RAZŠIRJENA SEJA SINDIKALNEGA ODBORA PODJETJA Večji dohodki-večja produktivnost Nedavno je bila v veliki dvorani centrale razširjena seja sindikalnega odbora podjetja. Osrednja tema je bila razprava o delitvi dohodkov, oziroma prizadevanja za odpravo prenizkih osebnih dohodkov. Seji so poleg sindikalnih podružnic poslovnih enot prisostvovali tudi predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lojze Capuder, predsednik delat -skega sveta podjetja Vinko Vajt ter glavni direktor podjetja ing. Hugo Keržan. Prizadevanja za odpravo prenizkih osebnih dohodkov so zdaj osrednja teina razprav v vseh naših poslovnih enotah. V podjetju je bilo lani med poprečno 5081 zaposlenimi 3086 ali 55,3% takih, ki so pri normalnem 8-urnem delu zaslužili manj kot 25.00i0 dinarjev na mesec. Med njimi je okrog 850 takih, ki so zaslužili celo manj kot 18.000 din mesečno. Ta disharmonija v delitvi osebnih dohodkov je vplivala na veliko fluktuacijo delavcev, saj so lani zapustili podjetje 2904 delavci in uslužbenci, imela pa je tudi druge negativne ekonomske posledice. Nadaljevanje na 4. strani naGsaiUHBaasaaicajsaBKUiB' ■'snenHUHBatsegHKMeaeeer ^Baoaaassmeaaar ''lasmflBDBi' BBBS9BBI9 Letos vsak deseti gradisovec na tečaju lllllllilllllll!! Takole se vrste tečajniki na Pohorju. Beri članek na 3. strani V letu 1964 ho gradbeno vodstvo Ljubljana predalo investitorju dya bloka no 139 stanovanj v skupni vrednosti ca. 900 milijonov dinarjev. Na sliki blok B-2, B-l pa je tik pred dovršitvijo > >. Ob 8. marcu - dneva žena Delavke, matere, gespodinje Ravne na Koroškem. Nova stolpnica. Delavci hite sem in tja, prinašajo novo opremo. Stolpnica bo namreč kmalu dobila prve stanovalce. »Ali bi lahko poklicali tovarišico Vero? Vero An dre jek?« Kmalu je prišla iz stavbe. V delovni obleki. Nasmejanega obraza, zdrava, močna žena. »Kako je kaj pri Gradisu? Kako se počutite? Pravijo, da ste pridna delavka, da zaležete za dva moška pri delu?« Zasmejala se je. »Eh, ni take sile. Za dva že morda zaležem, ampak po — teži.« Potem je povedala, da je že več kot 12 let pri podjetji]. V svojem kolektivu se počuti kar dobro. »Človek mora pač vzljubiti svoje delo, potem že gre,« je povedala. »Delo na gradbišču je res včasili težko, ampak s trdno voljo človek marsikaj doseže.« VERA ANDREJEK Skromna kot je, ni niti omenila, da so jo izvolili v obratni delavski svet. Kolektiv na Ravnah je znal ceniti njeno pridnost in sploh njene vrline, ji je izkazal zaupanje in jo izbral kot predstavnico v svoj najvišji organ. Tovarišica Marija Kuhar je zaposlena kot snažilka v samskem domu v Bavdkovi ulici v Ljubljani. Doma je iz okolice Ptuja, iz Janežovcev. »Že leta 1947 sem delala v Kidričevem. Tam sem bila pet let. Potem sem ostala ADA SIMON brez stalnega zaslužka. Delala sem zdaj tu, zdaj tam. Kjer je pač bila priložnost.« Pred nekaj leti je prišla v Ljubljano. Bila je hišna pomočnica. Potem je spet našla pot v naš kolektiv. Zdaj je tu že štiri leta. »Zdaj sem kar zadovoljna, Sin se je izučil v našem podjetju za avtomehanika. Imam še kar zadovoljive dohodke, dobim terensko, dodatek za stalnost, Zdaj že gre. ,. .« Ampak vedno ni bilo tako. je pripovedovala. Ni si mogla privoščiti nobene zabave, nikoli ni mogla v kino. Zelo skromno je živela. Za menzo ni bilo denarja, morala je kuhati doma sama. da se je prebila s skromnimi prejemki. Ker je kuhala v domu, se je morala izseliti v barako v Novakovi ulici. »Veste, vedno sem bila navajena delati,« je rekla. »Saj pravijo — brez dela ni jela. jn pošten mora biti človek pa gre. Zdaj se ne morem pritožiti, samo v baraki je bolj slabo stanovanje.« Kdo ne pozna tovarišice Ade? Tajnice ing. Štoka v Ravnah? Tako kot sto in sto drugih žena ima tudi ona svoj delovni dan izpolnjen z najrazličnejšimi dolžnostmi. z vrsto vsakodnevnih drobnih opravkov, »Moj delovni dan se začne že pred 5. uro, približno ob tričetrt na pet. Potem gre seveda vse z brzino...« Tovarišica Ada opravlja odgovorno službo tajnice. Vse dopoldne. Potem jo čaka doma druga »služba«, nič mani zahtevna in odgovorna kot v pisarni. Družina, mož, dve doraščajoči hčerki. In povrh vsega še skrb za hišo, za stanovanje, za bolno mamo. Včasih traja ta druga »izmena« tja do desete, celo do enajste ure ponoči jn še dlje, Tovarišica Ada je že 11 let v našem kolektivu. Vprašali smo jo, kaj je v svojem okolju doživela najlepšega, kaj jo je najbolj razveselilo. »Veseli me to, da lepo napredujemo. Veseli me. da imamo dovolj dela. In da se je naš kolektiv povsod uveljavil,« je skromno povedala. Dodala je še, da so jo pred leti. ko je šla v »Gradis«, začudeno gledali. »Ti se upaš v to podjetje?« so jo začudeno spraševali znanci. »Zdaj sem ponosna na svoj kolektiv, na naše skupno delo,« je povedala veselo. Nova sindikalna članarina Na osnovi sklepov Kc...,... a je centralni svet Zveze sindikatov izdal pravilnik o finančnem poslovanju sindikalnih oganizacij. Po teh navodilih se članarina obračunava z 0,6 »/o od neto osebnega dohodka (brez dopolnilnega proračunskega prispevka) za redni delovni čas, nadurno delo, nadomestilo v času bolezni od štipendije ter od občasnih nagrad. Članarina ne bo obračunana od nadomestila za posebne pogoje dela, ki bremenijo materialne stroške, od terenskega dodatka, od honorarnega dela, od novoletnih nagrad, nadomestil za ločetno življenje itd. Neto osebni Znesek dohodek članarine 10.000—10.800 60 10.900—12.500 70 12.600—14.100 80 14.200—15.800 90 15.900—17.500 100 17.600—19.100 110 19.200—20.800 120 20.900—22.500 130 22.600—24.100 140 24.200—25.800 150 25.900—27,500 160 27.600—29.100 170 29.200—30.800 180 30.900—32.500 190 32.600—34.100 200 43.200—35.800 210 35.900—37.500 220 37.600—39.100 230 39.200—40.800 240 40.900—42.500 250 42.600—44.100 260 44.200—45,800 270 45.900—47.500 280 47.600—49.100 290 49.200—50.800 300 50.900—52.500 310 52.600—54.100 320 54.200—55.800 330 55.900—57.500 340 57.600—59.100 350 59.200—60.800 360 60.900—62.500 370 62.600—64.100 380 64.200—65.800 390 65.900—67.500 400 67.600—69.100 410 69.200—70.800 420 70.900—72.500 430 72.600—74.100 440 74.200—75.800 450 75.900—77.500 460 77.600—79.100 470 79.200—80.800 480 80.900—82.500 490 82.600—84.100 500 84.200—85.800 510 85.900—87.500 520 87.600—89.100 530 89.200—90.800 540 90.900—92.500 550 92.600—94.100 560 94.200—95.800 570 95.900—97.500 580 97.600 —99.100 590 Za zneske do 10.000 din osebnih dohodkov in preko 99.100 din, ki niso zajeti v gornji tabeli, je treba neto osebni dohodek zaokrožiti na stotice, pomnožiti z 0,6% ter dobljeni znesek članarine zaokrožiti na desetice. Vsak po svoje 1&6V - 4s1/J A uk/ PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC Prostor mladim strokovnjakom Vse premalo se zavedamo, da bomo morali v kratkem pre- gledati delo in dosežene uspehe v minulem letu in poročati o sprejetem programu dela in sklepih na zadnjih občnih zborih. Bliža se čas, ko bomo res lahko dokazali, ali smo bili sposobni tudi vse realizirati. Občni zbori, ki so pred nami, naj bodo torej temeljito in skrbno pripravljeni ter jasen dokaz našega dela. V preteklem letu so nekatere naše poslovne enote utrdile delavsko samoupravljanje, povečala se je skrb za delovnega človeka — sistem nagrajevanja po delu je dobil trdno podlago. Zal pa se vse poslovne enote niso z enako zavzetostjo lotile urejanja perečih gospodarskih in političnih problemov. Izvršni odbori nekaterih sindikalnih podružnic so premalo skrbeli za obravna- vanje in razprave o osnutku statuta. Zavedati se moramo, da statut podjetja predstavlja za ves kolektiv interno zakonodajo in če nc bo tak, kot si