dr. Pivka, ki ie Drvi načel lavno .to vDrašanie in Drimerno definiral stališče slovenskega krila SDS naoram nastajajoči rugoslovenski fronti. V naših vrstah so i člani i simDatizerii Ju-eoslovenske demokiraitske stranke in v niihovem imenu odločno odbijamo soletkp onih. ki mislijo z raz-dvaianiem Jueoslovenov i v nada-lip vzdržati omaiane noziciie strogo oroti davidovičevskeea R. R. režima. Tugoslovenski nacionalisti nismo malenkostni liudie in davno so * S Koroškega se v »Oriuni« že dolgo nismo oglasili, ker smo nri-čakovali. da bodo naši zatiralci uvideli krivičnost svoieea nostooa-nia in ooseeli do liudomileiših metodah. Spričo nekaterih znamenj smo UDall. da so eoSDodie Heimat-bundovci izDregledali in da bodo odnehali z mučeniem našeea živlia. Doeodki zadniih dni na kažeio. da so nas ta znamenia varala in da so nemčurii samo izDremenili svoie metode nničevania zavednih slovenskih Korošcev. Na intervencijo z eotove strani so Heimatbundovci nekoliko dodu-StHi z iavnim in vsemu svetu očitnim maltretLraniem koroških Slovencev ter Dosegli no novem orož-iu. ki bi zavedne branilce tradicii zibelke Slovenstva uklonilo in pre-enalo z domačp grude. Zavedajoči se, da nikdar np bodo zrušili Slovencev v odorti borbi, so Doseerli do zahrbtnih sredstvih in Dričeli proti niim fiskalno-ekonomsko vojsko. Slovensiki koroški kmet ie danes ona nesrečna nara. ki mora v Nemški Avstriji plačati nafveč in naitežie davke. Po natančno izdelanem katastru Jielmatbunda so obremenile daWarf}e‘ Vse zavedne Slovence tako silno, da ne bo ore-teklo oet let do trenutka, ko bo Neki tovariši Oriunaši. od katerih oa nekateri v razpuščeni Akad. Oriuni sploh niso delovali in nekateri Neoriunaši so smatrali za potrebno napasti me. radi mojega članka v »Oriuni« z dne 13. pr. m. pod naslovom »Akademikom nacionalistom!« Ker se ti očitki mene snloh ne tičeio. kaiti ne občutim radi obiavlfeneea članka nobene krivde, np hi niti na očitke odgo-varial. če bi se moi molk ne tolmačil slabo. Ideji in časti razpuščene Akad. Orjune na sem dolžan, da na očitke Drimerno odeovorlm. da sl bodo predvsem naši člani, katerim so neki moil nasorotnlki skušali sugerirati Dovsem nemogočo inter-Dretaciio moiega članka, čisto na jasnem, kai sem hotel. Predvsem Dovdariam. da moi Članek še danes vzdržuiem. da sn uvodne neotovit-ve v članku istinito in da sem sl sovraštvo nekaterih nakopal morda baš 7ato. ker resnica v nči bode, kot oravl nreeovor. V članku sem tudi iasno Izrazil, da tov. Iskri ne očitam ničesar in ga smatram nekrivim, da Da Hi se 7 niegovo kandidaturo oočakalo do-tlei. da dokaže svoiim nasprotnikom. ki so tutR naši, ncdln obrekovanje — in da sp ga ne bi forslralo. če ie ogrožen enoten nastop hteo- Namen tega članka ie samo. opozoriti merodainp faktorje, zlasti občinska odbora v Žužemberku in Dvoru, na oretečo nevarnost elede ureliminirania doklad za nooravilo župnišča. Kakor znano, tvoriio Dodlaeo odmeri dokladam direktni davki, med katerp snada tudi hišna najemnina. Kak pomen pripada pa v tem slučaiu najemnini nai služi sledeči primer: Vzemimo, da znaša skupni odstotek avtonomnih doklad (cestna. zdravstvena, okraina in občinska) brez farovške doklade 350%. že oozabliene razprtiie in nespo-razumlienia. ki so nastala med nami ob olrlliki poslednjih narodno-skupščinskih volitev. Danes le iu-eoslovenstvo v nevarnosti in t niim naivečie pridobitve historične borbe za osvoboienie. Spričo tega ie smešno Drjčakovanie onih. ki računalo stemi nesporazumljenii. ko hočejo rušiti zasnove naiboliših sinov