POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ZASAVSKI VESTNIK LETO V. — ŠTEV. 13 OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA TRBOVLJE, 27. MARCA 1952 Delavski svet rudnika Trbo vite - Hrastnik je potrdil zaključni račun Delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik se je sestal v petek, 21. marca, k svojemu zaključnemu zasedanju. Glavni namen tega zasedanja je bila potrditev zaključnega računa rudnika za preteklo leto. Proti sprejemu zaključnega računa podjetja delavski svet ni imel posebnih pomislekov, saj je ta veliki zasavski rudnik lansko leto dobro goepodaril, zlasti pa v drugem polletju. Plan proizvodnje premoga je delovni kolektiv dosegel v normalnih delovnih dneh le z 91%. Količinsko torej proizvodni načrt rudnika lansko leto v rednem delovnem času ni bil izpolnjen, zaradi česar je kolektiv delal v proizvodnji še 28 nedelj in praznikov, kar je dalo še 5,2% dodatne proizvodnje. Vzrokov za neizpolnitev rudniškega plana je več; dnevni kop ni mogel doseči svoje proizvodnje, saj je bilo lansko leto deset deževnih mesecev, nadalje je rudniku primanjkovalo po planu predvidenih 160 kvalificiranih jamskih delavcev, kar se je občutno poznalo v jamah na Ojstrem in v Hrastniku. Tudi slabe odkopne razmere v jamskem polju Plesko so ovirale doseganje začrtane produkcije. Pa tudi v jami Hrastnik je nastopil sredi leta nenavadno hud hribinski pritisk, tako da je bilo treba za odvoz premoga iz sloja pripraviti novo pot, staro pa opustiti. Ta neizogiben ukrep je povzročil izpad pričakovane produkcije iz tega jamskega predela od meseca avgusta do konca leta. Odkopavanje je bilo otežkočeno v jami Ojstro v mesecih avgust in september zaradi nastopa jalovinskih vložkov v premogu v sloju Južnega sklada ter zaradi vdora vode v vzhodnem delu tega sklada. Tudi Vzhodni obrat ni dosegel začrtane storilnosti na pripravah V premogu. Med letom je imel rudnik težave s Prodajo drobnih vrst premoga; stalna borba se je bila lansko leto za boljši sortiment premoga, prav tako je bitka za premog s čim nižjim odstotkom pepela. Jamske investicije je kolektiv opravil lansko leto 100-odstotno, tudi zunanje investicije so potekale po načrtu, medtem ko so se morala dela družbenega standarda zaradi črtanja kreditov odložiti. Velik uspeh pa je rudnik dosegel z znižanjem proizvodnih stroškov. Podjetje je dobilo lani nalog, da prihrani na produkcijskih izdatkih pol milijona dinarjev. Ta predpis je bil rudniku sporočen šele v drugi polovici leta, ko je rudnik imel že nad 8 milijonov nepred- videne zgube. Za odpravo te zgube je bil sestavljen načrt sanacije in to z zmanjšanjem staleža delavcev in uslužbencev. Z znižanjem staleža starih, za upokojitev zrelih delavcev za 606 mož in 63 uslužbencev se je dosegel prihranek 12 milijonov dinarjev. Z regulacijo normskih zaslužkov na prečnih odkopih, z zboljšanjem storilnosti in produkcije na dnevnem kopu, nadalje s prihranki na razstrelivu in drugem materialu ter z opustitvijo nerentabilnih avtorelacij je bil predviden prihranek okrog 17 milijonov dinarjev, doseženo pa je bilo znižanje stroškov za 21 milijonov. Ker pa so se stroški za porabo električne energije zvišali za 2,266.000 din, je bil lansko leto sanacijski plan za pokritje nepredvidene zgube rudnika prekoračen za 1,793.000 dinarjev. Največji uspeh rudnika lansko leto je bilo nedvomno znižanje proizvajalnih stroškov. S tem znižanjem je uspelo postaviti na rudniku čvrsto podlago za prehod v novi finančno-gospodarski sistem. Preteklo leto so znašali izostanki od dela dnevno po 613 dnin ali 14,5% vseh planiranih dnin, od katerih odpade na bolnike 8%, na nezgodnike 1,8%, na plačane dopusti 4%, izredne dopuste 0,4%, na neopravičene izostanke za 0,3 odstotka. V primerjavi s prejšnjim letom je odstotek bolnikov nižji za 0,6%, kar najde razlago v znižanju moštvenega staleža s starejšimi delavci. Šte- vilo nezgodnikov pa se je lansko leto dvignilo žal za 0,7%. Rudnik se je oskrboval s potrebnim materialom v največji meri po industrijskih servisih; najbolj kritičen material so bili lansko leto jamski les in krajniki, nadalje rezan les, žične vrvi, plinske cevi, pločevina, jeklena litina, jamske svetilke in nadomestni deli, instalacijski material, porcelanski izdelki in žarnice, Veliko nepotrebnih izdatkov je imelo podjetje z nezadostnim in nerednim dotokom jamskega in drugega lesa. Ko je delavski svet razpravljal o skladu za samostojno razpolaganje, ki izkazuje 4,295.000 din, se je večina sveta izrekla, da se ta znesek uporabi za družbene koristne namene, in sicer za zboljšanje kanalizacije v delavski koloniji v Hrastniku, za kopalnico istotam, prav tako pa za zajetje pitne vode v Trbovljah. Zaključno bilanco rudnika in porabo razpoložljivih ^redstev za izyršitev nujno potrebnih investicij je delavski svet potrdil. Ob koncu zasedanja se je predsednik delavskega sveta, tov. Anton Alič, zahvalil članom sveta za sodelovanje in jih pozval še vnaprej k vztrajnemu delu za dosego nalog rudnika Trbovlje-Hrastnik in za izgradnjo socializma v naši državi. Da bo življenje delovnega človek^ v Jugoslaviji, ko jo bomo zgradili v resnično socialistično državo, svetlejše in lepše, ni dvoma. , Prvo zasedanje delavskega sveta Tovarne rudarskih strojev v Trbovljah V torek, 18. maroa, se je sestal v Centralnih rudarskih delavnicah v Trbovljah k zasedan ju novoizvol jeni delavski svet, kii šteje 26 članov. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen tov. Jože Slekovič, za predsednika upravnega odbora pa tov. Pavle Kovač. Delavski svet je pregledali med drugim na svojem zasedanju tudi zaključni račun podjetja za leto 1951; pri tem pregledu je bilo ugotovljeno, da je bilo lansko leto v tovarni mnogo izostankov od dela zaradi nezgod pri delu. Ti izostanki so tako veliki, da presegajo število izostankov od dela pri rednih letnih dopustih vseh delavcev. Da 6e omeji veliko število nezgod, zlaisti pa majhnih poškodb, je delavski svet izvolil posebno komisijo, ki bo pregledala vsa delovna mesta v tovarni in storila vse potrebno, da se povsod, kjer Pred volitvami v Kr ah vrti sindikalni svet Bližajo se volitve v krajevni sindikalni svet in treba bo dajati obračun, kako je svet delal v preteklem letu. Vse kaže, da bo na krajevni skupščini Precej kritike, seveda konstruktivne, ki bo pomagala izboljšati delo te važne Ustanove. Za Zagorje, ki ima 12 sindikalnih Podružnic, bi krajevni sindikalni svet moral biti forum, ki bi vse podružnice usmerjal zlasti v delu, ki bi moralo biti vzajemno kot n. pr. na kulturno-pro-svetnem področju. Ali je svet to nalogo Vršil? Med letom smo slišali precej Pritožb od manjših podružnic, češ da nimajo od KSS nobene pomoči. Podružnice pri rudniških obratih so bile v tem pogledu na boljšem, ker so imele skupni rudniški