ga želimo, bomo predvsem krivi sami. Še imamo čas, da pred občnimi zbori podružnic poglobimo razpravo o statutu podjetja in dokažemo največjo zainteresiranost slehernega člana kolektiva. Če analiziramo delo podružnic, ugotovimo lahko, da so vodstva sindikalnih podružnic premalo poskrbela tildi za razpravo o tem, kako preiti na skrajšan delovni čas, kadrovski politiki v podjetju in še mnogim drugim aktualnim vprašanjem. Še mnogo dela nas čaka, zato moramo skrbno in vestno izbirati kandidate za nove izvršne odbore podružnic, pritegniti k sodelovanju mlade ljudi in strokovnjake, ki bodo zaupano nalogo v izvršnih odborih tudi vestno izpolnjevali. M. D. »Gradisov vestnik" »Gradisov vestnike izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — — Izhaja mesečno Visoka ocena kvalitete šola dr. Jožeta Potrča — tudi uspeh našega kolektiva V soboto, 6. februarja so dopoldne slovesno odprli v Starem Vod-matu ob Domžalski cesti v Ljubljani novo osemletko, ki nosi ime pokojnega revolucionarja in ž.e predvojnega borca za pravice delavskega razreda, dr. Jožeta Potrča. Nova osemletka, ki jo je zgradil naš kolektiv, je ena najmodernejših šol ne samo v republiki Sloveniji, marveč tudi v vsej državi. Projekte za šolo je izdelal Splošni projektivni biro v Ljubljani (projektanta ing. arh. Emil Navinšek in Dušan Bohinc), gradbena dela pa je prevzel »Gradis« Ljubljana. Sola je bila zgrajena v rekordnem času 9 mesecev — od marca do 29. novembra lani, tako da so lahko v dograjeno stavbo čez zimo vselili še vso potrebno opremo. Pri tehničnem prevzemu, ki je bil nekaj dni pred slovesno otvoritvijo, so vsi strokovnjaki zelo pohvalno ocenili gradbena, gradbeno-obrtniška in instalacijska dela. čeprav je bila šola zgrajena v tako kratkem času. Arhitekt Dušan Bohinc je med drugimi poudaril, da so gradbena dela nadpoprečno kvalitetna, priznani higienik dr. Franta Mis pa je dajal, da je to šola, pri kateri je imel v vsej svoji^ dolgoletni praksi najmanj kritičnih pripomb. Vsekakor so ta laskava priznanja priznanih strokovnjakov, na katere je lahko kolektiv gradbenega vodstva Ljubljana upravičeno ponosen. Nova osemletka, ki ima 15 klasičnih in 7 specializiranih učilnic. je resnično v vseh ozirih modem objekt, saj ustreza vsem zaht-tevam sodobnega po-uka. Šola je tako projektirana, da ustreza zahtevam kabinetnega pouka. Za razliko od starih, klasičnih šol, kjer učenci skoraj ves pouk presedijo v eni sami učilnici, je pouk v tej šoli tako urejen, da gredo učenci za večji del predmetov v posebne učilnice oziroma kabinete. Tako imajo v tej šoli poseben kabinet za pouk fizike, kemije in biologije, zemljepisa. matematike in angleščine, vrh tega pa je na šoli še posebna učilnica za pouk glasbe, 2 učilnici za tehnični pouk, za risanje itd. V šoli je tudi pionirska soba, poseben prostor za šolske krožke, mlečna in učna kuhinja z jedilnico, strokovna knjižnica, soba za prvo pomoč, govorilnica in še več drugih prostorov. Če še povemo, da so vsi prostori te trietažne stavbe ozvočeni (možno je z enega mesta govoriti v vse ali več prostorov ali pa samo v en razred), da ima šola svoj televizor, kinoprojektor, radijski sprejemnik, gramofon, magnetofon in še več drugih tehničnih pripomočkov, potem vidimo, da je to zares ena najmodernejših šol pri nas. Posebno vrednost daje tej osemletki tudi dejstvo, da ima vseh 420 učencev, ki jo zdaj obiskujejo, pouk samo v dopoldanski izmeni, kar omogoča ob vseh materialnih prednostih še kvalitetnejšo raven pouka. FRANC KAVČIČ Vesel in dobre volje se je 20. februarja zjutraj poslovil od žene in otrok naš večletni član kolektiva — strojnik Franc Kavčič iz Obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Ko se je poslavljal od otrok, ni slutil, da je to njegovo poslednje slovo. Ko se je zjutraj peljal s kolesom v službo, ga je v bližini Betonarne na Šmartinski cesti prehitel avtobus podjetja Ljub-ijana-transport, ki vozi na redni progi Ajdovščina—Javna skladišča. Avtobus se je ustavil na redni avtobusni postaji. Tik za njim se je peljal pokojni Kavčič. Ko se je ustavil avtobus, se je v primerni razdalji ustavil tudi on. Hkrati pa je za njim privozil še avtobus SAP-Ljubljana, ki je nameraval prehiteti stoječi avtobus. Ker pa je po nasprotni strani vozil drugi avtobus, je moral šofer zavreti pred stoječim avtobusom. Zaradi poledenele ceste niso prijele zavore, tako da je avtobus drsel naprej in trčil v zadnji del stoječega avtobusa ter hkrati podrl Franca Kavčiča, ki je bil na mestu mrtev. Franc Kavčič je bil zaposlen v podjetju že od I. 1949. Bil je vzoren delavec ter v kolektivu zelo priljubljen. Z vsakim je ravnal kot s prijateljem, prav tako mu je bila dobrobit podjetja vedno na prvem mestu. Šele pred dobrimi petimi meseci se je po dolgi borbi za stanovanje končno vselil v novo stanovanje na Sketovi 5. Komaj je stanovanje uredil in opremil, že ga je kruta smrt iztrgala iz kroga srečne družine. Pokojni Franc Kavčič zapušča ženo, 15-letno hčerkico Marto in 8-letno Mileno. Družini in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. FRANC ELIKAN Kruta smrt prehitro posega v naše vrste. Franca Elikana ni več med nami. Pokojni Franc Elikan je bil rojen 28. julija 1907 na Rudniku pri Ljubljani. Že 14-letni fant se je leta 1923 zaposlil kot zidarski vajenec, na kar je po predpisani učni dobi napravil izpit za pomočnika. Pozneje je končal delovodsko in tehnično šolo. Deset let je vodil tudi lastno gradbeno podjelje. Med okupacijo ga najdemo v naprednih vrstah. Leta 1943 je bil zaradi pomoči Osvobodilni fronti aretiran in zaprt. Po osvoboditvi se je takoj vključil v izgradnjo porušene domovine. Delal je na obnovi železniške proge Preserje—Borovnica, nato na Ministrstvu za gradnje LRS. Lela 1948 je bil zaposlen kot vodja obrtniških del na gradbišču Litostroj, nato pa po raznih naših deloviščih na težkih in odgovornih mestih. Nazadnje je bil zaposlen kot glavni kalkulant v poslovni enoti Ljubljana, kjer ga je doletela smrt. Skupno je bil v podjetju 17 let. Franjo Elikan je bil dober tovariš, vesten in vzoren sodelavec. Kadar umre dober človek in pošten mož, nam je pri srcu tako, kot bi umrl vsakemu od nas nekdo od domače hiše. Tako čutimo . ob tvojem slovesu, dragi Franjo, in verjemi nam, da te tvoji sodelavci ne bomo pozabili. VIKTOR BIZJAK Nenadno nas je zadela vest, da tovariša Bizjaka ne bomo več srečali, Viktorja, ki je preživel dlje časa tudi v naših vrstah. Rojen je bil 1903. leta v Ljubljani v družini železničarja. Oče mu je umrl, ko je bil 17 let star in se je v srednji tehniški šoli nato šolal sam. Potlej je služboval največ v Trbovljah. Vojna ga je zatekla kot tehničnega eksperta KID na Jesenicah. Ob okupaciji je pobegnil v Ljubljano, kjer je bil do 1943. leta brez posla. Potlej se je zaposlil v vevški papirnici, kjer se je tesneje povezal z osvobodilnim gibanjem. Po osvoboditvi je prevzel mesto tehničnega direktorja podjetja »Slovenija ceste«, nato je bil direktor podjetja Tehnika, pri nas je bil glavni kalkulant. nazadnje pa je bil gradbeni inšpektor občine Ljubljana-Šiška. Umrl je 15. februarja letos. Slava niegoveinu spominu! NAJMANJ VSAK DESETI 6RADIS0VEC V TEČAJU Letos smo organizirali v Ljubljani, Mariboru, na Pohorju, v Škofji Loki in na Jesenicah več tečajev Leto 1964 bomo lahko označili v naši kadrovski politiki kot pravo prelomnico. Še nobeno leto nismo imeli na programu toliko najrazličnejših tečajev kot letos. V celi seriji tečajev — od šestdnevnih do trimesečnih — bi se moralo po planu zvrstiti nič manj kot 890 ljudi. Čeprav bo zelo verjetno udeležba na tečajih nekoliko