Jueoslaviie, ki so bili doslei d a-feč proč od vsakdanie politike in ki so vrgli v našo politično areno geslo »Jueoslovenske fronte« samo zavolio /emlie. ki že osem let nhnono kliče po pomoči stalni pošten! gruol z gotovim pro-dramom. in * zmožnosti« ustvariti na Balkanu držav« močno in zgledno, tako v ekonomskem, kakor v socialnem pogledu, ki bo državljanom v ponos, zasužnjenim v ••teho in sovražnikom v trepet. A. V. metode. morala poslednja slovenska kme-tlia na boben, kier io bo lahko za mal denar kuDil agent Heimatbunda. Da hi tem oeklenskim načrtom celovških ianičariev odbili tako vidno orotislovensko ost. istočasno obre-meniuieio enako visoko i nemčurie sosede trdnih slovenskih kmetov Ko ootem davkariip rešuieio rekur-ze Slovencev in nemčuriev radi Drevisoko odmeienih davkov ugo-diio redno rekurzom namčuriev, dočim pa Slovencu odbiieio re-kurz in mu navadno davek no niem še novišaio. izeovariaioč se na odkrite Domote. To Postooan*e izva-iaio čisto metodično in po dobro premišljenem načrtu, ki nai bi nri-tirala naiboliše slovenske koroške kmetiie na kant. Oriunaši to oočetie celovških nemčuriev, ki hočeio na ta način izbrisati iz Roža in Podjuna slovensko ime in rod. nazno motrimo in odločno onozarlamo one. ki sc Hm hoče gospodovati do DoHih in hišah slovenskih koroških sellakov da irni bo r>olip rodilo kamptre in hiševanie no domeh Dreenalo sleherno uro SDania in miru. Sedai smo v defenzivi, udarili na bomo vselei Za naturor oravter onih. ki bllcio boi z a neodvisnost in ohranitev svete rodne grude. slovensko orientiranih akademikov. Samo to in nič drugega nisem v tem pasusu svoiee^ članka izrekel! V članku sem tudi izrekel, da bi ločen nastop iskreno obžalovali, da moraio v slučaju enotnega nastooa voliti listo B, le za slučai. da gredo iugoslovensko orientirani akademiki ločeno: »oa nreouščamo svobodnemu orevdarku našega članstva katero od obeh Ust (B ali D) voli. toda voliti mora, da pomore, če ne že zmagi, na vsai častnemu uspehu taeoslovenske misli na naši univerzi. Ako kdo najde v doslovno citiranih besedah možnost, da svetujem članstvn voliti Slovensko ali cek) komunistično liso. i> ali tol! omelen ali na zloben. Sicer Da bi uredništvo »Oriune« bilo mol članek itak odklonilo, če bi le ir daleka kai takeea namiga-val. Jaz smatram s temi mollmi vrsticami umetno ustvarieno afero zase 7,a definitivno končano in iz-iavliam, da se v nadalinio nolemlko snloh več ne snuščam. OHunaši pa nai si zapomnilo, tudi ako so vodil-’5 funkclonarii. da iim veleva disciplina. da izvaiania v službenem orsra-nn Oriune nimaio polemizirati v neoriunašklh listih — in da se even-tiielnp divpr^ence rešu’eio in foro Interno! Farovška doklada sama na po zadnjem občinskem sklepu 1000%. Hišni lastnik ali naiemodaialec bo torei moral nlačati od čiste naiemščine do 1000 Din letno, katere prejema, in sicer: 12% državnega davka 120 Din. 70% edinstvenega prebitka 84 Din, 30% izredneea državnega prebitka 61 Din 20 d. 350% avtonomnih doklad 420 Din. torei skupai 685 Din 20 p tako. da mu ostane od Dreietp uaiemščine. četudi malo, vendar še vedno 314 Din 80 d. Ako Da bo moral nlačati še 1000%no fsrovško doklado, ki bi znašala v tem slučaiu 1200 Din. kar bi skupai dalo 1885 Din 20 o tedaj bi dal /a davke in vse. doklade celo preieto hišno naiemščino po 1000 Din in bi moral doplačati še 885 Din 20 p. Hišni lastnik bi imel torei z najemnikom le veliko izeubo, mesto skromnega dohodka! Smatrati ie za edino pravično, da se od hišnih davkov vzame za nodlaeo za odmero farovšSte doklade za