sindikalni odbor, ki jim le pomagal. To bo najbrž tudi vzrok, da je bilo delo sveta potisnjeno v ozadje, da svet ni imel nobene prave avtoritete med podružnicami pri rudniških obratih, pa je zaradi tega delo zaspalo tudi glede pomoči drugim krajevnim Podružnicam. Jasno je, da dva taka foruma, kot sta krajevni sindikalni svet in rudniški sindikalni odbor ne moreta obstojati eden poleg drugega, ker nastaja med njima trenje glede kompetence. O tem bodo morali razpravljati na bodočem občnem zboru krajevnega sindikalnega sveta. Tudi v pogledu kulturno-prosvetne dejavnosti z delom krajevnega sindikalnega sveta ne moremo biti zadovoljni. Vse večje akcije za prireditve ali proslave kulturnega značaja je več ali manj vodil mestni komite Partije ’n delo sveta ni prišlo do vidnega izraza, čeprav je po splošnem mišljenju stvar sveta, da organizira, vodi in polaga pri izvajanju vsega kulturno- &OBRO OBISKAN RODITELJSKI SESTANEK Pred nekaj dnevi bo se zbrali starši naših ?,rok k roditeljskemu sestanku, na osnovni ,°[i v Litiji Opazili smo, da se udeležuje f®[> sestankov vedno več staršev; tako je ?Uo na sestanku v decembru okrog 60 udele-Jencev. tokrat pa jih je bilo preko 100. Do-?rn pripravljen dnovni red je omogočil, da 16 bil sestanek prijeten in zanimiv. . učiteljica tov. Knkaljeva Je imela pred ?l*rši referat: »Kako naj pomagamo otro-*Jnr>i pri učenju 1« Zdravnik tov. dr Lebin *?r je nato prikazal navzočim važnost hi-finskega življenja in vzgoje k takemu živ-‘J*t>ju, šolski upravitelj pa je seznanil starše 1 učnimi uspehi Sole v prvem polletju ln z jOrngami socialistične šole glede na ideolo-Ob vt£r>j" mladine po smernicah v pismu Jr*1. KPS Navzočim staršem so priporočili, ?*' 'e naroče na rovijo za izvenšolsko vzgo-»alladi svet«. prosvetnega dela. Vloga Partije bi tukaj po znanih navodilih morala biti samo usmerjevalna, zato je potrebno, da bodoči sindikalni svet dela bolj samostojno kot doslej. Na koncu bi bilo treba pripomniti še to, da krajevni sindikalni svet v Zagorju od množičnih organizacij ni užival tiste moralne so morda zaščitne naprave pri delu po maujfldjive, izpopolnijo in izboljšajo. Mnogo je delavski svet razpravljal o izboljšanju kvalitete tovarniških izdelkov. Tudi lansko leto so se ugotovili primeri, da kvaliteta posameznih izdelkov ni bila vedno na ustrezni in zaželeni višini, čemur pa je kriva največkrat premajhna pazljivost pri delu, površnost in celo nemarnost. Iz tega razloga bo posebna komisija pregledala tovarniške izdelke; vse pri delu nastale poškodbe materiala in slabi izdelki bodo seveda šli v prihodnje na račun v poštev prihajajočih delavcev, zlasti še, če je krivdo za talk slab izdelek iskati v malomarnosti delavca. Delavski svet je ugotovil nadalje, da se je tovarniškim stanovanjskim zgradbam posvečala doslej .vse premajhna pazljivost. Zato je delavski 6vet Pomlad v gorah Namesto 25 KL0 13 občinskih ljudskih odborov - . tudi v ta namen izvolil posebno komisijo, ki bo pregledala vsa stanovanjska poslopja podjetja ter poskrbela, da se vse ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo. Novi direktor CRD v Trbovljah, ki je bil poprej vodja Tovarne verig v Lescah, pokazuje veliko razumevanje in vnemo za nadaljnji napredek in razvoj trboveljske strojne tovarne. Brez dvoma bodo CRD ob vzajemnem prizadevanju direkcije podjetja, njegovega delavskega sveta in upravnega odbora podpore, kot bi jo moral, da bi mogel izvrševati naloge, ki si jih je zadal na I kakor tudi celokupnega kolektiva na-lanskoletni skupščini. I predovale in rodile lepe uspehe. O pregrupaciji in združitvi dosedanjih krajevnih ljudskih odborov v občinske ljudske odbore se je v trboveljskem okraju v zadnjih mesecih mnogo razpravljalo. Najprej je bilo sklenjeno, da se iz prejšnjih 25 KLO napravi 15 občinskih ljudskih odborov, sedaj pa je končno odločeno, da bo v trboveljskem okraju 12 oziroma 13 občinskih ljudskih odborov, če se KLO Polšnik iz okraja Ljubljana-okolica pridruži našemu okraju. Po novi upravno-teritorialni razdelitvi bi okraj Trbovlje štel torej 13 ob- Bodoči občinski odbor bodo Čemše-nik, ki ostane v dosedanjem sestavu, Dol pri Hrastniku, ki pridobi še KLO Marno in Turje, Dole pri Litiji, ki osta-nego v dosedanjem obsegu s priključitvijo manjšega področja iz okraja Trebnje. Kraj Hrastnik pridobi del KLO Čeče, na področju KLO Loka pri Zidanem mostu pa se napravi sprememba, tako da se ji priključita v celoti KLO Breg in KLO Razbor. V Mlinšah ostane pri dosedanjem stanju, prav tako v Podkumu; mišljeno je bilo, naj bi se Podkum pridružil Za- 49.000 prebivalci. Take mladine smo res veseli V Litiji deluje le nižja gimnazija, medterrt ko obiskujejo višješolci iz Litije, Šmartna, Hotiča, Kresnic in ostalega Zasavja pouk na VIII. ljubljanski drž. gimnaziji za Bežigradom. Življenje na tem zavodu je razgibano tudi v posebnih kultumo-prosvetnih aktivih. Bežigrajski študentje izdajajo svoje glasilo »Mladi obrazi«; na zavodu obstoja tudi pionirski in mladinski pevski zbor, godalni orkester, risarski in modelarski krožek. K izobrazbi dijakov pomagajo še drugi delovni kolektivi, tako dramatski krožek, ki nam je v minulem šolskem letu priredil umetniško visok večer, ko je uprizoril pod vodstvom režiserja prof. Jožeta Potokarja Gogoljevo »Ženitev«. Tudi letos nas bo obiskala skupina dijakov bežigrajske gimmnazije ter nam priredila celovečerni zabavno-umetni-ški nastop. Gostovanje mladih bežigrajskih kulturnih skupin je določeno za soboto, 5. aprila, z začetkom ob 18. uri v dvorani litijskega Fizkulturnega doma. Ob tej priliki se bo vršil v Litiji tudi roditeljski sestanek, ki se ga bo udeležilo 12 profesorjev bežigrajske gimnazije in trije člani roditeljskega sveta. Sestanku bo predsedovala tovarišica ravnateljica Marija Tkačeva. Tak, zelo uspel sestanek smo imeli že ob semestru; ker je rodil tako lepe uspehe in zbližal starše iz Zasavja s profesorskim kadrom, bo tudi gotovo zdaj udeležba stoodstotna, kakor je bila ob prvem obisku. Roditeljski sestanek bo prav tako v soboto, S. aprila, ob 16. uri v poslopju litijske gimnazije. Akademija se bo pričela ob 18. uri in obsega naslednji spored: 1. Janez Kuhar: Jutri gremo v napad. Poje gimnazijski ženski kvartet. Pri klavirju prof. Albert Papler. 2. Janez Dokler: Krokar. Ciklus pesmi. Deklamira Franc Drofenik. Pri klavirju prof. Papler. (Pesnik Janez Dokler je dijak VIII. gimn. razreda in sodeluje v reviji.) 3. Emil Adamič: Uspavanka. Poje ženski duet: Vera Smrdelj in Marenci Ileana. Pri klavirju prof. Luka Kramolc. 4. Janez Dokler: Dve pismi. Recitirata osmošolka Metoda Knol iz Litije in Marijan Kralj. 5. Matija Tomc. Venček koroških narodnih pesmi. Igrata na klavirju Praprotnik Draga in Milojka Vrtačnik iz Litije. 6. Viktor Konjar, dijak VII. gimnazijskega razreda, sodeluje tudi v re-vialnem tisku. Lirične pesmi. Recitira Slana Marija. 