manjša, lahko vendarle računamo, da bo na vseh tečajih, ki so se začeli že lani novembra in bodo trajali tja do aprila, udeleženih okrog 600 ljudi. Skratka, mirno lahko zapišemo, da bo najmanj vsak deseti član našega kolektiva šel letos skozi ta ali oni tečaj. Kakšne tečaje prirejamo? Tako kot že prihodnja leta — samo letos v večjem številu — imamo na sporedu strokovne tečaje za zidarje, tesarje, strojnike in žerjaviste, nadalje družbenoekonomske tečaje za izpopolnjevanje na delovnem mestu. Letos imamo v tečajih tudi mladino, bodoče mladinske funkcionarje. Tečaje smo priredili in jih še bomo v Ljubljani, v Škofji Loki, na Pohorju, v Mariboru in na Jesenicah. Sredstva, ki jih bo naš kolektiv vložil v izobraževanje delavcev, tehnikov, delovodij, funkcionarjev mladine in organizacije ZK ter druge strokovnjake, niso ravno majhna. Za vse tečaje bomo letos porabili približno 30 milijonov. Vendar lahko zatrdno upamo, da bo to bogato naložen denar; denar, ki bo čez dve, tri ■ali štiri leta dajal lepe obrest L -Ce smo teh 30 milijonov vložili v dobre, prizadevne in sposobne kadre, nam ga ne bo nikoli žal. Te dni srno obiskali nekaj tečajev in se pogovarjali z mladimi delavci, z ljudmi, ki kažejo željo in voljo, da bi si v tečajih pridobili čim več novega teoretičnega in praktičnega znanja. ® škoda, da je bila snov tako zgoščena! V Ljubljani so zbrani tečajniki, ki se pripravljajo za kvalificirane strojnike. Ivan Volf iz Gornje Radgone je tole povedal o tečaju: »Že 4 leta sem v podjetju, Prcj^ sem bil zaposlen kot viničar. Delal sem najprej pri mešalcu, potem pa še na drugih strojih, na buldožerju D-? in D-8 ter TG-160. Stroji me veselijo, zato se želim še bolj Usposobiti. Izpit sem opravil dobro, samo teorija bo precej težka. No, pa bo že šlo, saj imam dosti ti dne vol je. Škoda )e le, da je t 'aj tako kratek, saj je vsa snov zgoščena v štirih tednih. Malo časa bo za učenje. Osebno se izpitov ne bojim preveč, ne vem pa, kako bodo sledili tisti, ki niso skora j nič delali praktično na velikih strojih. Sam bi se rad specializiral za delo z bagri, tako da bom stroj res dodobra poznal.< V Mariboru so se v ponedeljek, 10. tm. zbrali tečajniki \z Maribora in F ;ven. Tečaj llna namen usposobiti ljudi ?a Polkvalificirane strojnike, "tod tečajniki smo poiskali Antona Zajška. »Doma sem iz Podlesnika v Ptujski okolici. Pri hiši nas je 31 ° pet otrok in moral sem se učit v Ptuj za kolarja. T°-i.? to delo me ni nikoli vese-1 °- Potem sem prišel v Gra- dis. Delal sem v Kidričevem, v Mariboru in zdaj sem v Rušah. Vedno me je vleklo k strojem, pomagal sem že pri mešalcu, delal sem že tudi s skreperiem. Ko je prišel razpis za polkvalificirane strojnike, sem se takoj odločil. Tudi delovodja Ivan Bezjak mi je svetoval, naj grem v tečaj, če čutim za stroje veselje. Potrudil se bom, kolikor bom mogel, da se bom v tečaju čimveč naučil, tako da bom svoje delo lahko dobro opravljal. Ko bom pridobil dovolj prakse, se bom še bolj izpopolnil v tečaju za kvalificirane strojnike.« Istega dne — 10. februarja — se je v našem počitniškem domu na Pohorju začel šestdnevni tečaj za mladinske funkcionarje. To je prvi tečaj sploh v našem podjetju za mladino, v katerem bodo mladinci in mladinke dobili precej znanja iz družbenih ved, politične ekonomije in ostalih aktualnih družbeno-poli-tičnih področij. Noemi Mankoč je tehnik. Zaposlen je v Obratu gradbenih' polizdelkov v Ljubljani, in sicer kot kalkulant. Vrh tega je tudi član sekretariata v mladinskem aktivu. »Mladina je sicer precej navdušena za šport,« je pripovedovala, »ampak vendarle bi lahko bila bolj aktivna. Pravzaprav je tako; peščica mladincev je agilna, ostali pa so bolj ali manj pasivni. Seveda je res, da je tudi precej objektivnih težav. Vzemimo na primer delo v dveh izmenah. Tako je skoraj nemogoče zbrati celoten aktiv. Tudi ob sobotah popoldne ali zvečer je težko dobiti mladino, še težje ob nedeljah. Menim da bi bili zelo zaželeni izleti. O tem smo že večkrat govorili, žal pa je ostalo le pri obljubah in besedah. Prepričana sem, da bi mladino tudi pritegnila predavanja. Seveda pa bi morala to biti res kvalitetna in zanimiva predavanja, ki bi jih morali prilagoditi poprečju mladine. Nasploh menim, da bi morali delo v mladinski organizaciji čimbolj prilagoditi potrebam in željam, kakor tudi objektivnim pogojem, ki jih imamo.« m C) Začnimo s športoi in kolektivno vzgojo gl E 9 Leteče brigade — naš veliki uspeh HM—MMfe Franc Krčmar iz Palovec blizu Čakovca je 19 let star zidar. V GV Maribor je sekretar mladinskega aktiva. Kaj pravi o delu mladine? »Mladino zelo privlači šport, zlasti nogomet, namizni tenis, šah, streljanje. Imamo vključenih 56 mladincev, čeprav je zaposlene mladine prece j več. Pogoji za športno življenje niso ravno najboljši, kljub temu pa smo priredili že več tekem. Mladina bi tudi rada v brigado, zlasti letos na jadransko magistralo. To bodo za mladino lepa doživetja. Naš največji uspeh pa je prav gotovo v tem, da smo samoiniciativno formirali leteče brigad . To so skupine, ki ob svojem prostem času pomagajo raztovarjati vagone. Doslej smo zbrali že precej sredstev. Zelo radi bi šli poleti na kak skupinski izlet, morda za prvomajske praznike. V načrtu imamo potovanje v Ljubljano, Trst, Zagreb in Varaždin. Prepričan sem, da bomo z zbranim denarjem, ki si ga bomo sami prislužili s tem delom, lahko stopili pred sindikat ali upravo, da bi nam ta ali oni primaknil še kaj za naše potovanje.« Kaj pa meni o delu mladine njen predsednik Franc Horvat. 20-letni zidar v Ljubl jani, »Že leto dni sem predsednik mladine vsega podjetja, prej sem bil tudi predsednik mladine v GV Ljubljana. Seveda je res, da imamo pri delu precej težav. Največja težava so prav gotovo kadri, mislim namreč vodilni kadri. Če nimamo dobrih mladinskih funkcionarjev, tudi organizacija ne more obstajati in delati. Imamo tudi težave zaradi velike fluktuacije delovne sile. Lahko pa povem, da smo v zadnjem času precej razgibali mladino, zlasti v Ljubljani, kakor tudi v Mariboru. Menim, da mladino zelo privlači šport, kar je čisto razuml jivo. Mlad človek se rad pokaže in pomeri v raznih tekmah, zato mu dajmo to priložnost. Ob športu pa je treba razvijati še druge oblike dela, zlasti je treba v športnem delu razvijati in krepiti kolektivnega duha, kolektivno zavest. Potem ne bo več mlačnosti in nezainteresiranosti, če bomo znali vse mladince povezati v čvrst kolektiv. To pomeni, da bo treba tudi zaostriti pri mladini čut odgovornosti. Tega je še vse premalo pri nas. Kaj naj rečem, če nekateri mladinski funkcionarji po ves mesec ne odgovorijo nn dopis? To je pomanjkanje čuta odgovornosti. Ko bomo še bolj razvili kolektivni duh, se mladina ne bo odtegovala raznim predavanjem, sestankom in drugemu političnemu delu, ki pa seveda mora prav tako hiti zanimivo, pestro in kvalitetno.« Od zgoraj navzdol: 1. S seminarja za tehnično strokovni kader na Pohorju. — 2. Mlade člane kolektiva moramo postopoma vključevati v ustvarjalno delo in organe upravljanja v podjetju. Z mladinskega seminarja na Pohorju. — 3. Ob pričetku tečaja za strojnike v Mariboru. Teoretični del tečaja bo v samskem domu, praktični del pa v Kovinskih obratih v Mariboru. — 4. Ob zaključku strokovnih izpitov za zidarje in tesarje v Mariboru. — 5. Strojniki na seminarju za težko mehanizacijo v Ljubljani »»Si* L.................... ......./ •>* :.......................t......................................................"