vsa ooslopia bre/ izieme. ne plede na to. ali «0 v naiemu ali ne, edino le hišno razredarino. V nasprotnem slučam obstoii nevarnost, da bodo hišni lastniki Primorani nezaščitenim najemnikom stanovanje enostavno odoove-dati. Prav tako lahko se na tudi zgodi, da bo držav« izvajala iz teea posledice in svoip uradp Dremestila drueam. V tem slučaiu oa ne ho ie trg Žužemberk sam občutno uf~'rien. temveč hodn troels zlasti tudi kmetie na času in denariu. kn bodo morali do celih deset ur daleč romati h« uradov. Po druei strani na bo zaščitena stranka hišnemu lastniku samo občutno v izgubo in še boli osovražena, kakor ie že. Izeovor. da bi se dalo izogniti tei dokladi s tem. da bi se naiem-nike onrostilo naiemščine. ie narav* nost ialov. ker se mora no zkonu v takih slučaiih oceniti stanovanip tako. kakor bi bilo oddano nroti na-iemščini v d^nar^i in plačati hišno naimarino z dokladami in v tem slučaiu tudi farovško doklado. Po-lee teea oa obstoii nevarnost na-Iemninsklh zatatb. ki so no /akonu zelo občutno kaznjive. Upati ie. da se bodo po tem po-iasnilu zdramile še nravočasno uai-boli zagrizene in trma.stp elave. UDOštevale eorenii nasvet ter s tem koristilp svoiim sofaranom. Sedai ravno ima nafieošo priliko Pokazati SLS večina v obeh v oo-štev orihaiaiočih občinskih odbor ih, če In koliko ii ie soioh pri srcu iiiir -ski biaeor. katerega noslin voditelii te stranko vedno »*> iezikti in v kolike sp 7»vedaio svolih doFžno'H naoram občanom, katerim «n nanrtlli s tem sklepom tako velikanska in dolgotraina bremena s tako luksuri- ozno orezldavo žunniSča. Dopisi. Celje. Obletnico Rapalla so nam letos nrenovedall. Vsako leto smo izrazili svoi srd in stud nad itali-ianskim barbarstvom, ki hiie naš živeli. Letos na se ie ravno k obletnici nesrečnega Rapalla napolnila kniiea. ki io niŠp zeodovina za več strani. Ob obletnici zaniraio naše poslance, rušilo kultur, pobiiaio zaveden narod, moramo vse to onazo kini v nas. ki dihamo svobodo, pa zapirajo iueoslovenske oblasti usta. Predavanje sokolskeea društva. ki se ip imelo vršiti v nedelio. 14. novembra, in bi se ga udeležili člani Oriune in Jugoslovenske Matice. ie policija prepovedala. Mladino. ki ie dala ditška temu Dočetiu. sn zaprli, ker io vsklikala oroti zatiralcem. oožieaicetn in uničevalcem slovensko z.emlie in roda. Porazno moraio vplivati take vesti na trpečeea onkrai granice. V UDanie iim bodi povedano, da nam ni upadel poeum. ampak da se naše pesti krčiio. da naš t^nev raste in da brusimo orožie pravice. Mirnska dolina. Doleo se že. nismo oelasili v naši »Oriuni«. Sedai oa se iavliamo zboe besedičenia gospoda prišleka, ki se neprestano iznrsuie no tei zemlii. ki mn daie dobreea in beleea kruha, katerega danes v zemlii. ki ie niemu vzor. ni! Gospodovega nastooania pa Ima^ mirnski Oriunaši dovoli’ Prekmurje. Ze večkrat smo opisali v našem listu, kako ne?ramno-oderuške razmero vtadaro v Prekmurju na Doliu iznosoievama denarja. Za vse naše oDomine na so ostali merodaini faktorii do danes eluhi. Ali se res sme ubosro kmetsko liudstvo truliti no vzorcu eališ-; kih Židov? čuditi na se je t11^ krščanskim cospodom, ki imaio vedno na iezikn linl>ezpn do siromašnega naroda in ki stalnn nišeio v svoiih listih o zaščiti kmečkega ljudstva, da ne novzdicneJo ^ svot elas in deiansko nastooiio nroti odi-raniu. V vsei nokraiini eotovo prednjači Dolnla Lendava r>n zoračuna-vaniu visokih obresti. Znani sn nam slučaiu 35% obrestne mere in še vlšie!! Takr 5p na nr. v zadolžnici vpisano obrestovanie 15%. v resnici oa olačuie 