7. Luka Kramolc (profesor glasbe in na VII. bežigrajski gimnaziji in skladatelj); E j, vigred je to! — Juhe, vigred približa se! — Dve koroški narodni pesmi, zapojo dijakinje iz Litije pod vodstvom skladatelja 8. Jakopič Bogomil: Podoba, črtica, ki jo bere Rasto Klopčič. 9. Justin Ubad: Tolminka. Igra šolski orkester pod vodstvom prof. Pap-lerja, poje ženski kvartet Cvetina Globokar, Vera Smrdelj, Ileana Marenzi in Dana Celešnik. 10. Ludvik Siede: Sefira. Intermezzo. Igra orkester. 11. Clemont: Susy. Poje ženski kvartet. Pri klavirju prof. Papler. 12. Albert Papler, profesor na bežigrajski gimnaziji in skladatelj: Ah, srce! poje ženski kvartet Pri klavirju skladatelj. 13. Leopold Stanek, profesor na bežigrajski gimnaziji — sekretar, pesnik in književnik: Mathemacitis acuta. Ša- činskih ljudskih odborov s približno g°riu>. vandar 80 prebivalci Podkuma mnenja, da se v takem primeru raje priključijo k Radečam. Povečanje okraja Trbovlje pomenja priključitev KLO Polšnik iz okraja Ljubljana-okolica, ki naj pride v bodoče pod naš okraj. Zelo se bo razširil obseg občine Radeče, ki naj se ji pridružijo KLO Vrhovo, KLO Jagnjenica in KLO Zidani most. KLO Senožeti (Št. Lambert) ostane v dosedanjem sestavu, priključi pa se Senožetim še KLO Tirna iz. okraja Ljubljana-okolica. Mestna ljudska občina Trbovlje bo mnogo pridobila, in sicer s priključitvijo KLO Gabersko, KLO Dobovec in delom KLO Čeče. Prav tako se poveča občinski ljudski odbor Zagorje, ki se mu pridružijo KLO Kotredež, KLO Loke-Kisovec in KLO Izlake, občinski ljudski odbor Trojane s Št. Gotardom pa ostane samostojna upravna enota. ljiva enodejanka iz življenja dijakov VIII. gimnazije. Izvaja gimnazijska dra-matska družina. Predprodaja vstopnic pri dijakih bežigrajske gimnazije iz Zasavja in pri tov. Leopoldu Knolu v Litiji na Glavnem trgu, ter pol ure pred začetkom prireditve. Bogat in pisan spored govori dovolj zgovorno, kako vsestransko je tudi izvenšolsko delovanje bežigrajskih dijakov. Zato priporočamo obisk akademije vsem staršem litijskih dijakov in prijateljem srednje šolske mladine, da damo s tem pobudo mladim talentom in njihovim požrtvovalnim organizatorjem. Novo trgovsko podleže v Trbovliah V petek, 21. marca, so se zbrali zadružniki Potrošniške zadruge v Trbovljah, da sprejmejo sklep o preosnovi svoje zadruge v trgovsko socialistično podjetje. Občni zbor zadruge je bil v dvorani sindikalne podružnice trboveljske elektrarne. Udeležilo se ga je 80% zadružnikov. Sprejeli so sklep, da Potrošniška zadruga s 1. aprilom tega leta preneha z delovanjem ter se preosnuje v državno socialistično podjetje. Novo podjetje se bo imenovalo Trgovsko podjetje »Preskrba« v Trbovljah. Zadružniki so Izrekli dosedanjemu vodsfvu Potrošniške zadruge vse priznanje za doslejšnje poslovanje. Mnenja so, da mora biti delovanje novega trgovskega podjetja tudi v prihodnje takšno kot doslej in še boljše. Vse premoženje in osnovna sredstva Potrošniške zadruge postanejo last novega trgovskega podjetja. Te dni bodo v tej novi ustanovi izvolili nov delav- ______ _______ skl svet. Ob zaključku občnega zbora I Mestne trgovine, naše sožalje. so zadružniki sklenili, da se od čistega dobička Potrošniške zadruge da za Partijski dom v Trbovljah 40.000 din, trboveljskim upokojencem 20.000 din v naturalijah, v tiskovni sklad »Zasavskega vestnika« pa 10.000 din. NESREČA ZARADI NEPREVIDNOSTI 19. marca se je v Šmartnem pri Litiji zbrala gruča mladih fantov, da hi proslavili god nekaterih znancev. Fantje so streljali z možnarji, pri tem pa so bili tako neprevidni, da je 19-letnemu Matozu Benu odtrgalo roko in poškodovalo nogo. SMRT STAREGA LITIJANA V Litiji je umrl bivši trgovec tov. Janko Rebec, ki se je še v mladih letih priselil v Litijo in pričel s trgovino Zadnja leta je bil mož precej bolehen. Na njegovi zadnji poti ga je spremilo številno prebivalstvo, pevci pa so se poslovili od njega z žalostin-kami. Pokojnikovemu sinu tov. podpolkovniku Demiju in hčerki Zenici, upravnici FAŠIZEM V TRSTU DVIGA GLAVO Tržaške iredentistične organizacije so 20. t. m. priredile manifestacije v proslavo obletnice tristranske deklaracije o vrnitvi Tržaškega ozemlja Italiji. Manifestacije, ki se jih je v začetku udeležilo okrog tisoč najhujska-nih študentov, so se nadaljevale še naslednji dan in se izobličile v divjanje fašistične drhali po tržaških ulicah, ki je svojo ost naperila proti Jugoslaviji in njenim oblastem ter Angležem. Razbili so okenska stekla na sedežu Fronte za neodvisnost Trsta, napadli kino dvorano za angleške vojake in metali kamenje tudi na vojake. Policija je posredovala in je bilo pri tem ranjenih več demonstrantov in okrog 30 policistov. Tržaški kominformisti so odkrito podprli demonstrante. Delavska zbornici je skušala napovedati 13-urno stavko, ki pa ni uspela, ker je prišlo va delo preko 80 odstotkov delavcev. Občinski odbor je pretrgal sodelovanje z angloameriško upravo in obtožuje policijo »zaradi preveč odločnega nastopa«. Intervencije iredentističnih strank pri zavezniškem poveljniku Wintertonu so napravile neugoden vtis in se poudarja z angleške strani, da se morata zagotoviti red in mir. V PAN MUN JOMU SPORAZUM O VHODNIH PRISTANIŠČIH V Pan Mun Jomu so se glede vhodnih pristaniščih v glavnem sporazumeli ter je bila sprejeta zahteva severne delegacije, da mesto F en jang ne bi bilo razgla-p Seno za vhodno pristanišče. Pristanišča in letališča Fenjanga in Seula bodo razglašena za vhodne kraje, mesta sama pa bodo zaprta za nadzorstvo nevtralnih čet. Nerešeno je ostalo še vprašanje udeležbe Sovjetske zveze pri nadzorstvu nad premirjem, zgraditev letališč med premirjem in zamenjava ujetnikov Na bojišču vlada trenutno mir, vršijo se samo letalske bitke ter je bilo zadnje dni nad Severno Korejo sestreljenih 5 in poškodovanih 8 kitajskih in severnokorejskih letal. Severni so dosedaj izgubili 394 letal, poškodovanih pa imajo 423 letal in verjetno sestreljenih tudi 107 potniških letal. ZDA RATIFICIRALE VARNQSTNI PAKT Z JAPONSKO Ameriški senat in predstavniški dom sta te dni ratificirala varnostni pakt z Japonsko. Po tem paktu bodo ZDA lahko razvrstile svoje vojaške sile na japonskem ozemlju v obrambo Japonske in obvarovanje miru na vsem področju Tihega oceana vključno Korejo. RUSKI POZDRAV V MADŽARSKI Generalna direkcija prometnih podjetij Budimpešte je ukazala sprevodnikom, da morajo v.se sovjetske potnike pozdravljati po rusko. Sovjetskim državljanom je izdala posebne vozne karte za brezplačno vožnjo na področju glavnega mesta. KOMINFORMOVCI V BRAZILIJI Braziljska policija je napravila preiskavo na mnogih sedežih kominformovskih organizacij. Aretirano je bilo 25 oseb in zaplenjene velike množine propagandnega materiala. DEMONSTRACIJE