-   13   -
Sloven ali Slovan,
pa ne Slavjan ali Slavijan.
Kdo more po pameti misliti, de bi bili naši predniki ime svojima naroda iz besede slava olikovali ali izpeljevali? Veliko bolj jim je bilo mar za mir ko za slavo , kar nam njih zgodovina pove, in tudi že beseda bran očitno spričuje. Beseda vojska pomeni pri njih kar delo vojšakov, in vojsko so imenovali bran, in ta beseda nam razločno pokaže, de se niso vojskovali za slavo, ampak so se le branili. Smešno je terditi, de bi bil ta tako mirin in pameten narod v besedi svojiga imena, ko še v vojskovanji ne, na slavo mislil. Lahko si je pa misliti , de so le po besedi kakor druge tudi svoj narod imenovali: Latince so imenovali Vlahe, to pomeni pri njih kar pri nas blebetavce, v lah v o-vati je pri njih blebeta ti, — T evt one pa Nemce, to je mutce, nem pomeni mu t as t i g" a; kdor pa je njih jezik govoril, jim je bil S loven ali Slovan, to je z besedo, njim znano, obdarovanj slovo pomeni besedo, govor.
Pa tudi konec besede „Slavjan" je napčen: kadar se beseda z v konča, in se ji Jaii natakne, se mora vselej 1 predstaviti, ki ga tukaj ni, postavim: Lan c ovij a n i. t. d. Lahko sije tudi misliti, de je Nemec po svoji šegi ime Slovan v „Slawe," „Sla-wen" prekoval.
Kogar je pa Rusovski pravopis v napčno pisanje tega imena zapeljal, se bo te napčnosti lahko prepričal, če le v Rusovsko slovnico pogleda, kjer je pravi izrek Rusovskiga ja, ali 'a povedan.
Tudi primkiSouvan, ki jih je več v naši^ deželi,
nam kažejo pravo ime nasiga naroda, in u so še zmi-
rej ohranili, de nam očitno pokažejo, od kod je to ime ;
pa še očitniši bi to pokazali,   ko  bi u pred o devali:
Suovan, Slovan.    Častiti   gospodje Souvani mi ne
bote zamerili, de vas tukaj očitno v misel vzamem!
____________                   Metelko.