■ <183 $-* rv< >x č Ut ■ir! ■■g A. Gradbišča Planski pokazatelji 1 Odstotek skupnega plan . . letnega plana realizacija januar 1964 + — v % 2 Odstotek letnega plan . . plana gradbenih realizacija del za januar 1964 + — v % 3 Realizacija planiranih obrtniških del v %....................... 4 Realizacija planirane produktivnosti v % . . . . . e « . PREGLED PLANSKIH POKAZATELJEV IN REALIZACIJE PO ENOTAH ZA JANUAR 1964 1 6 + 5 1 9 + 8 Skupaj Gradis Skuhaj Ljub. Marib. Celje Jesen. Ravne Zalog . 2,16 1,92 2 1 2 3 '3 2,5 2,82 3,12 1 2,9 1 5 2,8 1,6 . + 0,66 + 1,20 — 1 L 1,9 — 1 + 2 - 0,2 — 0,9 2,08 1,73 1 1 2 5,5 3 2,5 3,10 3,61 1,4 2,8 1 5,5 3,6 2,3 . + 1,02 + 1,88 + 0,4 + 1,8 — 1 + 2 + 0,6 -0,2 58 58 — 354 38 — 8 14 265 432 131 580 215 507 287 132 Kranj B. Obrati Skupaj obrali SPO Ljub. KO Ljub. KO Marib. : LO Sk. Loka OGP Ljub. Projekt. biro 2 2,83 -0,2 -1,2 -3,8 — -0,2 — 1 1,98 1 4 5 4 2 8 — 1 — 0,85 0,8 2,8 1,2 4 1,8 8 1,5 1,4 -6,1 600 — 2250 231 Planski barometer za januar 1964 A. Uspeh podjetja. V januarju 1964 je izvršilo podjetje skupni mesečni plan s 100,5 %, gradbeni plan s 149 %, obrtniška dela pa z 58 °/o. Letnega skupnega plana je izvršeno 2,82 % ali 0,66 % več, kot je planirano, lemega gradbenega plana pa je izvršeno 3,10°/o ali za 1,02% več, kot je planirano v mesecu januarju 1964. Podrobnejši podatki so razvidni iz posebne tabele. B. Uspeh gradbenih enot. Gradbišča so v januarju 1964 kot celota izvršila skupni plan s 163 %>, gradbeni plan z 208 %, obrtniška dela pa z 58%. Od skupnega letnega plana so gradbišča dosegla 3,12% ali za 1,2% več, kot je planirano, letni gradbeni plan pa je izvršen s 3,16% ali 1,88% več, kot je planirano v januarju 1964. Skupni plan presegajo gradbišča Maribor, Jesenice in Koper. Plan gradbenih del pa presegajo gradbišča Ljubljana, Maribor Jesenice, Ravne in Koper. V realizacijo je zajeta tudi vrednost gradbenih del, ki jih je izvršilo gradbišče Skopje. C. Uspeh obratov. Obrati so kot celota izvršila mesečni plan 70 %. letnega plana pa so dosegli 1,98% ali 0,85% manj, kot je planirano za januar 1964 Podrobnejši podatki za obrate so razvidni iz tabele. SEMINAR ZA MLADINSKE FUNKCIONARJE L Mladini nuditi vse možnnsii izobraževani! Upravni odbor počitniških domov razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 2 upravnika počitniških domov za Poreč in Ankaran 4 kvalificirane kuharice 5 servirk 1 perico Za upravnike počitniških domov je potrebna končana srednja šola, gostinska šola, ali pa večletna praksa kot upravnik menze, naselja in podobno. Za ostala delovna mesta je potrebna kvalifikacija oziroma večletna praksa. Prednost imajo kandidati iz vrst članov kolektiva. Prijave sprejema najkasneje do 15. marca kadrovska služba centrale podjetja. Članom kolektiva, ki bodo sprejeli ponudena delovna mesta v počitniških domovih, se po končani sezoni zagarantira delovna mesta, ki so jih imeli pred odhodom. JUL ■ Jesenice: Na seji DS so uskladili tarifne postavke §= med posameznimi sektorji ter s tem odstranili določena ne-sorazmerja. DS je med drugim tudi sklenil, da bodo povabili na razgovor vsa gorenjska grad- m bena podjetja, da bi uskladili izplačevanje terenskih dodat- == kov. ■ Ljubljana: Ob koncu ja- |||| nuarja je bila delegacija sin- §= dirkalnega odbora gradbenega podjetja »Vranicac iz Sara- m jeva gost našega sindikalnega HH odbora. Ob tridnevnem obisku gg smo s tovariši iz Sarajeva iz- gg menjali mnenja in izkušnje gg o aktivnosti in vlogi sindika- — ta v podjetju, o organizaciji == dela v podjetju ter še o mno- == gih drugih aktualnih vpraša- == njih. ■ Ljubljana: Tudi letos se gl je odzvalo deset članov cen-trate m projektivnega biroja ]= v humani krvodajalski akci- ji. Znova so dokazali visoko gg; človečansko in socialistično zavest. ■ Ljubljana: Sindikalni od-bor podjetja je razpravljal o občnih zborih podružnic ter gg se predvsem zavzel za to, da g= je treba v nove izvršne odbo- re pritegniti mlade ljudi in gi= strokovnjake, da bodo kos na- mg logam, ki se pred sindikalne pg podružnice postavljajo. Vedno znova in povsod razpravljamo o sistematičnem delu z mladimi ljudmi v podjetju ter jih vzgajamo in pripravljamo za bodoče upravljavce delovne organizacije. Letos je Center za izobraževanje organiziral seminar za funkcionarje mladinskih organizacij vseh poslovnih enot našega podjetja. Tako se je od 10. do 15. februarja zbralo na Pohorju 22 mladih ljudi, ki že sedaj aktivno delajo v mladinskih organizacijah v podjetju. V šestih dneh so pokazali mnogo zanimanja za razna predavanja o družbeno-političnem delu, o delovnih razmerjih, interni zakonodaji, o analizi poslovanja podjetja, delitvi dohodka, o informacijski službi, kadrovski problematiki, statutu podjetja in podobno. Iz raznih testov, ki smo jih dali med predavanji in na koncu seminarja, lahko vidimo, da so seznanjeni z vlogo mladinske organizacije v podjetju ter delu organov samoupravljanja. Jasno nam mora biti, da moramo vedno znova vključevati nove mlade ljudi v mladinsko organizacijo ter jim nuditi čimveč možnosti za izobraževanje. Vsi ti mladi ljudje morajo sedaj prenesti v mladinske organizacije svojih poslovnih enot pridobitve tega seminarja ter seznaniti slehernega člana te organizacije z nalogami, kajti le tako bo dosežen namen. Druge organizacije v podjetju pa bodo lahko črpale iz teh kadrov kandidate za sindikalne odbore, DS in podobno. Kadar razpravljamo o strokovnem kadrovanju iz vrst članov ko- lektiva, ne bi smeli pozabiti na te mlade ljudi. Mnogi izmed njih so začeli v podjetju kot vajenci in so danes že visoko kvalificirani v svoji stroki, marsikateri izmed teh pa ima gotovo še željo po nadaljnjem izpopolnjevanju in prav bi bilo, da bi prav iz teh vrst dali mladim ljudem možnost šolanja na delovodski ali srednji šoli. Kolikor bodo še druge organizacije sodelovale z mladinsko organizacijo, bomo prav gotovo dosegli uspehe, ki si jih želimo, ter ne bomo v »zadregi«, kje iskati nove upravljavce delovne organizacije. M. D. Nadaljevanje s 1. strani Pri takem številu tistih, ki so zaslužili manj kot 25.000 dinarjev mesečno, se ne smemo čuditi, če si naši delavci, ki pri rednem delu ne zaslužijo dovolj za življenje, iščejo še dodatne vire dohodkov (fuš in podobno). Problema nizkih dohodkov ne rešujemo samo zaradi socialnih pobud, niti ga ni moč urediti s politiko nadur, temveč je to ekonomski problem in posledica nizke stopnje mehanizacije dela. Ko so sindikalni funkcionarji v razpravi analizirali te probleme, so ugotovili, da bo treba spremeniti sistem delitve dohodka v podjetju ter se kot panoga v celoti vključiti v mednarodno delitev dela. Zvišanje točk, in sicer za nekvalificirane delavce na 217, polkvalificirane 235, kvalificirane 289 in visoko kvalificirane 325 pri vrednosti točke 115 bo pozitivno vplivalo na proizvodnjo in na dvig produktivnosti dela. Seveda bo treba tudi pri organizaciji dela marsikaj spremeniti. Tako bo treba omejiti tako imenovane »tihe investicije«, rešiti vprašanje nadurnega dela, postaviti ekonomske cene uslug ter prevzeti le toliko dela, kolikor ga dejansko zmoremo. Lani so nekatere poslovne enote opustile akorde, kar se je negativno izrazilo pri dokončnem obračunu, saj je delalo poprečno po normah le 35,4 % delavcev. Pri tem bo treba dopolniti tako imenovani »mariborski sistem mesečnih obračunov« ter ga v celoti vezati na stimulativno nagrajevanje po delu. Računati moramo tudi na dejstvo, da bo povišanje starta vplivalo na občasne delitve. Z veliko odgovornostjo bomo morali v prihodnje usklajevati interese posameznikov z interesi podjetja in obratov. To pa zahteva tudi odgovornost vseh sindikalnih funkcionarjev, strokovnih služb in organov delavskega samoupravljanja, kajti za povečanje starta morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, 100% plan in delovni učinek, oziroma dosledno izvajanje delitve osebnih dohodkov po delu. Produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost pa morajo igrati glavno vlogo pri poslovanju celotnega podjetja. L. C. Ob visokem jubileju Ančke Kambičeve Kdo jo ne pozna! Vedno je nasmejana in dobre volje. Pri podjetju pa je že 18 let. Že prvega aprila 1946 jo najdemo med člani našega kolektiva. In nato vsa leta v centralnih obratih, kjer uspešno vodi knjigovodske posle. Rojena je bila v Črnomlju, študirala v Novem mestu, med okupacijo aktivno pomagala OF, službovala v Vevčah itd. Kaj pravite k visokemu jubileju? »O, to je dolga štorija — čas prehitro teče. Lepo je bilo. ko je bil Gradis še enoten Gradis. Od začetka je bilo pri Gradisu zelo prijetno. Veliko dela, še več pa iskrenega tovarištva. Sicer imam še sedaj dela čez glavo, toda, žal, tistega prijateljstva ni več in ga zelo pogrešam. A kaj bi razlagala, lepe kot hude stvari je bolje obdržati zase!