30%. Jugoslovenska fronta. Sramotne Rob Koroški. POHARC JANEZ: Da se razumemo! Prezidava župnišča v Žužemberku. Bohoričeva uiica if. M Vse le lepe stvari: tepe čeveljčke, torbice in druga darila lahko kupite, ako najdete v milu »Gaida“ samo en zlatnik. V vsak tisoll komad našega priznanega mila vtisnemo namreč po t z lat »it In ako imate srečo ga bodete sigurno našB, Vpošievajte to ler pridno perlte le s milom »Gazela44 kt se odlikuje po Izreano oblh>l peni ter jako temeljito In hlfto očisti perila. ne inpi^hupnrlhfu>« Dober in krepak okys dobite sel e. a ko uporrebire Pilača s Praven n^Skom Vas zagore tfalno zd^p vpl ie vali S zcoati (kavT r|a%y5Qk 'oodin spacka Pravi FrahcJ^. mmEmo podjetje ING. DUKIČ IN DRUG za vsakeea količka! socialno čutečega človeka ie razumljivo, da vsi«! tetra ne sme biti delavstvo gmotno prikrajšano. Državna ob-lastva nai nrisillio zlasti ona tuJa nodietia. katera nočeio tetra nrosto-volino. da dalo delavstvu 1. decembra orostn In ta dan vseeno plačalo! Sal ie to samo enkrat na Wo! Lani n. or. ie delavstvo nri »Saturnus« na Selu moralo delart. Letos bomn vzeli Oklunašl vsa taka nodietia v evidenco! General Daskalovlč. nožna ni Dišeč krnice »Caooreto« in eden najboljših poznavalcev italiianske voi-ske med našo eenerallteto, ie. bil ored tednom dni Drestavlieti h Solita v Varaždin. Poznavajoči izborno delo za obrambo naSesra Jadrana Dremeščeneea eenerala Daskaloviča, skoro sumimo, da ie bil nrestavlien \7. »višiih razlogov« na ljubo zaoad-nih velezaveznikov. ki so že enkrat Uradnik, mlajša moč. vojaščine Drost. z znaniem kniierovodstva, ko-resDondence in ostalih Disarniških ooslov išče mesta v kakem trgovskem nodietiu. Pojasnla daie unra-va »Oriune«. Strojfnik-Oriunaš. dober delavec in s Drvovrstnimi referencami išče službe. Pojasnila daie »Drava lista »Orjuna«. »Valencia«, elitna Dlesna Driredi-tev kluba treovskih akademikov v Liubliani nod ookrovitelistvom častnega damskeea komiteia se vrši v soboto 4. decembra 1926 ob 20. uri v zeorniih Drostorih »Narodneira doma«. Španski motivi. Španska eodba. Neeodetov Jazz-Band. Pozabljeni časi. Poznani italijanski nisec Ueo Foscolo v svojem romanu »Ultlnie lettere dl Jacooi Or- tls« DODisuie divianie in ravnanie Avstrijcev do Italiji sledeče: Privatni zavodi, kot tuk&IŠnla madžarska hranilnica, v koii zavzema odlično mesto Dolee krščenih in nekrščenih eosoodov tudi dekan Dolnie Lendavski, oa dafc na vkniižbe Dosoiiia z obrestmi od 18% do 24%! V času,' ko naš kmet Dovsodi tam preko plačuje 8% do 12%' obresti in ko celo v Dolnlo Lendavo samo nrihaiaio nosoiila slovenskih zavodov do 8% se tu tirlaio tako visoke obresti. Kakšno ie soričo takesra Dosto-oania ekonomsko stanie ljudstva, si ni nač težko nredstavliati. Siromaštvo in beda obiemlieta vedno širše olasti naroda, ki bo moral kmalu delati samo še za obresti in davke, dočim bo živel in se oblačil kot svetonisemske liliie in ntice na nebu. dokler mn ne bo snričo izmozga vania zavrela kri. če že ne bo nreic oooolnoma klonil. Nai pokret. Kronika. Brat Josip Pehane, oredsednik Oriune Krani zapušča do osemletnem olodonosnem delovanin gorenjsko Drestolico in odhaia na svoie novo mesto. Orjuna Krani. ki ie imela v bratu Peharcu pobornl-ka in vodltelia v naitežiih dneh. ko so diviali vsi oroti njej. izmiblia z nieeovim odhodom enefa svojih' elavnih delavcev, katerega ii skoro ne bo moeoče nadomestiti. Kakor ii ie težka ta izguba, tako ie zopet oreoričana, da bo neumorni organizator br. Peharc i v nadalie ostal zvest no niem razvitemu bariaiku