KMETOV V JUŽNI ITALIJI V pokrajini Caserta so se kmetje spopadli s policijo. Kmetje so v velikem številu demonstrirali zaradi krivične razdelitve zemlje. Pri spopadu je bil en kmet ubit, eden pa ranjen. NOVI KURZ V EGIPTOVSKI NOTRANJI POLITIKI? Po poročilih iz Kaira bo v kratkem razpuščen egiptovski parlament. Baje se namerava po razpustu parlamenta postaviti več ministrov vafdistične vlade pred sodišče in se bodo razveljavila vsa izredna imenovanja državnih funkcionarjev v zadnjih desetih letih. Dan Osvobodilne fronte v Litiji Osvobodilna fronta v Litiji je povabila svoje članstvo za nedeljo, 16. marca 1952 na množični sestanek; ta se je vršil v dvorani litijskega kina. Udeležba je bila še kar zadovoljiva spričo dejstva, da je bilo istočasno še več drugih sestankov in občnih zborov. Množično zborovanje je vodil tov. Slavko Poglajen, ki je poročal o bližnjih spremembah v občinskem ljudskem odboru v Litiji. Delovno območje bodočega litijskega občinskega odbora se bo v primeru s sedanjim KLO razširilo. S tem v zvezi se bo razširilo tudi delovanje OF. Novi občinski odbor OF bo štel 13 članov, in sicer 4 iz Litije, iz Save 2, iz Jablanške doline 2, Hotiča 1, Ponovič 1, Brega in Tenetiš 1, Zgornjega Loga 1 in St. Jurija 1. Razformirana bo tudi dosedanja ženska organizacija AF2, namesto te bo obstojala pri občinskem odboru OF le ena sama skupna sekcija žena. Predsednik litijskega odbora OF tov. Svetina Blaž je podal izčrpen pregled dosedanjega delovanja mestnega odbora OF. Dotaknil se je tudi političnega položaja v naši državi ter prikazal dogodke v svetu. Naglasil je prizadevanje predstavnikov FLRJ v OZN za ohranitev miru. Tov. Svetina je nato razčlenil vse pomembnejše dogodke iz političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Litije in okolice. Posebno pozornost je posvetil vzgoji naše mladine. Temelj vzgoje mora biti v naših družinah, k vzgoji in izobrazbi naše mladine pa morajo prispevati svoj del tudi šola in naše mladinskovzgojne, športne in fizkulturne organizacije. V zadnjem času ovira vzgojo nenarodna duhovščina. Na proslavi praznika žena smo gledali lep program, naše prireditve pa bi bile lahko bolj borbene. Program naj bo sestavljen tako, da bodo prikazovali borbo naših ljudstev za socializem in seveda že tudi uspehe tega gigantskega dela. Na nekaterih prireditvah pa pogrešamo socialistične stvarnosti. Tov. Svetina je nato posegel še v gospodarsko življenje našega kraja. Nekatera privatna podjetja prispevajo premalo k skupnemu doprinosu za boljši standard delovnega ljudstva. Držav- na in socialistična gospodarstva dopri-našajo pet šestin, privatna pa le eno šestino dajatev. Zatorej so privatniki zmožni večje konkurence na škodo državnih in zadružnih gospodarstev, ki imajo petkrat večjo akumulacijo. Tov. Franja Potokarjeva je nato poročala o delovanju AFZ za Gradec, tov. Ančka Kinkova pa za Litijo. Iz obeh poročil smo doznali, da je bilo delovanje obeh društev plodno tako na političnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem polju ter je imelo za glavno skrb razgibati našo delovno ženo, da pomaga pri izgradnji socializma. Ravnatelj Narodne banke v Litiji, tov. Danilo Berger, je v debati prikazal gospodarsko važnost Narodne banke za pravilen gospodarski razvoj naše produkcije. V kratkem se bo ustanovil pri litijski podružnici NB posvetovalni odbor iz vseh predstavnikov podjetij, organizacij OF, ostalih množičnih organizacij in sindikatov, ki bodo pomagali osebju NB z nasveti, da dvignemo gospodarsko dejavnost; zato bo ta posvetovalni odbor tudi važen s političnega stališča. V debati se je oglasilo k besedi še več članov. Ravnatelj litijske gimnazije tov. Mirko Kokalj je govoril o pomembnosti sestankov OF, ki naj s svojimi sklepi in predlogi usmerjajo vse naše javno delo in življenje. V bodoče bodo morali biti dnevi OF še vse bolj številno obiskani, živahni in iniciativno boljši. Predsednik KLO Litija tovariš Jože Nejedly pa je razčlenil delo Protiletalske zaščite, ki še nima med prebivalstvom dovolj materialne in moralne pomoči, po svoji važnosti pa moramo PLZ posvetiti Vse svoje moči. Ker so »se isti čas vršile na elektro-vodii popravila, je bila v času zbora Litija v temi. Tudi kino dvorana je dobila skozi okno le reven pramen svetlobe. Ker dvorana ni bila dovolj kurjena, je morda tudi zato bilo med poslušalci premalo navdušenja za podrobno debato. Ob zaključku zbora so si člani dosedanje litijske organizacije OF izvolili štiri zastopnike v bodoči občinski odbob OF, članice OF pa v novi odbor sekcije žena pri OF. Užitek za poslušalce - pa porazna slika trboveljskega kulturnega življenja V nedeljo, 16. t. m. je priredila trboveljska Delavska godba svoj vsakoletni spomladanski koncert. Koncert je bil skrbno pripravljen, kakor smo to pri glasbenikih te godbe navajeni, ter po dirigenta Tonetu Hudarinu prav dobro naštudiran. V prvem delu je godba izvajala Čajkovskega »Labodje jezero« in Webrovo uverturo k operi •Oberon«. Obe skladbi stavita na izvajalce precejšnje ritmične in tehnične zahteve, ki pa so jih godbeniki dobro obvladali; izvrstni so bili basi, tenorji in klarineti. Zanimiv je bil drugi del koncerta, ki sta v njem nastopila solista Cerk (rog) in Teržan (klarinet) ob spremljavi klavirja (razvalina, postavljena na tri stole, na kar se bomo še povrnili). Cerk je odigral na rog svoj komad kar dobro. Intonacija mu dela sicer Se tu in tam preglavice, toda kdor ve, kako težaven je ta instrument, mu bo rad spregledal te napake. Nedvomno pa se bo t nadaljnjim študijem razvil v prav dobrega hornista. Kot drugi je nastopil klarinetist Teržan, ki obvlada svoj instrument z lahkoto. Tehničnih ovir ne pozna. Ton je lep, tako v visokih kot o nizkih legah. Ta del koncerta je zaključil pihalni kvartet z dvema skladbama. Najtehtnejša točka v tretjem delu koncerta je bila fantazija iz Gounodove opere »Tiran iz Zamore«, ki jo je godba prav dobro odigrala. Neutrudnemu dirigentu tov. Hudarinu in njegovim godbenikom lahko samo čestitamo ob lepo uspelem koncertu. Poglavje zase pa je bila udeležba na koncertu. Zelo zelo redki poslušalci so se upravičeno spraševali, če ne upoštevajo in kličejo odločilni faktorji Delavske godbe samo tedaj, kadar jo potrebujejo, kajti na koncertu ni bilo nobenega zastopnika oblastvenih in političnih forumov, prav tako pa tudi ni bilo nikogar od rudnika, dasi so člani godbe povečini rudarji. S takim podcenjevanjem njihovega truda bomo godbenikom postopoma vzeli vse veselje in voljo do resnega dela. Mislimo pa, da bi bilo take godbe, kot je trboveljska, vsekakor škoda, če bi se razbila. Spomnimo se le, kako so bili nekdaj obiskani te vrste koncerti; s težavo si prišel do vstopnice, danes po pomeni pet napolnjenih vrst v dvorani priznanje za trud in delo godbenikov, ki pa je