Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Dnes ste se sešli delegaciji, avstrijska in ogerska, na Dunaji, da izvršite svoje posvetovanje o proračunu skupne države. Nj. veličanstvo, svitli cesar vsprejme delegaciji pa še le v soboto v ces. palači. — Dunajski župan, dr. Prix je v nedeljo v Teplici, kjer je bilo zborovanje nemškega šulvereina ter je ondi tudi govoril, češ, da je on Nemec, ali je imel kdo v tem pomislek? — Volilni red za Dolenjo-Avstrijo še naj čaka na svojo spremembo najmanj leta dni. Tako hoče liberalna stranka, ker se počuti po sedanjem redu še bolje, kakor pa bode, če se ta red — liberalcem in judom — ne izpremeni po volji! Geško. Vlada je nagloma pretrgala posvetovanje drž. zbora v Pragi. Uzrok pa so bili mladočeški poslanci, ki so z groznim truščem motili posvetovanje o novem sodišči v Trutnovem. Njim se dozdeva to novo sodišče prva zagozda v celoto češke krone. Ako je tako, potem si pač človek lažje razlaga njih jezo, ali za njih razsajanje v dež. hiši še zato nima izgovora. Štajarsko. Mil. knezoškof sekovski, dr. Zvverger so na binkoštno nedeljo vzboleli ter so morali prenehati birmovanje. Kolikor se sedaj sliši, pa jim je že nekaj odleglo. — V ponedeljek so iraeli v Brucku obrtniki shod iz namena, da se osnuje »zadruga obrtnikov« v Kindbergu. K zborovanju so prišli tudi poslanci dr. Pattai, pl. Hofmann in Posch. Govorilo se je veliko za vzboljšanje stanja malih obrtnikov, ali nasvete bode težko doseči, ker še tičijo obrtniki preveč v sponah liberalizma. K o r o š k o. Velik shod je imelo kat. politično društvo »Straža« v nedeljo, dne 14. maja, v Št. Janži v rožni dolini. Na shodu je bilo pri 200 slov. kmetov in priredi isto društvo v nedeljo, dne 4. junija, enako zborovanje v Dobrli vasi. — V Celovci so se une dni hoteli vkončati trije vojaki. Dva sta se zastrelila, tretji pa je izpod strehe skočil na tla ter je pri priči umrl, una dva pa sta se tako poškodovala, da ne bosta več ozdravela. Kaj je neki krivo te žalostne, pri vojakih sedaj neredke prikazni? Kranjsko. 0 sklepu dež. zbora v Ljubljani še dostavimo, da je dež. glavar govoril le nemški in je to nekaj, kar je nam nerazumljivo, ni pa nikakor vredno hvale! — .0 tajniku c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, g. G. Pircu se zna, da vleee na liberalno stran, ali to mu utegne še delati neprilike, kajti kdo podpira ondi kmetijsko družbo? Da liberalci, to ni prav verjetno. — Po Dolenjskem trpijo kmetovalci hudo po suši, po dve uri in še dalje jim je hoditi po vodo. Primorsko. Načrti za Vipavsko železnico so gotovi ter jih imajo sedaj v Gorici na ogled. Kaže se torej, da se začne za-njo delo še to poletje. — Pri mestnih volitvah v Trstu stopi letos tudi konservativna stranka na volišče, ali žal, da ona ne pozna Slovencev v mestu ter torej v tem oziru ni bolja od — iredentivcev. Hrvaško. Vendar enkrat dobijo v Zagreb nadškofa in sicer nadškofa iz Serajeva, dr. Stadlerja. Madjarom ni torej izteklo, in pravi se celo da ban KhuenHedervarv odstopi, ali to ni verjetno, saj se mož drži, kakor smola, svoje službe in tudi pri ogerski vladi so z njim lahko zadovoljni. Ogersko. V nedeljo so v Budimpešti odkrile sporaenik honvedov, tistih vojakov, ki so napadli leto 1848 cesarske vojake v Budi. Ministrov pri slovesnosti ni bilo, vendar pa se je neki še vse mirno izgodilo — brez druge nesreče, »Kossuthko« pa so vendar-le peli. — Zoper proticerkvene