Oriune Krani in da bo s svojim or- lUnaSklrii od bajoneti na sreska notrlavarstva. kier iih po doleih zaslišaniih izpuste. Oriunašl so ob orlliki volitev odbora Jmroslovenskeea akademskem oodporneea društva v Za-erebu elasom brzoiavneea ukaza volili listo društva »Jugoslavila«. ki ie dobila od 1228 elasov 460 elasov. dočim so dobili samostoino nastopajoči Davidovicevci 108 glasov t Andrel Slokar. Naše vrste je zanusfcil zooet eden onih veteranov Orjunašev. ki so se zernili okoli Oriune še tisti hiD. ko ie bil vsakdo. ki j« DristoDil k Oriuni malo mani kot izobčen fr sred p slovenskega liudstva. Rodom Primorec ie vedel s Dokoinim Korenjakom, kie mu ie do Rapallu in vseh tegobnih razočaranjih iusroslovenskega nacionalista mesto. Telesno slah n! pomišlial orevzeti Dredsedstvo Oriune Domžale, ki ga ie ODravlial v naitežiih dneh. Kakor se ni mogel udeistvovati kot četnik, tako na ie gmotno vedno znatno Dodorl orea-nizaciio hi z živo. možato besedo zagovarial in Drooagiral nienp. visoke cilje. Niegova smrt ie Oriuno t Zofka Kveder-Demetrovičeva. Dne 21. novembra fe do dališi bolezni izdihnila svoio blago dušo sestra Zofka Kveder-Demetroviče-va. ena najodličnejših .iueosloven-skih oisateliic. Pokoina ie bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani. Po dovršeni meščanski Šoli ie službovala oar let v nrivatni službi, nato Da ie Drevzela unravništvo »Edinosti«. V Dozneiših letih ie mno^o do-tovala in študirala. Kmalu ie zastavila svoie »ero in Dri čela s pisateljevanjem. Po letu 1898. se Je že čisto Dosvetila nisatelievaniu in novinarstvu ter Dostala ena naizve-steiših sotrudnic »Ljubljanskega Zvona« in Dodlistkarica »Slovenskega Naroda«. Poleg tega ie napisala še kniige: »Mistelrii žene«. »Llubezen«. »Odsevi«. »Iz naših kraiev« ter »Nada«, dramo »Ameri-kancl«. medvoini roman »Hairita«. Orjunašem ie Doznana tudi tendenciozna igra »Ardlti na Krku«, ki ie naneriena Droti Italijanom. Po Drenričaniu Je bila orekalie-na Jugoslovenka in ie i sodelovala Dri oriunaškem Dokretn kot članica Oriune Zagreb. Agilni delavki in neumorni Disateliici: »Večnaia pam-iat!« Razbitanle shodov ie nostalo zadnie čase zelo Driliublieno sredstvo naših partizanov. Pri'tem nastrada enkrat eden. drugič dru^i. Tako ie v nedelio imel slab dan I voditeli samostojnih demokratov Svetozar Pribičevič. ki so mu radikali nod vodstvom državnega ood-sekretarja dr. Šuvakoviča onemogočili shod in Dovzročili težke pre-teoe in nemire, kar ie s nosebnim veseliem pribilo i glasilo slovenskega liudstva »Slovenec«, ki Da ie. ob tei Driliki DOgrel soomln na klaverni Korošcev shod v Unionu. Oriunaši imamo o shodih in govornikih svoie mnenje. Konstatl-rati Da moramo, da smo doslei »razbili« camn en shod. kt ea na tudi nismo šli razbllat. nego nanl samo vprašaj obrekovalce no dokazih za vse one gorostasne laži. katere so trosili proti Oriuni med narodom. Kot možie smo naš Drihod na shod naiavili že dan nreie in omotročili sklicateljem shoda, da so se mogli mirno nrioravItJ nani. Drugače oa,,Oriunaši nismo »razbijali« shodov, neern baš nasorotno često branili marsikoga nred nahujskanimi masami, ki so iih partizanski korteši podžigali z lažmi vrednimi onih. »da fe bil eeneral Žlva-novlč.