poleg vsega na dostojni umetniški višini. In še nekajI Vsak kulturni kraj gleda no svoje uspešne kulturne skupine z vso ljubeznijo in razumevanjem. Takim skupinam pomaga v vsakem pogledu, če je le dana možnost pomoči, ker se zaveda, da bo s tako skupino rasel tudi ugled kraja samega. Ali ne bi bilo mogoče doseči v Trbovljah tega, da bi bili vsi godbeniki na jutranjem delu, kapelnik pa naj bi bil sploh oproščen službe, da bi se lahko v celoti posvetil delu z godbeniki. Na ta način bi imeli v Trbovljah kmalu najboljšo amatersko godbo v državi, ki bi bili nanjo ponosni vsaj toliko, kolikor smo bili nekoč ponosni na »Trboveljske slavčke«. — a — o — Za naše kmetovalce Poziv kmetovalcem in kmetijskim strokovnjake m J Zelja in potreba, da se s sodobno kmetijsko tehniko seznani širok krog kmečkih proizvajalcev, sta sprožili, da so se v okrilju Ljudske tehnike začela snovati na podeželju Kmetijsko-tehnič-na društva (KTD). Člani teh društev se teoretično in praktično izurjajo v uporabljanju traktorjev, motornih škropilnic in drugih kmetijskih strojev, v uporabi umetnih gnojil, zaščitnih sredstev itd. Obvladanje tehnike s področja gradbeništva, elektrotehnike in komunalne dejavnosti sodi prav tako v področje teh društev. Kmetijsko-tehnična društva ustvarjajo pogoje za obsežnejšo mehanizacij« našega kmetijstva, ki je zelo važen či-nitelj v socialistični preobrazbi vasi in povečanju kmetijske proizvodnje. Vso dejavnost razvijajo KTD na osnovi prostovoljnega pristopa in delovanja članov. Območje društva zavzema tak obseg, ki je najbolj prikladen terenskim razmeram in ni vezan na gospodarsko ento. Društvo povezuje tako v svojem okolišu vse proizvajalce iz vrst splošnih kmetijskih zadrug in iz socialističnih obratov, pa tudi nameščence in delavce, ki jim je kmetijstvo stranski poklic. Glavno je, da vsi ti sami želijo spopolniti svoje znanje na širokem področju kmetijske tehnike. Kmetijske zadruge in državna posestva so močno zainteresirana na uspešnem delovanju KTD in pripravljena, da jim stavijo na razpolago materialna sredstva (stroje, prostore itd.). Kmetijsko-tehnična društva povezujejo in koordinirajo v okrajnem odboru Ljudske tehnike svojo dejavnost z ostalimi vejami dejavnosti Ljudske tehnike. Kmetijsko-tehnična društva nudijo možnost in priložnost tudi kmečki mladini, da se seznani z naprednim kmetijstvom, zlasti pa tisti, ki ni obiskovala kmetijskih šol. Kmetijsko-tehnična društva so važno torišče delovanja vseh kmetijskih strokovnjakov in praktikov. V društvih lahko prenašajo svoje znanje in izkušnje na širok krog kmečkih proizvajalcev. Dobro pripravljena predavanja in praktični tečaji o uporabljanju kmetijskih strojev, o uporabi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, 0 ureditvi sodobnih sadovnjakov in vinogradov itd« ki so se tu in tam že uspešno izvršili v okviru KTD, vse to nudi najlepšo priložnost kmetijskim strokovnjakom, da kot dobri državljani pripomorejo k napredku našega kmetijstva. Iniciativni odbor Kmetijsko-tehnič-ne zveze Slovenije vabi vse kmetijske strokovnjake in praktike, da sodelujejo pri ustanavljanju in delovanju Kmetijsko-tehničnih društev. Iniciativni odbor Kmetijsko-tehnične zveze Slovenije Usoeh molzne kontrole na območju KZ Dol pri Hrastniku Živinorejska zadruga je delovala na Dolu pri Hrastniku že od leta 1934. Vodila je kontrolo mleka in vse rodovniške knjige. Ker člani zadruge niso imeli svojih pašnikov, 60 vložili denar za nakup zadružnega posestva na Kalu delno sami, delno pa so si ga izposodili od občine Hrastnik - Dol. Tja so dajali čez leto na pašo plemenske telice. Važnost prostega gibanja živine na paši so sprevideli že takrait, ker je to prvi pogoj za utrjenost, zdravje in zanesljivo obrejitev telic. Ta kontrola se je vršila še nekaj časa tudi med okupacijo, po opustitvi te kontrole pa je bilo mnogo te živine odvzete in razgubljene. Uničene pa so bile tudi skoraj vse rodovniške knjige. Po osvoboditvi ni bilo takoj mogoče obnoviti selekcije živine. Šele leta 194? so se začeli spet obnavljati in iskati podatki, krave so se začele spet sprejemati v rodovnik. Tako se je s 1. januarjem 1948 začela ponovna molž-na kontrola pri 33 gospodarstvih s skupno 65 kravah. Od celotnega števila krav na območju KZ je bilo sprejetih v rodovniško knjigo 20%. Preteklo leto je ta odstotek zaradi nekaj primerov jalovosti padel na 17. V tem letu pa se bo odstotek v rodovnik sprejetih krav s podmladkom spet dvignil na 25. IZPRED SODIŠČA STEKLENE IZDELKE STA ODNAŠALI DOMOV Pred kratkim »ta »e pred okrajnim sodiščem v Trbovljah zagovarjali spet dve delavki iz steklarne v Hrastniku, ker sta si od 17. februarja lanskega leta prisvajali v tovarni steklene izdelke in jih odnašali domov. Obe sestri Frančiška in Ivanka Kolander sta se zagovarjali, da sta si te izdelke prilastili zaradi tega, ker sta jih doma potrebovali, nadalje zato, ker so tudi drugi delavci steklarne odnašali večje količine steklenih izdelkov. Sodišče tega zagovora seveda ni moglo upoštevati, ne glede na to, da je pomanjkljiva kontrola v tej tovarni omogočila obema obtoženkama nedopustno prisvajanje tovarniških izdelkov. Obe obtoženki sta dobili po 1 dfeseo zapora, kar bo verjetno vzgojno vplivalo na njiju, prav tako pa na ostale delavce v hrastniški steklarni, INDUSTRIJSKE BONE DRUGIH SI JE PRIDRŽALA Pred istim sodiščem se je pred nekaj dnevi zagovarjala Marija Špajzer iz Trbovelj, uslužbenka pri rudniku Trbovlje, ki je bila obtožena, da si je kot odgovorna uslužbenka pri vzhodnem obratu tega rudnika prilastila industrijske bone, ki bi jih morala razdeliti rudarjom-ndarnikom, kar je napravila tako, da je pri vsakem udarniku od 150 bonov obdržala zase 50 bonov, s čimer si je prilastila v nekaj mesecih 4300 bonov. Obtoženka je priznala.^ da si je te bone prisvojila, ravala pri tiste bone, ». j, w..