« Ob visokem jubileju so ji sodelavci priredili prijetno presenečenje ter ji želeli, da bi še mnogo let sodelovala v podjetju. Kolegij zaseda — seja na najvišjem nivoju. Manjka sekretar, ki sestavlja statut podjetja. ORGANIZACIJA, GOSPODARSKA POLIH« PODJETJA IN PLANIRANJE Kadar govorimo o gospodarskem planiranju, nas spomin takoj zanese daleč nazaj v prva povojna leta, ko smo planirali in evidentirali vse mogoče številke, usklajevali in prilagojevali rezultate našega dela jako, da so k oliko r-toliko ustrezali tedanjim potrebam evidenčne službe. Vsekakor spomini na ta leta niso kdovekaj spodbudni, kadar danes govorimo o planiranju. Tema, ki je sedaj aktualna, je sedemletni plan podjetja, o katerem je bilo še pred kratkim mnogo pisanja, danes pa se je začasno umaknil ♦renutno aktualnejšim temam o statutih in 42-ur nem tednu. S tem pa sedemletni plan nikakor ni izgubil na svojem pomenu, kakor bi si kdo lahko tolmačil molk, ki nas od časa do časa spravi v zadrego: ali je stvar sploh še aktualna? Kadar se lotevamo teme planiranja, si ne moremo zamisliti plana, ki bi v naših dinamčnih pogojih kolikor-toliko držal, ki bi nam bil opora in vodilo v bodočih letih. In vendar ni napredne organizacije podjetja brez načrtovanja, kakor si ne moremo zamisliti npr. prevzema določenega objekta brez predhodnih kalkulacij in predračuna. Kakor nam kalkulacija oziroma predračun stroškov pokaže, ali naj prevzamemo določeno delo, tako nam plan kaže vzpon, stagnacijo ali nazadovanje gospodarjenja. Pri prvem in drugem postopku ločimo dve stvari, ki sta karakteristični za metodo kalkuliranja in planiranja (saj je navsezadnje kalkulacija neke vrste planiranje). Prva stvar je fizični pokazatelj, ki nam kaže količino materiala, iz-delavnih ur, transportnih razdalj, strojnih ur itd., druga stvar pa je njihova cena in vrednost. Dočim je prva praktično neodvisna od časa (za 1 in3 zidu potrebujemo isto količino opeke, malte, izdelavnih ur itd.), je druga časovno spremenljiva. Razumljivo je, da moramo pri planiranju upoštevati različne kriterije tako finančne kot tehnične, ker nam prvi brez drugih ne bi kazali realnih ekonomskih odnosov. Določeno število teh pokazateljev je že uzakonjeno na osnovi znanega »sporazuma«, ki obvezuje posamezne gospodarske organizacije, da s pomočjo teh vodijo ekonomsko politiko dobrih gospodarjev. Ker so predpisi pokazatelji predvsem ekonomskega značaja, ki bazirajo na določenih finančnih rezultatih, nam ti ne kažejo npr. vpliva cen, ki se s časom in krajem spreminjajo bolj ali manj. Poleg predpisanih ekonomskih kriterijev bi bilo zaželeno — predvsem za interno uporabo — izbrati tudi določeno število tehničnih pokazateljev, ki naj bi imeli le uialo ali nič opraviti s spreminjajočimi se cenami. A ko bi uam uspelo določiti vrsto takih fizičnih pokazateljev, ki so karakteristični za gospodarsko politiko podjetja, potem bi bilo naše planiranje neprimerno bližje in realnejše. Vprašanje je, kateri so taki fizični pokazatelji in koliko jih zadostuje, da bi bil realno okarakteriziran gospodarski razvoj podjetja? Se preden pa se lotimo tega vprašanja, je dobro, da razdelimo, vse eventualne kriterije, ki jih bomo iskali, v dve osnovni skupini: — v produkcijsko, to je tisto, ki obsega naše proizvodne kapacitete, s katerimi neposredno proizvajamo (mehanizacija, delovna sila, kadri itd.); — v splošno organizacijsko, ki obsega vso ostalo dejavnost. ki neposredno ali posredno omomoča bolje gospodarjenje (priprava dela, vpliv sezonskega dela, komunalne kapacitete, HTV itd.). Pri nadaljnjem poglobljenem študiju, ki bo moral dati odgovor na to vprašanje bo potrebno najprej razčistiti pojme o posameznih enotah, s katerimi merimo naše kapacitete. Zeleno bi seveda bilo, če bi dobili konstantne vrednosti, neodvisne od časovnih sprememb. Ce merimo efekt naših izkopnih in transportnih kapacitet (bagrov, buldožerjev dumperjev, žerjavov', kamionov itd.) s skup-uo mero po moči motorjev v KM, potem je to pokazatelj, ki ima vsekakor trdnejšo osnovo, kakor je npr. osnovna finančna vrednost teh kapacitet. Ce oboje teh mer reduciramo s stopnjo iztrošenosti, prvo z iztrošenostjo motorja, drugo pa s predpisanimi odpisi, je prav kapaciteta vsekakor realnejše ocenjena kakor druga, čeprav imata obe polno Veljavo pri dolgoročnem planiranju. Z nabavno vrednostjo in stopnjo amortizacije je določena poprečna iztrošen,ost stroja ne glede na stopnjo izrabljenosti stroja, ali dela predpisanih 1200 ur na leto ali več ali manj; s fizičnim pokazateljem je ta stvar bolj definirana: pogoj za čimbolj uspešno primerjavo tega pokazatelja izvira iz evidentiranih rezultatov preteklih, let. Podatki iz prospektov in literature so lahko le orientacijski in začasne veljave. Drug del kapacitete je zapo-slena delovna sila oziroma so izvršene ure: važen je odnos efektivnih ur do skupnega števila ur, vpliv nadurnega dela itd. Ce kombiniramo obe količini, to je skupno število razpoložljivih KM ali pa število izrabljenih KM v primer- javi s številom delavcev, skupin ali efektivnim uram zaposlenih, dobimo nov karakteristični faktor, ki nam po svoje kaže napredek ali nazadovanje v določenem obdobju, Ta faktor lahko imenujemo koeficient energije, ki je v našem planiranju vsekakor jasnejši pokazatelj, kot je stopnja melianoopremljenosti, ki rezultira iz razmerja vrednosti mehanizacije do bruto produkta. Tako mehanizacija kakor tudi delovna sila imata v planiranju pomembno vlogo. Vsako od teh je potrebno posebej analizirati in določiti funkcijo prve kot druge, saj bazira predvsem na teh dveh osnovnih kapacitetah — poleg organizacije dela — perspektivni razvoj gradbeništva. Nadvse je potrebna analiza gradbenih del po vrstah gradenj, in sicer visokih in nizkih gradenj. Gradis je podjetje, opremljeno predvsem za visoke zgradbe in v tej smeri je tudi njegov bodoči razvoj, čeprav moramo delno razvijati tudi ostale kapacitete, saj je praktično nemogoče jasno začrtati mejo npr. med odkopnimi stroji, ki ne bi prišli v poštev tako pri nizkih, kakor industrijskih objektih. Osnovne teze sedemletnega plana gradbeništva SFRJ predvidevajo novih 275—300 milijard investicij. Stopnja opremljenosti za nizke gradnje ostane na sedanji ravni, izboljšala se bo le opremljenost izvajalcev za visoke gradnje. Ker so visoke gradnje že sklenjena domena Gradisa, od teh pa so na prvem mestu industrijske in nato stanovanjske (sistemske) ter poslovne, je prvenstveno analizirati potrebe mehanizacije za to vrsto gradenj. Ločiti