^komandant dcbrovoHcev v Dobrudzi — avstrilskl general«. V oočetku našega razvoia v Sloveniil so bili baš Drlvrženci SLS oni mračni elementi, ki so niiani in nahujskani razgraiali do Slovenski Bistrici in ooskušali razbiiati sestanke Oriune. dokler iim ni ta za vedno 7. odločnm nastonom za vse-lef izbila to grdo razvado. Fizikalno zdravilišče ie s 1 oktobrom t. 1. otvoril Okrožni urad za zavarovanfe delavcev v Liubliani v svoii novi stavbi na Miklošičevi cesti 20. Opozarjamo na današnji tozadevni inserat. PRAZNOVANJE 1. DECEMBRA IN NAŠA POD.IET.tA. Praznik narodnega uiedinienia' ie. tako važen državni oraznlk. da bi ta dan moral ves narod kar nai-bolJ svečano nraznovati! Narod se mora nolagoma seznaniti 7 vele-važnim Domenom, ki p-a ima ta dan. Vsi narodi in države na svetu Dra-znuieio Dodobne dneve, kot nai-večie cerkvere nraznike. Titdl nri nas mora oritl do teea. Naravno in Fizikalno zdravilišče Sprejemanje novih slutajev vsak delavnik od 8. do 9. ure. zahtevali njegovo prestavitev iz Splita. Računajoči na ponos naše voiske veruiemo. da ie ta naš sum. le sum. Jugoslovonsklm listom le zadnje čase do skonstruiranem atentatu na Mussolinija v Bologni prepovedan vstoD v deželo batin in desničarskega boljševizma. Edino »Vreme«, ki ip Doznano kot osebni organ gospoda Momčila Ninčiča. sme še svobodno v Italijo. Zavezniki so Dač velikemu zagovorniku hvaležni Rimska »Tribunaa se silno čudi in protestira Droti pisanju nemškega tiska, ki niše o Primoriu in Istri, kot v Jugoslaviji ugrabljenih predelih. V resnici ie neDriietno deistvo. da ie oričelo svetovno časonisie načenjati vDrašanie nove. Alzacije in Lorene na enem naivažneiših evrOD-skih križišč. Potreba Da se bo Itali-ianom Drivaditi in oričeti računati s teni, da ni mogoče navzlic vsci strahovladi in nritisku Italiie liktorske-ga svežnia. čisto zakriti ooeledom sveta grozodejstva, katere vrše črnosrajčniki nad našim bednim narodom. ----------------------- -s--------------- Domžale bridko zadela, in io bo le težko orebolela. Ime brata Andreja Slokaria na bo zaDisano v oriunaš-kih analih med Drvimi v soomin In zgled Drihodniim. kako so se v letih materializma in naiDodleiše sebičnosti še vedno našli liudie telesno strti, a vedno Dripravlieni za velike ideie na vse žrtve. Proslava 1. decembra v Celiu. Oriuna Celle proslavi Ul edini en j e 1. decembra z matineio ob 11. uri doDoldne. Na orogramn ie slavnostni govor, deklamaciie in Detie. Ker odoade večerna veselica in to vsled težkih gosoodarskih razmer finančne krize, in mnogih zabav, se obračamo na članstvo in Drliatelie Oriune s nrošnio, da Drisoevaio do svoiih močeh na nabiralno oolo. ki bo krožila do mestu. Matineja v Celju. Na celjski matineji dne 1. decembra, ki jo Driredi Orjuna. nastopi in to prvič v Celju g0SD0d Peter Burja, tenorist mariborske onere. Vabimo celjsko občinstvo k orireditvi. kier bo imelo oriliko čuti enega izmed naiboliših naših tenoristov, ki uživa kot tak obči sloves. v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev MikloSIževa cesta 20. m*?* Pod strokovnjaškim zdravniškim vodstvom. Otvorjeno s 1. oktobrom -- splošno dostopno. Vse zdravilna kopeli, hidro-, hello«, aleklro* In mehano-teraplja, ša revmatične In Slvcne bolezni, vnetja pri ženskih boleznih, boleznih srca In ollij«, arterioskleroza. Odprto izvzemši ponedeljek vsak delavnik od 8,—12. in od pol 15. do pol 19., ob nedeljah ln praznikih od 8. do 12, In sicer ob nedeljah, sredah in petkih za ženske, ob torkih, Četrtkih in sobotah za moSke. »Zakonov ni hilo. nač na so delovala vsemožn* sodišča; iavnih obtožiteliev ni bilo. Da tudi up braniteljev: pač na vseuolno šolionov, ki «o nrežah na skrite misli: očitrlo sn sa nam pregrehe, ki si lih ni bil nihče s vest. nalagal* s« se na»« kazni. ki zooer nle ni bilo nritožbs.