------------- kali; večkrat se Je namreč zgodilo, da je kakšen delaveo vzel pri njej bone za dru-gegn, nato pa 3© tak delavec fte sam prišel ponje, tako da ji je ob koncu meseca manjkalo nad 4000 bonov. Ko so rudarji-udamiki dobili po 150 dodatnih bonov, je vsakemu odtrgala po 50 bonov in obvestila vse udarnike. da ae bodo zaradi tega, ker so dobili manj bonov, kot bi jih morali, vodili v evidenci pri planiranju letnih dopustov in da ^ženka je priznala, aa si je le oone jila, trdila pa je, da si jih ni name-prilastiti, pač pa z njimi nadomestiti one, ki so ji pri razdeljevanju zmanj- ■ m : ■ a : a Krajevno trgovsko podjetje v Radečah vam nudi v svojih poslovalnicah raznovrstno manu-faktumo blago, galanterijo, špecerijo ter ostale potrošniške predmete — po zelo ugodnih dnevnih cenah Obiščite nas v naši poslovalnici V RADEČAH »PRI MOSTU«, nadalje v poslovalnici »PRI ČERNETU«, prav tako v poslovalnici »PAPIRNICA« ter v poslovalnici V ZIDANEM MOSTU. — Povsod boste našli kaj primernega za vas — zato ne zamudite prilike, ki vam jo nudi pri vaših nakupih KRAJEVNO TRGOVSKO PODJETJE V RADEČAH v svojih poslovalnicah nimiiHHiininiiiunniiiHiHiuiMiiiiiuni bodo imeli daljše letne dopuste. V razglasu, ki ga je napisala sama brez vednosti obrato-vodstva. je objavila, »da je razdeljeno manjše število bonov zaradi tega, ker ni bil mesečni plan dosežen«. Sodišče tega zagovora obtoženke ni moglo upoštevati, čeprav je ta prevzela te posle razmeroma zelo mlada in čeprav ni bila spričo svoje• mladosti in neizkušenosti pri tukem odgovornem poslu deležna po upravi potrebne pomoči in kontrole. Sodišče je zavzelo stališče, da so vse ostale uslužbenke, ki so bile zaposlene na rudniku z enakimi posli, to delo vestno opravljale in ni bilo nikdar nobenih pritožb ne od uprave in ne od delavcev. Možno je sicer, da je ta ali oni neupravičeno dvignil več bonov, vendar pa jo bila obtoženka dolžna, voditi o izdaji bonov natančne zapiske, prav tako je bila njena dolžnost, izdajati bone samo upravičencem; če tega ni storila, Je zato pač odgovorna. Sodišče ji je odmerilo glede na njeno mladost kazen 3 mesecev zapora; zoper to obsodbo pa se je obtoženka pritožila zaradi previsoke kazni. V svoji pritožbi navaja, da se e temi boni ni okoristila in da je delav-cem-udarnikom bone nameravala vrniti, ker bi jih sama dobila vsak mesec, poleg tega pa da so ji rudarji-udarniki izjavili, da nimajo nič proti temu, če jim te bone tudi nikdar ne vrne. Izjavila je tudi, «a bi do tega nepremišljenega dejanja zanesljivo ne prišlo, če bi bila pri upravi vestnejša kon- trola. Končno sodbo okrožno sodišče. v tej zadevi bo izreklo POCENI STA SE VOZILA Obsojena sta bila tudi Jakob Planko in Pavla Planko iz Loške gore St. 5, ker sta neupravičeno izkoriščala letno železniško režijsko karto, in sicer Jakob Planko od 7. junija 1950 dalje, to je po tem, ko mu je delovno razmerje pri JD2 poteklo, pa vse do 6. januarja lanskega leta, do katerega dne je izkoristil eno brezplačno vožnjo z brzim vlakom na progi Brežice—Zagreb, z osebnim vlakom pa tri brezplačne vožnje na progi Zidani most—Št. Jurij pri Celju. — Pavla Planko pa je izkoristila štiri brezplačne vožnje iz Radeč v Zagreb, iz Radeč na Reko ter iz Radeč v Banjaluko, čeprav Je vedela, da po prenehanju delovnega razmerja svojega moža pri železnioi do tega ni bila upra-vičena. Prvi je na ta naiin oškodoval splošno ljudsko premoženje za 1902 dinarja, druga pa za 3772 dinarjev. Jakob Planko se je izgovarjal, »da je režijsko legitimacijo železnici pozabil vrniti«, kar mu sodišče seveda ni moglo verjeti; železniški uslužheneo. ki je bil pri žoleznlol v službi okrog 10 let. bi pač moral vedeti, da veljajo vozne olajšave le za železniške uslužbence in to samo toliko časa, dokler traja uslužbensko razmerje. Sodišče je vsakega obeh obtožencev obsodilo na povrnitev škode JDZ, t. J. prvega na 1902 din, drugo pa na 3772 din, poleg tega pa je prisodilo vsakemu 1 meseo zapora pogojno za dobo 1 leta. KLOBASE JE ODNAŠAL Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah »e je zagovarjal nadalje Ladislav Lukančič, rudar iz Trbovelj, ker si je 7. januarja t. 1. z balkona Ane Sotler prisvojil 20 klobas, Iz gostilniškega lokala Kreče pa spet 6 klobns. Poskušal je tudi nekemu gostu iz njegovega žepa odnesti denarnico, kar se mu pa ni posrečilo. _ Dejanje je bilo storjeno v vinjenosti. V takem stanju Je obtoženi ukradel klobase, nato pa še poskušal vzeti nekemu gostu denar. kar pa so drugi gostje pravočasno opazili in preprečili. Obtoženi je škodo sicer povrnil, vendar mu je sodišče glede na večjo število tatvin na področju okraja Trbovlje odmerilo strogo kazen 3 mesecev zapora. Uspehi, ki so se dosegli v tem času, zlasti pa od združitve živinorejske zadruge s splošno kmetijsko zadrugo, so vidni, saj je bilo v tem času vzrejenih in prodanih 65 rodovniških bikov. Povprečna mlečnost krav je znašala v letu 1951 1680 litrov, pri novo vzrejenih kravah pa preko 2000 litrov, najboljša pa je dala 3450 litrov. Vidi se torej, da mlečna kontrola in plemensko odbiranje živine le rodi uspehe, ako-ravno gledajo nekateri posestniki to stvar še vedno od daleč. Možnost za uvedbo selekcije in molžne kontrole je bila v mnogih drugih zadrugah na področju OLO prav tolikšna, ali pa še večja kot na Dolu. Po nekaterih KZ so že vpeljali sprejem krav v rodovnik, ponekod so celo uvedli kontrolo molže. Ne vem, kje naj bi se iskal krivec: ali pri odborih KZ ali pri rejcih samih — saj se s tem branijo dobre, kvalitetne živine in večje mlečnosti krav. Mnogo je bilo izgovorov, da jih je ovirala pri selekciji obvezna oddaja mesa in mleka. Tudi v zadrugi na Dolu je bila takšna oddaja, videlo se je pa, da so ravno tisti člani KZ, ki 60 vodili selekcijo, oddajo mesa najlaže krili. Odda ja mleka je res nekaterim rejcem živine škodovala, to pa zaradi tega, ker nekateri odločilni organi niso razumeli ali pa vsaj pri razbitju plana za obvezno oddajo mleka niso upoštevali in priznali tudi potrebnih količin mleka za vzrejo rodovniškega naraščaja, tako da je bilo mnogo telet iz tega razloga slabo hranjenih in zaradi tega izvrženih, tako da niso dosegli svojega pravega cilja, pač pa — klavnico. Čeprav so se godile razne nepravilnosti, so bile kljub temu možnosti in pogoji po vseh zadrugah isti kot v KZ Dol. Ako niso 6toriJi do sedaj, bodo morali začeti vsaj v prihodnje člani vseh KZ s tem važnim, ne-obhodno potrebnim delom, če hočemo priti do boljše, kakovstne živine in večje mlečnosti krav. Če se celo rejci malih živali borijo za čistokrvnost in njih boljšo donosnost, je selekcija pač še veliko večje važnosti pri goveji živini. V kmetijski zadrugi in kmetijski delovni zadrugi na Izlakah, v kmetijski zadrugi v Radečah in Trbovljah bi sprejem krav v rodovnik že izvršili, če ne bi tega zavrle vremenske neprilike. V KZ Senožeti so ta sprejem opravili že pred leti, vendar je ostalo vse na mrtvi točki, ker nekateri rejci ne dopuste molžne kontrole. Na takšne primere se naleti že malokje, bojaznost pa je dokaz nerazumevanja, saj je vendar osnovno delo v selekciji kontrola molznosti, s ftitmeT se ugotavlja dobra kvaliteta krav in vrednost podmladka. Se v časih obvezne oddaje mleka ni bilo nobene zveze med višino oddaje mleka in ugotovljeno mlečnostjo krav, ker se je količina obvezne oddaje mleka določala po kategorijah gospodarstev. Upamo, da se bo z uvedbo selekcije napravil v tem letu velik korak za dvig živinoreje še v mnogih drugih KZ. Rudi Bantan KMETJE, ODSTRANJUJTE OD SNEGA PODRTA GOZDNA DREVESA1 Upravnik gozdne uprave v Šmartnem pri Litiji tov. Franc Sosič je pokrenil akoijo za ugotovitev škode zaradi snegoloma. Zdaj zbirajo uslužbenci gozdne nprave podatke za škodo na vsem ozemlju šmarske gozdne uprave. Njeno območje