moramo težko, srednjo in lahko mehanizacijo ter transportna sredstva in kapacitete za bodoči perspektivni razvoj. Poudarjena mora biti važna vloga lahke in drobne mehanizacije pri finalizaciji del. Določiti je plan izkoriščenosti obstoječih kapacitet, dosedanji koeficient koriščenja teh strojev, stroški za vzdrževanje in podobno. Zelo važna vloga podjetja je sistematična orientacija na industrializacijo stanovanjske izgradnje in tehnično opremljenost za ta dela. Kar zadeva delovno silo in njene perspektivne vloge, je predvsem važno analizirati dosedanje številčno razmerje med sezonskimi im stalnimi delavci, kvalifikacijski sestav delavcev v odnosu do mehanizacije ter fluktuacijo im njene vzroke. Potrebno bo določiti smernice za kadrovsko politiko podjetja, nakazati potrebna številčna razmerja med tehničnim kadrom, administrativnimi uslužbenci ter fizičnimi devavci. Od tehničnega kadra poudariti rastočo potrebo po srednjem tehničnem kadru kot operativnem izvajalcu del po predvidenem programu, vpliv spremembe profila gradbenega delavca glede na specializacijo dela, potreben plan kadrov po strokah glede na porast mehanizacije in njenega vzdrževanja (gradbeni, strojni, elektrotehnični kader). Naslednji važen pokazatelj bi bila poraba materiala in njegov asortiman: poudarjena bi morala biti vloga novih, kvalitetnejših materialov (lahki beton, betoni višjih mark, prednapeti beton, plastične mase itd.) ter nakazana manjša poraba klasičnih gradbenih materialov: lesa, opeke, apna in podobno. Druga skupina pokazateljev, ki zajema splošne organizacijsko, to je posredno dejavnost, ki po važnosti prav nič ne zaostaja za prvo skupino, obsega predvsem: — širšo oragnizacijo proizvodnega procesa s pripravo dela in polaganje važnosti na razmerje med obsegom dokumentirano pripravljanje dela, v primerjavi s skupnim obsegom del (bruto produkta), analizo gradbenih rokov in njihovo izpopolnjevanje, realnost sprejetih obveznosti in vzrokov zastoja. Važna je analiza vpliva sezonskega dela na potek del, obseg zmanjšanega dela zaradi zime, ugotavljanje vzrokov in možnosti zmanjševanja vpliva mraza, stroškov in efekta dela vezanih kapacitet. Planirati bo treba rastoči standard nastanitve in prehrane tako sezonskih kot stalnih delavcev; ugotoviti stanje in planirati postopno povečanje obstoječega razmerja med stalnimi samskimi domovi hotelskega tipa in začasnimi lesenimi barakami, hkrati pa odpreti širšo perspektivo za procentualni dvig zaposlenih, ki žive v stalnih stanovanjih. Na osnovi dosedanjih izkušenj bo potrebno planirati efektivnost HTV službe, ugotoviti vložena sredstva za HTV v procentualnem razmerju do skupnih stroškov ter vpliv službe na zmanjševanje izpadov izdelavnih ur zaradi nesreč im bolezni. V perspektivnem planu podjetja je važno razmerje med gradbenimi in obrtniškimi deli, ugotoviti obrtniške kapacitete in njihov razvoj v SRS ter del, ki ga veže naše podjetje, predvideti je odstotek obrtniških del, ki jih je podjetje samo izvedlo in eventualne bodoče obrtniške kapacitete podjetja. Vse to in še vrsto drugih problemov se vsiljuje v obdelavo pri planiranju našega dela v prihodnje. Vsa ta problematika je del organiziranega proizvodnega procesa, ki ima ne samo neposreden vpliv na gospodarsko politiko podjetja, temveč odpira široko perspektivo delovanju organov delavskega samoupravljanja, ki bodo v takem in tolikem materialu našli za svoje delo nešteto pobud. S to problematiko se prav tako odpirajo možnosti poglobljenega gospodarjenja ob sočasnem utrjevanju že uspelih oblik participacije posameznih obračunskih enot na osebnem dohodku. Vse te zamisli pa lahko uresničimo le pod enim pogojem: organizirati moramo evidenčni center podjetja, ki bi vzpostavil tako evidenco, da bo iz enotnih podatkov zadovoljila vse potrebe in s tem objektivno služila svojemu namenu. y. b. " x ' v, >. \ V Zidarji in tesarji na objektu B-2 v Šiški Pozimi je čas za popravilo opažnih plošč »GRADISOV VESTNIK« ★ Stran 5 Porušen je poslednji zid stare topilnice svinca v Žerjavu. Na tem prostoru bodo Ravenčani zgradili veliko halo, v kateri bo rafinerija svinca . V ozadju Peca, kjer spi kralj Matjaž Končno tudi za Ravenčane stanovanja Na Ravnah že prihodnje leto novo Cečovje, lepše in večje — veliko stanovanjsko naselje na Javorniški pla-i »ti. Kaj pravzaprav najbolj tare naše ljudi? Pomanj-kanje moderne mehanizacije, pomanjkanje strokovnih kadrov, prenizki osebni dohodki? Prav gotovo vse to. In še marsikaj, seveda. Med drugim prav posebno — stanovanja. Ali ni pravzaprav smešno in žalostno, da je »Gradis« v vseh letih obstoja pri več kot 5000 zaposlenih doslej zgradil v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru in na Jesenicah — reci in piši — borih 229 družinskih stanovanj? Vsekakor tudi pri nas drži tisti pregovor, da je »kovačevo kobila vedno — bosa«. Ljudje bi sicer rekli: »Saj ste gradbinci. Zgradite si več stanovanj!« Zal pa ni tako. Na 25 zaposlenih pride v našem kolektivu komaj po eno družinsko stanovanje. Če so v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru in na Jesenicah vendarle kolikor toliko poskrbeli za strokovnjake in delavce z družinami, pa je tem bolj pereča stanovanjska stiska — na Ravnah. V vseh letih, odkar ima »Gradis« tu svojo postojanko (torej že več kot desetletje in pol), je 400-članski kolektiv kupil eno samo družinsko stanovanje. Komentar, je menda odveč. »Letos pa moramo s tem prekiniti,« je poudaril med razgovorom šef gradbišča, ing. Lojze Štok. »Kam pa sicer pridemo. Ljudje so postali že čisto apatični. Če bomo še nekaj let tako odlašali, nam bodo vsi strokovnjaki pobegnili. Saj ljudje niso norci. Nekateri posamezniki, ki žive v najbolj težavnih razmerah, so začeli graditi že na lastno pest. Res je sicer, da ljudje v zadnjem času niso vlagali nobenih prošenj za stanovanja. Toda, kdo bo vlagal prošnje, če je pa vsak vedel, da je vse zaman, ker pač nismo nič gradili.« Torej, upajmo, letos se bodo tudi Ravenčanom končno — »vremena zjasnila« . . , Vsaj tako je dejal šef ing. Štok in tudi drugi činitelji so odločno za to, da morajo letos stanovanja v prioritetni plan. Letos bodo namreč v Cečovju, velikem stanovanjskem naselju na Ravnah, načete zadnje površine. »Gradis« namerava letos začeti graditi štiri 5-etažne stolpiče (projekt »Gradis« 62), v katerih bi bilo skupno 180 stanovanj. Trenutno je sicer še težko povedati, kdo vse bo kupec teh stanovanj. Potreb je nič koliko — od železarne in stanovanjskega sklada do izvajalca gradbenih del, torej do našega kolektiva. »Ljudje so zdaj spet dobili upanje,« je nadaljeval ing. Štok, »spet so začeli varčevati. Razmere pri nas so namreč obupne, mnogi ljudje se vozijo iz oddaljenih krajev ali pa živijo v najrazličnejših zasilnih stanovanjih, pravcatih luknjah. Prepričan sem, da bo treba letos poskrbeti vsaj za 25 do 35 družinskih stanovanj. Nekaj nam bo prav gotovo posodil stanovanjski sklad, nekaj bomo dali sami, nekaj sredstev bodo privarčevali bodoči stanovalci — pa bo šlo.