« Str. 113. »Tako smo bili mi Italiiani sami izgnanci in tulci v Itaiili in daleč oro? od naše domovine: niti talent niti ugled, niti neomadeževano žlv-liente no nudi varstva: in eoElo tistemu. ki si drzne Dokazati le iskrico ooeuma!« Tako ie Dišal veliki Ueo Foscolo leta 1802. Od tedai ie minulo 124 let in no zadniih Drotifašistovskib ^ Zastopstvo: A.Lampret, Ljnbljana,Dunajska 22. Orjnnaški koledar izide v kratkem. Orjuna ši, naročite ga v upravništvu „Orjune“! L. MIKUŠ Ljubljana - Mestni trg 15 Dežniki m^nalnn^veliko, preobleke, poprave. Ustanovljeno 1839. Stran 4. »O R J U N A« Slev. 51. ■ ■■HHHMHniHHHHBHHI ■ ih S „SAVA o^če osiguravajuče dioni-čarisko društvo u Zagrebu Bosnu ustanovljeni od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedftonica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavs^a banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, SV. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. zakonih soditi ni Italiia v vseh teh sto letih navzlic vsei borbi za svobodo naoredovala niti za en korak'. Skoro. da ie od tedai le še zelo plohoma nadla nazai v srednii vek in-kviziciie. Brezplodno tarnanie. V »Narodnem dnevniku« od 23. t. m. ie napisal Ivo Ažman Drecei dober članek o razritih ootih in nokvarienih mostovih eoreniskeea ikota. Pisec kritizira delovanip posameznih nodre-ienih faktoriev. ori tem pa Dozablia. da riba Dri elavi smrdi in da so klavni krivci rlesolatnih orilik naših cest in mostov vse kie drusrie. kakor na Bledu, kier eostuieio £0-SDodif» seliaški ministri samo do prevročih Doletnih seiah v Beogradu. Glavna krivda in vsa teža od- orme 0CHrypaBajyhe ahohh- 1 4apcKO ApyuiTBo y 3arpe6y ■ \Mumumnmummmmm jrovornosti Dada samo na to ministrsko eosnodo in na nrav nikoear drueetra. Goreniski vozniki in možie Da jo bodo v znak hvaležnosti nri nriliod-niih volitvah zonet zavolio l«Dih oči StiDice Mirotvorca in liube seljaške sloee en bloc volili, če bodo sololi še moeli od svoiih’ domov oreko Dorušenih čest in odnesenih mostov. Krallica mati Mariin romunska ie nanisala v ameriških listih dališe članke o svoiih vtisih ameriškega potovania. V teh kraliičinih novinarskih noročilih eovori kraliica mati tudi o naši državi in svoii hčerki, kralilci Mariioli. Kakor so sicer o niei Disane vrstice Dolne toolih materinskih čuvstev, tako Da pade v oči dosledno imenovani? na- še držav* 7 imenom Srbiia. kakor tudi to. da ie kraliica Mariia — mala krallica Srbov. Priznamo slavo Srbov in nonos kralice matere, da zamore naoisati v ameriške liste to. da ie niena kraliica naihrabrei-šeea naroda, vendar mislimo zopet da le Dolee teea vendarle krallica Marija. kraiHea Vseh Tugestovenov In ne samo Srbov. J^akrtr sicer iz-eledn orl čitank 'botboisov kraliice matere. - -,■■■■■■ , ■■■■ ■ 1 ZRNA. vitez Don Quichot v mline na veter. Bratje Srbi in Hrvatje Da zaman DOVDrašuieio oo naših kniiear-nah do oooolni antoloeiii slovenske Droze. tako leposlovne, kakor znanstvene. Imamo do zasluei tuierodca Bamberea eDohalne »Slovenske alpe«. nimamo Da še do sedai Dri-ročne kmižice o Sloveniii in Slovencih, ker Erjavčevih, oisar-ii ne moremo smatrati zadovoljivim delom. Izšla te novemberska številka »Ženskega sveta« z zelo pestro vsebino: Omenimo nai samo nadaljevanje Frana Bevkoveca članka:' »Povest male Dore«, dalie no Ivanu Vouku nrireiene »Spomine Sožfe Andiejevne«. Interesantno ie tudi modno Doročilo. ki dokazuie. da se i na teni Dolin nočasr emanciniramo od tniih navadno nemških družini skih listov s kroiriimi oolami, ki so bili le Dreredko tudi c svojimi brez-vsebinsfejimi romani edina 'duševna hrana našega ženskega sveta,. Naročajte „Pobedo“! Slovenoborci ima,io polna usta liubezni in navdušenia za slovenščino. katero braniio Droti nevidnim sovražnikom 7. isto vehemenco, kakor se ie nekoč zaletaval bla^i Ant. Krisper LJUBLJANA Mestni trg 26 ZALOGA galanterijskega biaga. mm Tovarna čevljev MII 1 IH 1 NaJbolJII Hvalni In plalllnl stroji. Izborna konitrnkcija in elegantna izvr&itev iz tovarne v Uncu. Ustanovljeno 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. 