sega od Zaloga do Zidanega mosta. Po dobljenih podatkih je debela snežna plast podrla ponekod gozdna drevesa tudi do 59 %, zlasti na nekaterib strmih parcelah, zaraščenih z borovci. Seveda je »neg napravil škodo tudi v gozdovih privatnih lastnikov. Med najbolj občutno prizadetimi so kmetje iz Stangarsklh poljan, ki podrta drevesa že spravljajo iz gozda in Jih vozijo v Litijo. Upravnik gozdne uprave tov. Rosič Je pokrenil akcijo, da bi čimprej odstranili ves podrti les iz ostalih gozdov, da bi tako rešil* naše gozdove pred lubadarjem. V podrtih drevesih se namreč kaj rad naseli luhadsf in potem napada tudi zdrava drevesa. Tako bi bila letošnja škoda zaradi »negalomo« povečana še zaradi razširitve lubadarja. Krajevni ljudski odbor v Litiji je tudi * posebno okrožnico obvestil vse gozdne posestnike o preteči nevarnosti, dal navodil* za odstranjevanje in pozval vse kmete k očiščevalni akciji naših ogroženih gozdov. Naši čitatelji pišejo LJUDSKA UNIVERZA V ZAGORJU SI UTIRA POT MED MNOŽICO Ljudska univerza v Zagorju je priredila v tej sezoni že 10 predavanj, ki jih je obiskalo okrog 1900 poslušalcev. Prejšnji teden so bila v Zagorju kar iri predavanja; v torek smo z zanimanjem poslušali predavanje o problemu Srednjega vzhoda, kjer je dr. Savnik, politični urednik »Slov. poročevalca« in zunanjepolitični komentator Radia Ljubljana na poljuden in zanimiv način obraipložil to važno vprašanje. Okrog 220 ljudi je napeto polušalo izvajanja predavatelja. Tokrat smo med poslušalci opazili aktiviste in predstavnike množičnih organizacij, podjetij in ustanov. Škoda je le, da je v dvorani ostalo še mnogo Mest nezasedenih To naj si v svojo pasivno bilanco zapišejo tisti, ki so poklicani, da delovnim kolektivom podrobno in prepričljivo razlože namen ljudske univerze im koristi, ki jih ima-mo od dobrih predavanj. V petek sta bili dve predavanji, združeni s predvajanjem kulturnih filmov; prvo predavanje je bilo določeno za šolsko mladino, drugo pa za odrasle- Na obeh predavanjih je bil lep obisk (skupaj okrog 400 poslušalcev). Profesor Solar z državne nižje gimnazije v Zagorju je ob predvajanju filmov povedal marsikaj zanimivega iz prirode in nas zlasti opozori] na živo prirodo, ki jo vse premalo opazujemo. S predavanjem in s filmi so bili vsi zadovoljni. O delu Ljudske univerze v Zagorju bi pripomnili še tole: Odbor se trudi, da preskrbi dobra, kvalitetna predavanja, kar se mu je doslej tudi posrečilo. Pri tem ni imel posebnih težav. V materialnem pogledu se je za Ljudsko univerzo v Zagorju zavzel tudi okrajni odbor Ljudske prosvete v Trbovljah, ki se mu moramo zahvaliti za dober uspeh predavanj. Pri predavanjih smo opazili, da so naj-številneje obiskana predavanja, ki obravnavajo življenje v drugih deželah. Tudi za politične probleme je dosti zanimanja. Najslabše pa so bila doslej obiskana zdravstvena predavanja. Pretekli petek, 21, marca, je tov. Peter Zlatnar iz Ljubljane predaval o svojih vtisih iz potovanja po Švedski. o a e l- :- e )- 1- :: h i- V. i- ;a š- lO i- ;a o- 33 d- ili lo a- la ač le 1U ih io ri* e- no •č- a- ih še ui. le- iki bi če ce. ili na lo- ri* 5St ■n- >1* ira ta. ni ‘j® sv, le* ije za CZ. Kulturnoprosvetno delo na Dolu pri Hrastniku Če bi človek bolj površno pogledal na kulturnoprosvetno življenje in delo v našem kraju, bi dejal, da so Dolanci v tem pogledu se vedno med najboljšimi v širši okolici; saj skoraj ne moreš 6kozi vas, kjer te ne bi razna vabila opozarjala na to in ono kulturno-nmetniško prireditev. Kratkomalo: tudi čez teden nam jih ne primanjkuje in redke so nedelje, da ne bi imeli poleg kino predstav tudi kakšno igrico ali koncert. To 6e sliši vsekakor lepo, kaj net le zaradi tega, ker bi marsikdo utegnil sklepati, da smo spričo tega lahko že lepe denarne žrtvovali za naše brate, ki so bili prizadeti po elementarnih nezgodah. Žal pa moramo priznati, da zahvala za te prireditve ne gre nam, Dolancem, marveč tistim, ki so marljivejši in delavnejši od nas. Tako nas je pred nedavnim zabavala igralska družina iz Hude jame z opereto »Mežnarjeva Lizika«. Obi6k je bil nad vse zadovoljiv. Prejšnjo nedeljo 6mo se od srca nasmejali komediji »Zadrega nad zadrego«, ki nas je z njo počastila gledališka skupina iz Turja. Ne moremo sicer reči, »da je šlo v*e gladko«, toda nismo jih upravičeni kritizirati, 'končno pa so šele začetniki. Vsekakor jim želimo obilo uspeha v nadaljnjem delu, ki spričo njihove trdne volje gotovo ne bo izostal. Pretekli torek pa smo dosegli »višek senzacije«: nenadno — kot da je padel * oblakov — se je pojavil na naši vasi pravi Pravcati cirkus »Coloseum«. Kljub dobri reklami ni bila dvorana napolnjena niti do Polovice; nedvomno zaradi tega, ker niso »žagali babe«. Sicer pa hvala za taka razvedrila, saj razen artističnih točk ni bilo kai videti. Naslednji darfl v sredo, je nižja gimna-*ija iz Hrastnika uprizorila na Dolu komedijo »Varuh« in »Zupanova Micka«. Igrali 6o prav dobro — sicer pe so bili igralci večinoma profesorji hrastn!ške gimnazije. Prihodnjo nedeljo je na sporedu Igra »Veriga«, ki jo bo uprizorila igralska družina BKUD »Jože Just« iz Hrastnika; prav gotovo tndi to pot ne bo manjkalo gledalcev, aaj so redki med nami. ki jim igre niso pri »rcu. A kje so naši fantje! Zakaj se ne bi tudi »ni potrudili in naučili kaj primernega! Saj le marsikomu znano, da so Dolanci v stari Jugoslaviji odigrali sto in sto gledaliških iker, dram. komedij in operet. Kaj so res Vsi ti igralci postali žrtve fašističnega nasilja! Zal res premnogi, toda znano je, da se kljub temn nahajajo med nami talenti, *i so zmožni tudi danes marsikaj odigrati, saj so do nedavnega Se pridno delali. Težko je uganiti, kaj jih je privedlo do prepričanja, »da je bolj žrtvovati 40 —50 din ter kot pa se truditi, da gledati in kritizirati, “i sami kaj odigrali«. In tako na Doln sploh nimamo igralske družine, ki hi jo bilo vredno omeniti. Vse zasluge za prireditve gredo učiteljstvu, ki se > šolsko mladino ubada in trudi, da bi spravilo kulturnoprosvetno delo na vasi na stari tir. Pri tem ne smemo pozabiti na marljivi tamhuraški zbor, ki ima pred seboj lepo Prihodnost. Prav tako marljivo dela tndi Pevski zbor, le igralci drže roke križem. Kaj res ni med njimi nikogar, ki hi jih *budil iz spanja! F. H. Žene s trojan in St. gotarda SO ZASKRBLJENE ZARADI MLADINE S Trojan nam pišejo tako-le: Tudi na našem hribovitem terenu Trojane * St. Gotard so se r nedeljo, 9. marca, v prosvetni dvorani zbrale Matere in žene in dokazale, da so ponosne na Dan žena, ki so si ga priborile s trpljenjem, ko so v strahu pred okupatorjem drhtele noči in dneve, ko so žalostne in nesrečne izgubljale svoje Može in sinove, ko so pregnane s svoje zemlje trpele, hirale in umirale po okupatorskih taboriščih. Hvaležne šolskemu vodstvu so vse zbrane matere