« Kot rečeno bo letos na Cečovju načeta površina za stanovanjske objekte. Cečovje je zdaj polno, nobenega prostora ni več za nove zgradbe, saj živi v tem modernem naselju že okrog 3500 prebivalcev v ca. 700 stanovanjih. Zato so urbanisti začeli pripravljati novo naselje, ki bo še večje in lepše kot Cečovje. Že prihodnje leto se bodo na Javorniški planoti, na veliki ravnini, ki je obrnjena proti Kotljam, začela prva pripravljalna dela. V prihodnjih letih bo za potrebe železarne in sploh bodočih Raven tu zraslo novo stanovanjsko naselje Urbanisti računajo, da bo v štirih ali petih letih tu zgrajenih približno 800 do 900 stanovanj, torej naselje za kakih 4500 prebivalcev. Vsekakor bo na Ravnah, kot vidimo, tudi v prihodnjih letih za »Gradis« dela več kot dovolj. -n S POTI PO KOROŠKEM BLIZU »DOLINE SMRTI novo veliko gradbišče mJ n »RAVNAH NE BO MANJKALO KRONA Velika nova dela v železarni — Industrijski vodovod, nova osemletka in most čez Mežo, dom telesne kulture, stanovanjska gradnja in še kaj — »Ne drži, da ima GRADIS za ta dela premajhne kapacitete,« pravi šef v Ravnah, ing. Lojze Štok. Ali veste, kje je »Dolina smrti«? Nikar preveč ne ugibajte in ne brskajte po spominu v tiste čase, ko ste brali Karla Maya in razne druge in-dijanarice! Morda je res kakšna »Dolina smrti« tudi kje na Divjem zapa-du, v pustinjah Amerike ali v pragozdovih Afrike in Južne Amerike. Toda »Dolino smrti« imamo tudi pri nas — na Koroškem. Tako pravijo ozki, skalnati soteski pri Žerjavu, med Črno in Prevaljami. Tam blizu namreč stojijo rudniške in tovarniške naprave Mežica. Iz topilnic, kjer predelujejo svinec in cink, se noč in dan vali gost, sivkast in močno strupen dim v ozko, skalnato dolino. Pravijo, da tam lahko vzdržiš brez plinske maske samo dve ali tri minute — potem pa je konec. Strupeni dim v nekaj minutah uniči še tako krepkega človeka, vsako vsako živo bitje sploh. Nekaj sto metrov stran od tega nič kaj prijaznega kraja — pravzaprav tik ob sedanji topilnici svinca v Žerjavu — bo že letos oživelo novo, veliko gradbišče. »Gradisa — Ravne bo začel v kratkem tu graditi veliko halo, v kateri ho rafinacija cinka. To bo približno 47 m dolga, 15 m visoka in 52 m široka hala, v kateri bodo rafinirali cink. Načrti za novo halo so že izdelani. Ravenčani računajo, da bodo objekt spravili pod streho že do poletja in tudi zabetonirali temelje za stroje. Rafinacija cinka je bila dolgo vrsto let ozko grlo v proizvodnji mežiškega rudnika. Stara rafinacija, ki ima površino le 480 kvadratnih metrov, je lahko lani »pospravila« le 18.000 ton. (Zato bo nova rafinacija precej večja (površina znaša približno 740 kvadratnih metrov), v njej bo pet rafinacijskih kotlov, tako da se bo proizvodnja že v bližnji prihodnosti od sedanjih 18.000 ton povečala na oribližno 30.000 ton letno. V Žerjavu so naši delavci že lani zgradili več novih objektov za mežiški rudnik, tako skladišče surovin in bunkerje za žlindro. Seveda bo letošnja investicija precej večja, saj je vrednost vseh del v novi rafinaciji preračunana na približno 500 milijonov dinarjev. Nova rafinacija bo torej omogočila znatno povečanje proizvodnje v rudniku Mežica (od 18.000 na 30.000 ton letno), z uvedbo novega tehnološkega postopka pa bo omogočena tudi ren-tabilnejša predelava svinčenih odpadkov. Vrh tega se bodo v novem objektu tudi precej izboljšali delovni pogoji (odpraševalne naprave), ki so v sedanjih zastarelih topilniških objektih zelo težki. Ročno nakladanje v žerjavu. Horuk in nosilec je bil kmalu naložen na japanar. — Vodovod na Ravnah bo dolg nekaj preko 4 km in ima po dve salonitni cevi premera 60 cm. Višinska razlika od Prevalj do Raven znaša 27 m. Na Ravne je že legal mrak, ko smo prispeli v Koroško metropolo. Tu in tam so že migljale lučke, v temo so svetila velika okna ravenske železarne. Kam sedaj ? V samskem domu nam je upravnik hitro svetoval: pojdite v barake! Tam boste dobili inženirja Štoka in druge šefe. Rečeno — storjeno Toda — ob barakah je vladala takšna tema kot v rovu. In nikjer žive duše, vse tiho. »No, to so zaspanci, Korošci,« sem omenil sopotniku. In še pust je povrh vsega, pa so že ob šestih zvečer vsi v posteljah. V baraki sva šefa ing. Lojzeta Štoka zares presenetila v postelji Seveda mu nisva skrajšala spanca, kajti ob namizni svetilki je ravno nekaj prebiral. >Oho, oho, kar naprej,« se je začudil, ko sta v sobo pogledala dva Ljubljančana. Kmalu je bila situacija pojasnjena. »Vesta, nekoliko slabo se počutim, čeprav ni nič hudega,« je dejal ing. Štok. »V kratkem pa me čaka precej dolga rajža po inozemstvu, ki bo prav gotovo naporna. In tako mislim: zakaj se ne bi zdaj, ko imam čas, nekoliko pocartal?« Inženir Štok se je kaj hitro razgovoril, seveda pa je moral vse svoje pripovedovanje drugo jutro, v svo-ji pisarni in ob slastni črni kavici (obvezni), ki jo je pripravila skrbna tajnica, tovarišica Ada. vse še enkrat ponoviti. Lanski plan gradbenih del na Ravnah je znašal 800 milijonov, letošnji je povečan za 12 odstotkov, torej na 920 milijonov dinarjev. Celotna realizacija pa je letos planirana na 1200 milijonov, čeprav so zahtevki investitorjev precej večji, za približno 1600 milijonov dinarjev. Kaj bodo vse letos potemtakem gradili na Ravnah? Največ bo seveda dela v železarni. Valjarna, ki je bila lani dograjena, bo letos podaljšana (za 72 m). Sploh bo v valjarni, kjer trenutno obratuje šele srednja proga, še precej dela, kajti zgraditi bo treba še lahko in težko progo, V sklop železarne sodi tudi nov objekt — OTK (organizacijsko-tehnična kontrola). To je enoetažen objekt, v katerem bo vrsta laboratorijev. Nadalje bo treba že letos zgraditi tri manjše hale (jeklovlek, mehanično-obdelovalne delavnice in lahka mehanična delavnica) ter trafopostajo. S tem pa seveda še ni zaključen seznam del v železarni. Iz vodnega rova v Prevaljah bo treba z železarno napeljati industrijski vodovod. Vodovod bo dolg okrog 4 km, ima po dve cevi premera 60 cm. Onstran Meže bosta v prihodnjih letih zrasli dve veliki hali — jeklolivarni. Prva bo dolga 150, druga pa 120 m Letos bo treba za obe hali zabetonirati temelje, vrh tega pa še prej zgraditi most čez Mežo, ki bo povezoval oba bregova. K vsemu temu je treba v železarni prišteti še vso potrebno kanalizacijo, ceste, energetsko poslopje, v katerem so generatorji in še marsikaj drugega. Kaj pa drugi objekti? Med gimnazijo in Cečov-jem bo že letos zrasla nova osemletka, prav takšna, kot so jo zgradili lani pri Prevaljah. Objekt bo prišel letos vsaj do 3. faze, ker je na razpolago okrog 100 milijonov din za to investicijo, ki bo v celoti terjala 200 do 250 milijonov din. Vrh tega je letos pripravljenih 115 milijonov za nadaljnja dela v domu telesne kulture. »To pa seveda še ni vse,« je razlagal ing Štok. »Že letos bo treba pričeti z gradnjo vodovoda za pitno vodo. To bo investicija za približno 3 leta. ki bo terjala približno eno milijardo din Zajeli bomo močan izvir pod Peco (Šumeč). Tako bodo imele Ravne in vsa dolina dovolj zdrave pitne vode, ki jo zadnja leta zelo primanjkuje.« No, s tem pa delo, ki čaka pridne Ravenčane, še ni zaključeno Tudi v stanovanjski gradnji bo treba marsikaj pokazati, pripravljeni so 4 stolpiči (petetažni) na Cečovju, v Žerjavu bo letos v glavnem dograjena velika rafinacija cinka z nekaterimi stranskimi objekti. In končno — še tretji samski dom. kotlarna, obrat družbene prehrane in centralne kopalnice. In še — upravno poslopje, ki je že pod streho Tudi to bo precejšnja investicija. Vsekakor je čas, da se tudi Ravenčani dokončno preselijo iz starinskih barak V lepo, urejeno stavbo. »Investitorji izražajo dvom. da bomo zmogli vse te zalogaje,« je nadaljeval ing. Štok, »ki res niso tako skromni. Upam pa si trditi, da je bojazen investitorjev neosnovana. Vsi dobro vemo, kaj so želje in kaj so stvarni, realni plani. Lahko trdim, da vsai za polovico objektov, ki so pred nami, še ni dokončanih načrtov. Toliko časa, dokler investitor nima prav vseh objektov, pa.tudi nima smisla graditi in tudi ne strašiti s pomanjkanjem naših kapacitet.