1 5 LE T N A GARANCIJA. Pisalni stroji „ADLEB“. Kolasa Iz prvih tovarn ,|DUrrkopp'S ,,Styrla“, „Waffenrad“, „Kayier". prodaja PREMOG iz slovenskih premogovnikov vidi kakovoatl, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov u domačo vporabo kakor tndi *a industrijaka podjetja in raipe&va na debelo inozemski premog in koks i premog in brOcote. n ni n ni l i v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1. Nasa preljubljena, dobra hčerka, ozir. sestra ZORA je po daljši mučni bolezni v kliniški bolnici v Zagrebu dne 20. t. m. mirno v Gospodu zaspala Sv. maša sadušnica se je brala v četrtek ob 7. uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Priporočamo blago pokojnico v molitev in častni spomin. Ljubljana, dne 26. novembra 1926. Rodbina D. Štrucelj. DOBRfi GOSPODINJA ki pozna zdrava načela Stedenja s časom, denarjem in perilom, rabi za pranje samo pristno ZLATOROG TERPEMTIMOVO MILO ki napravi perilo snežnobelo in diSeče in jo vrhutega tu pa tam prijetno preseneti s Tel. št. 987. ustanovljeno leta 1888 (Riunione) Tel. št. 937. Mii istvtn a Mio: UMI, totonm iti itn. 4 (i latlni plati). Htlla za Aplaiijo: Ml, Ualrna alta itn. 10 (i M palati). ttiijiki kapital Ut. 1,11110'-. m Rezervni kapital Lit. 1,001.1'-. SKLEPA: Zavarovanja zoper požar — zavarovanja zoper vlom -utekla — zavarovanja zvonov — zavarovala transportov — proti razpoki — $omaž zavarovanja — zavarovanja zoper točo — življenaka zavor rovania, in sicer: dosmrtna zavarovanja — zavarovanja na doživetje — zavarovanj* starostne rente — posamezna nezgodna zavarovanja — nezgodna zavarovanja otrok zavarovanja proti razpoki zavarovanja strojev Podružnice V Jugoslaviji: Beograd, Bečkerek, Novi Sad, Sarajevo, Subotica, Split, SuSak, Ljubljana, Osijek. Glavna zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pojasnila in proračuni se dobe brezplačno pri vseh podružnicah. PRISTNIM ZLATNIKOM! Vse cenjene interesente vljudno obveščamo, da se Realitetna pisarna POSEST preseli s 1. decembrom 1926 na Miklošičevo cesto št. 4 ter se naklonjenosti p. n. interesentov najvljudneje priporoča. 6. XII. . 25. XII. 1 flavta /„ 0 V dobite primerna darila * odraslim in malim v bogati izberi po najniSJih cenah pri staroznani, domači tvrdki F. M. SCHMITT, Ljubljana Pred škofijo 5tev. 2. Carinsko - posredniški in Ipeditijskl bureau GROM Centrala: Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. Ekspoziture: Ljubljana, drž. kolodvor, Bell Mo-nasttr. Podružnice: Zagreb, Maribor, Jesenice, Karlova«, Koprivnica, Osijek, SuSak, Beograd, Trst. ca V RESTAVRACIJI »POD SKALCO« h? $ /// ■ A. v« Šolski zvezki za nsnovne is »rednje šoie j« w)Bo4eraejie urejena ter iiTriaje m tUkaralika dela td aajpripr* stejiega do asjmodernejlega. - Tiska iolske, mladinske, lepsslejBe In masi trese kajige. Ilustrirane knjige v eno- ali ^eibaitnem tlskn. — Breinre v malik in tudi nsjiečjlti Risanke, dnevniki in beležnice Za konzorcij lista .Orluna. od«ovaria Dralie Verb!« Tisk Uiateliske flskamei »njo odzovarja France StrukelL Odgovorni urednik: Jože Span.