postave se oglaša čemdalje več občin, tudi take, v katerih so kalvinci na vrhu. Veliki župan v Požunu, grof Zichy pa se je odrekel svoji službi, ker ni hotel v tej reči delati za ministerstvo in kaže se, da jih stori še več tako. Vunanje države. Rim. Sv. oče Leon XIII. so rekli romarjem iz ruskopoljske dežele, da bodo v kratkem imenovali škofe za tiste Skofije, kjer jih doslej ruska vlada ni dopustila. Car je sedaj sv. očetu obljubil, da odpravi brž ko brž vse ovire. Italija. Ministerstvo Giolitti je odstopilo, ker v drž. zboru niso vsprejeli proračuna ministerstva za pravosodje. Kakor pa se glasi noveje poročilo, ostane sicer vse ministerstvo, samo na mesto pravosodnega ministra stopi nov mož. — Vlada je vprašala stariše v Rimu, žele-li, da se uči po ljudskih šolah kršč. nauk. Izmed 30.000 rodbin je reklo jih 28.000, da čejo, ali vlada še se obotavlja in sicer iz strahii pred framasoni. Francija. O binkoštih je bil predsednik v ministerstvu, Dupuv v mestu Toulouse ter je govoril jako samozavestno, češ, da je republika, odkar je on na čelu vlada, veliko trdniša in da ima sedaj skorej vse francosko ljudstvo za-se. Mogoče, toda čemu jemlje isto ljudstvo tako naglo iz drž. hranilnic svoje denarje? Ali iz zaupanja do vlade? Anglija. Lord Salisburv je bil te dni v Belfastu, na Irskem in sicer v tistih krajih, kjer so protestantje v večini; le-ti so lordu tudi z navdušenjem prišli naproti, ker je zoper irsko ustavo. Nasprotnikov pač ima v celi državi ustava, vendar pa je upanje, da jo lord Gladstone dožene, spravi v življenje. Nemčija. Katoliško osredje ali centrum t. j. klub. 'katoliških poslancev je, kakor že naši bralci znajo, najmočneja stranka v drž. zboru, sedaj pa se trudi vse, kar med lutrovci »leze in grede«, da ga spravi ob slogo, vendar se kaže, da ostane tudi pri- novih volitvah Se isto »močno osredje«, strah liberalcem in tudi vladi je vsaj sedaj še »trn v peti«. Rusija. Veliki knez Vladimir je bil pri srebrni •poroki kralja Umberta v Rimu, nazaj gredoč se ni oglasil več na Dunaji in to je dalo duška sovražnikom naše države, češ, da sta si naša in ruska država na vskrižje. Ni pač resnica. Bolgarija. Praznik sv. bratov Cirila in Metoda so obhajali letos z veliko slovesnostjo po vsej državi. Dobro znamenje! — Knez in kneginja potujeta po državi ter ju ljudstvo vsprejema z navdušenjem. Srbija. Prejšnji vodja radikalcev, Pasič pride v Petrograd za poslanika in pravi se, da se ga boče minister dr. Dokič tako znebiti na častni poti: doma mu je Pasič nevaren, v Petrogradu pa mora izpolniti, kar mu domača vlada zapove. Turčija. Nemški general Goltz je bil več let kot Goltz paša turskim vojakom za učenika, sedaj pa zapusti Turčijo, ali je že turske vojake naučil dovolje ? — Govori se, da išče sultan zveze zoper Ruse, ker le-ti zbirajo ob turskih mejah vojake in sultan se ne zanese veliko na ruske prijaznosti. Sedaj ni pač še nobene nevarnosti! Afrika. Abisinski kralj Menelik je sosed Italijanom v Masavi, ali njim on ne zaupa veliko, zato bi se jih rad znebil, toda manjka mu zaveznikov. Amerika. V Braziliji je revolucija na večih krajih, ali vlada zatrjuje, da ji te rabuke niso nevarne. To je že mogoče, ker se vlečejo te revolucije na dolgo, slabijo se same. — V Chicagu se je pri razstavi podrl oder, na katerem je 75 žensk imelo neko zborovanje, vse so padle pod dilje, toda škode neki niso trpele: ali so bile preveč nemirne na odru?