« Ravenčani so prepričani, da bodo vse letošnje zalogaje zmogli. Seveda ne bo šlo lahko, ampak potrudili se bodo na vso moč. Novi samski domovi na Ravnah, kjer stanujejo naši delavci NOSI JUBILANTI Marca bodo praznovali petdesetletnico življenja naslednji naši tovariši: Delovodja Franc Balič 12. marca in pom. delovodja Anton Zakrajšek 21. marca, oba iz PE Ljubljana. V poslovni enoti Maribor pa bodo praznovali delavka Marija Širovnik 13. marca, delavec Josip Škvorc 8. marca, betoner Jožef Šnajder pa 2. marca. Franc Mišič iz strojno prometnega obrata v Ljubljani bo praznoval petdesetletnico 3. marca. Ob življenjskem jubileju vsem naše iskrene čestitke. ZAHVALO V imenu vseh seminaristov mladincev, mladinskega seminarja, ki je bil od 10. do 15. februarja na Pohorju, se centru za izobraževanje najtopleje zahvaljujem za organizacijske priprave in izvedbo seminarja. P red s. mladine podjetja Franc Horvat Marija Polak ar. Marica Ambrožič in Elizabeta Dečman na letošnjih olimpijskih igrah v Kranjski gori Izvedbo naših zimskih športnih iger je v letošnjem letu prevzela sindikalna podružnica Gradis — Jesenice. Rok prijave je bil zelo kratek z ozirom na pomanjkanje snega in na bojazen, da nam toplo februarsko sonce, ki sicer oznanja pričetek naše sezone, ne stopi še tega. Letošnje tekmovanje je bilo še posebnega pomena, kajti tu smo lahko zbrali res najboljše za druge zimske športne igre gradbincev Slovenije. Zimske športne igre' gradbincev bodo 7. in 8. marca 1964 na pohorskih terenih v izvedbi gradbenega vodstva Maribor in pod vodstvom našega znanegašportnika Janžekov iča (seveda bo dovolj snega). Na Gradisove olimpiado so nekateri obiskovalci prispeli 2e v četrtek, drug: pa rano v Petek. Nastanjeni so bili po Privatnih sobah v Kranjski gori. V četrtek zvečer je bil sestanek vseli vodij ekip in sodniškega zbora, kjer je bilo točno določeno ocenjevanje, prognoze tekmovanja in izvršeno žrebanje. V petek ob 9.30 sta pred motelom vse navzoče pozdravila v imenu prireditelja šef komerciale gradbenega vodstva Jesenico Vlado Šanca ter tajnik sindikalnega odbora Podjetja ing. Branko Pirih. Kmalu po uvodnih govorih in formalnostih so nastopili tekači. Proga je bila dolga 2.5 kilometra ter zelo skrbno pripravljena. Potekala je pred- vsem v ravninskem delu od Kranjske gore do Podkorena in so jo moški prevozili dvakrat. ženske pa enkrat. Sneg je bil odličen, tako se je tekmovanje odvijalo zelo hitro. Žal si je še pred pričetkom tekmovanja zgodila nesreča ali kakor smučarji pravijo »smola«. Lažje se je poškodoval vodja športnih ekip ing. Milan Arnež, vtem ko si je naša predvidena zmagovalka Ingrid Bandel zlomila nogo. Oba se že nahajata v domači oskrbi. Posamezni rezultati so naslednji (objavljamo samo prva tri mesta): Teki moški: I. mesto Andrej Repe, Jesenice, 19.21, 12 točk; II. mesto Vinko Dornik, Ravne, 20.09. It točk; III. mesto Ivan Jamnik. Ravne, 20.21, 10 točk. Teki ženske: I. mesto Marija Poklukar, Jesenice, 14.50, 3 točke; II. mesto Marica Ambrožič, Jesenice, 16.10, 2 točki; Smola velikih favoritov — za enega je bilo snega premalo — Tudi darilo. žal ™ je bik samo, sankanje je borbeni šport — Odlični so bili: sneg, Marjan Cizelj in dLIpiTni?1sankaču,'inPda “m« Rupert Babič, da o sodniškem zboru sploh ne govorimo — Kljub njegova izkušenost in večiet-vsemu — prijeten zaključek ni trening z vrha Pohorja ni" III. mesto Marija Trobec, Kerštajnovo, ki sta prvi vre-OGP Ljubljana, 16.36, 1 točka, zali smučino z veščo rutino Popoldne se je za velesla- tekmovalk, lom, kateri je potekal ob Žič- Takoj po kosilu so se tekil101 Vitranc od »S« do dna mova]cj podali na sankaško tir sni ne na ca. 1400 m dolgi progo, kjer se je na 1200 m progi z višinsko razliko 400 m ti0]gj progi prvi tekmovalec m 14 vratci prijavilo 31 tek- g stil ob 15 15 pr(>g0 so movalcev, od katerih je na najprcj prevozile ženske, in cdj prispclo ,16 24. Odrezali sjcer v sledečih časih: I. mesto Elizabeta Dečman, Jesenice, 1,25,8. 6 točk; II. mesto Cilka Baloh. Jesenice, 1,28,9, 5 točk; lil. mesto Marija Poklukar, pa so se takole: Moški: I. mesto Maks Čekon, Ravne, 1,17.2, 24 točk; sta pomagala k boljšemu mestu. Kot ekipa je imela največ točk, Jesenice 40 točk, KO uspeha, ekipa gradbenega Ljubljana 27 točk, Centrala y<*lstva Ravne, drugo in tret-22 točk, OGP Ljubljana 4 Je,mesto pa sta si delili z 22 točke. točkami gradbeno vodstvo Maribor in ekipa prireditelja. Po končanem oficialnem delu je bila pripravljena ve- e . ,, .. __cerja, katero so vsi prisotni Sankanje moški: Maribor >5 pri(jno zalivali ob pj^ in ^ J'™- , i 0Ck’<,{:lV.,,'G dobri volji še pozno v noč. KO°Mnr'l 4ev°fk’ Veliko je spominov na dva Maribor 30 točk, Škofja preživeta zimska dneva, ve-tock, Centrala 18 ]j|<0 se je r(x]j]0 n0vili poznan- Slalom ženske: Centrala točke. Loka točk. ,;žl nsa&sg*"* «anvc Sankanje ženske: Jesenice 11 točk, Centrala 5 točk. III. mesto Jože Pukel, Ma- moški”^rezultati'pf^bmTa- bikVhotelu Prisank0''razšli6 Za tekme gradbincev torej nbor, 1,28.0, 22 točk. slednji: * __ . si^v režul^ov m nr^f,':; — saj nas bodo štev, med starimi gradisovci pa je tako srečanje še poglobilo medsebojne tovariške odnose. Ženske: I. mesto Ljuba Tome, cen- slednji: I. Marjan Cizelj. Maribor, 1,21,8, 29 točk; II. Anton Jan, Jesenice, 1,22,0, 28 točk; III. Vinko Anderle, Jeseni- sitev rezultatov in podaritev daril. Navzoče je najprej pozdravil šef gradbenega vodstva Jesenice Franc Vovk, v imenu republiškega odbora - ,.,,...,. ,,, ululalJ sindikata gradbincev Lojze Ca- °b tej priložnosti izreči vsemu puder ter glavni direktor pod- sodniškem zboru s Slavanom jetja ing. Hugo Keržan. Nato Brliskom na čelu, ki je svojo je vodja sodniškega zbora nalogo opravil z veščo roko zastopali tekmovalci, v katerih kvaliteto in borbenost ne dvomimo. Posebno priznanje bi morali trala, 2,16.6, 2 točki; 1T _ jiii. y mivu žxiiu II. mesto Anica Stupar, cen- CC; 1,22,3, 27 točk. trala, 2,19.2, 1 točka. Plasma ekip po posamez- Skupno stanje točk je bilo nih disciplinah: Vouja sodniškega zbora ntnugu oprava z vesco roki 6l T r.11 ^5 .-z, a:n;e Teki moški: Ravne 21 točk, Slavan Berlisk prečita! dose- dobrega organizatorja v za-i ’ -\ v1«-, j - j.-’ (Q i1' Jesenice 20 točk, Škofja Loka ze,?y rezultate. Za najuspeš- dovoljstvo vseli nastopajočih. ’ - ■* 1 11 točk, KO Ljubljana 3 točke, ncJyega tekmovalca je bil raz- Vidi se, da gradbeno vodstvo OGP Ljubljana 1 točka. glasen Marjan Cizelj iz grad- Jesenice dela tesno z roko v benega vodstva Maribor, ki je rok‘ s svojimi sodelavci v Že-za svojo ekipo zbral 78 točk lezarni, ki so mu vedno v po-in zato zasluženo prejel tudi ali pa obratno, posebno darilo. Še enkrat Za letos smo se poslovili od poudarjamo da je zaposlen prijetnega gorenjskega kota, PrJ . * Maribor kot sektorski drugo leto pa zopet na veselo tehnik na gradbišču v Slov. svidenje na pobočiih koroških nistrici, tako da bo pregnan hribov ali pa morda štajer-vsak dvom tistih, ki so dvo- skega Pohorja. senice 14, Centrala 10, OGP Ljubljana 1. Ob tej priliki moramo pri- ženske: Jesenice 3 toč- pomniti, da proga le ni bila Ljubljana 1 točka, tako »nedeljsko nedolžna« ter Vel.':sl®lom moški: Maribor da je od vseh nastopajočih točk. Ravne 43 točk, Škofja razen morda dveh starih tek- ko„, 5? t°ck, KO Maribor 31 movalcev zahtevala maksi- f°ck’ .NO Ljubljana Inconmn i t 4«»XIr f' «- mum. Veselo nas je »presenetil« . (vsaj tako so dejali ostal-i tek- t„ -z , movalci) nas najboljši jeseniški alpski smučar, ki zaradi „__v____ 19 točk, Jesenice 14 točk. Centrala 10 točk. OGP Ljubljana 1 točka. Veleslalom ženske: Centra- Slalom moški: Škof ja Loka 49 točk, Maribor 46 točk, manj snega v enem delu pro- Š® t