gledale na oder, kjer so njihovi otroci prikazovali pisan gledališki program; otroci so s svojim nastopom dokazali, da so se na ta dan re6 dobro pripravili, da zadovolijo svoje mamice. Po tej proslavi so imele žene svoj redni letini občni zbor ter volitve sekcije AF2 Trojane - Št. Gotard. Žene so sprejele načrt dela za letošnjo leto, ki naj bi bilo posvečeno predvsem vzgoji otrok, zlasti pa doraščajoči mladini, o kateri lahko rečemo, da je zaradi prevelike popustljivosti 6taršev ter neposlušnosti proti svojim predstojnikom zašle že tako daleč, da jo bo težko spraviti na pot, ki bo našo mladino vodila v pravo življenje, v moralno in trezno življenje. Naša mladina mora imeti pred seboj smoter za svoje nadaljnje življenje, da bo res pripravljena za veliko delo, ki jo čaka za nami. DELO UČENČEV INDUSTRIJSKE RUDARSKE SOLE V ZAGORJU Industrijska rudarska šola v Zagorju je poznana kot ena izmed najboljših šol rudarske stroke. Vzgojno delo šolskega kolektiva je čestokrat težko, vendar vidimo, da se z vztra jnim in požrtvovalnim delom dosežčjo dobri uspehi, tn ravno ti uspehi so zadoščenje za vse napore in vzpodbuda za izvrševanje nadaljnjih nalog. Strokovno usposabljanje učencev zavzema v učnem načrtu vidno mesto. V zvezi s tem je uprava šole sporazumno z direkcijo rudnika Zagorje organizirala prejšnjo nedeljo delovno akcijo praktičnega dela v jamskem obratu Kisovcu. Vsa razpoložljiva delovišča so zasedli rudarski učenci, bodoči absolventi industrijske šole. Ob upoštevanju vseh varnostnih predpisov pri delu so učenci dosegli presenetljiv uspeh. Učenci zaznamujejo pri svojem delu zelo lepo storilnost. Učenci so pokazali veliko vol jo do dela, potrdili pa tudi svojo strokovno sposobnost. Absolventi te šole so lik novega rudarja, strokovno sposobnega, politično in moralno vrednega delovnega človeka, ki v njem vidimo novi rod, nosilca naprednih idej, človeka, ki bo nadaljeval naše v narodnoosvobodiilnii vojni započeto veliko delo. DRUŠTVO EKONOMISTOV V TRBOVLJAH JE IMELO SVOJ OBČNI ZBOR V prostorih rudniške restavracije v Trbovljah je imelo minuli četrtek Društvo ekonomistov v Trbovljah svoj redni letni občni zbor. Dnevni red občnega zbora se je delil v dva dela. V prvem delu so člani pregledali delo društva v minulem letu, kjer je bilo videti, da je odbor društva v Trbovljah polagal zelo veliko pažnjo raznim predavanjem, saj je bilo na pobudo tega društva v trboveljskem okraju nad 68 poučnih predavanj. V drugem delu občnega zbora pa je to društvo obravnavalo svoje naloge v letošnjem letu. Tudi letos hoče društveni odbor organizirati razna predavanja s področja politične ekonomije, priredil bo tudi tečaj iz politične ekonomije, organiziral bo poučni izlet dru-štvenikov, s sodelovanjem Društva inženirjev in tehnikov na rudniku Trbov-lje-Hrastnik pa hoče društvo izdati razpravo o tehničnem in ekonomskem razvoju tega velikega zasavskega rudnika. Odbor društva ekonomistov je poklical vse delovne kolektive, ki potrebujejo pomoč pri obravnavanju raznih gospodarskih vprašanj, da se obračajo na društvo; odbor jim bo šel v vsakem pogledu na roko. V novi odbor Društva ekonomistov, področni odbor Trbovlje, je bil ponovno izvoljen prejšnji predsednik tovariš Milan Kožuh, za tajnika pa tov. Slavko Grčar. Po občnem zboru je sledilo zanimivo predavanje »O vodenju gospodarskih podjetij po metodi gospodarskega računa«. Predaval je inž. Metod Dular, profesor ekonomske fakultete v Ljubljani. ----*----- VEDER VEČER SLOVENSKIH PESMI v torek, 1. aprila ob 18. uri v Delavskem domu v Trbovljah. Nastopijo: Avgust Stanko Vaški kvintet. Božo in Miško ter solisti radia. Vstopnice v predprodaji v knjigarni DZS v Trbovljah. Francoski film „V P A RI Z“ Paul je skladatelj. Jacques pa čudovit pevec. Toda zaradi tega nima nič manj težav s poroko z Michelimo. kajti njen oče, tovarnar ženskega perila, sanja o bogatem m slavnem zetu. In tako se zfcodi. da vidi nekega dne Ju-lien, vratar pri francoskem radiu, kako odkloni vodja oddelka za zabavno glasbo dva simpatična mladeniča, češ da nista ne ona ne njuno delo za njegovo rabo. Spomni se, kako je med vojno oddajal kot partizan s skritim oddajnikom, ki so mu ga vrgli iz letala. Kmalu ju pregovori in vsi trije odidejo na svojo roko »v partizane«. Tako se čez nekaj dni oglasi neznana postaja: Radio X; naši trije tički smešijo »slavne kulturnike«, zlasti pa »Lotus«, tovarno ženskega periila. V tovarni nastane polom; tovarnar Gros-bois besni, Michelima pa toči solze. Medtem se umetniško osebje tajne radijske postaje pomnoži z muzikantom na boben tn neko gospodinjo, ki prevzame rubriko »klepet«. Nazadnje pride še Michelima, da bi jih pregovorila, naj nehajo s kampanjo proti njenemu očetu. Dober namen, ki pa ne uspe; Miohelina se pridruži radiu X. Oddaje si sledijo z vedno večjim uspehom. Nekega dne se pripelje z vsem svojim orkestrom Ray Ventura. slavni jazz dirigent, ki je odkril njihovo skrivališče. S to krepko podporo postane radio X senzacija, ki jo vsi poslušajo, ki vsi o njej govorijo. Da, vsi. Celo uprava francoskega radia in seveda — poiioija. Na vse načine skušajo odkriti te zlikovce; orožniki dobijo povelje, da najdejo postajo, nagajivce aretirajo, postajo pa zaplenijo. Treba je bežati. Vsi sklenejo, da se prebijejo do Pariza; začne se vratolomen beg čez celo Francijo. Spretno se izmikajo orožnikom. oddaje se vrše še vedno, toda končno jih policij« dobi — sredi Pariza. Uprava francoskega radia jim grehe velikodušno od. pusti — tn gospod Grosbois tudi: Jacques se bo poročil z Michelino... Film je zares zabaven, domislice tako iznajdljive in duhovite, da se jim od srca ua^ smejimo. Ni čudno, da je bil ta film lani v Švica najbolj priljubljen. Na sporedu bo te dni v trboveljskem kinu. KINO TRBOVLTE bo predvajal od petka do ponedeljska francoski film >V Pariz!* Naslednji teden je na sporedu ameriški film »Oklahoma Kid* Spored predstav razviden iz reklamnih omaric. | ZASAVSKI PIONIR Kotiček sa naše pionirje in pionirke 48.000 DIN SO ZASLUŽILI MESTNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE (Delavski dom) Sobota. 29 marca 1952 ob 19.30: Sohonthan: »Ugrabljene Sablnke«. Veseloigra v 4 dejanjih. Premiera. Predprodaja vstopnic v trgovini DZ Trbovlje Od pionirjev na osnovni šoli v Toplicah pri Zagorju smo dobili pismo, ki nam v njem pišejo takole: »V eni izmed zadnjih številk tZasav-skega vestnika« ste prosili pionirje raznih šol, da vam kaj poročajo. Tej želji bomo danes učenci 4. razreda osnovne šole v Toplicah pri Zagorju ustregli. Iz časnikov, ki jih tudi v šoli večkrat beremo, smo zvedeli za veliko nesrečo, ki je doletela naše rojake na Tolminskem. 0 tem so se pionirji mnogo pogovarjali in soglasno sklenili, da jim tudi mi po-moremo. Tako smo šli na delo in začeli z zbiranjem denarnih prispevkov. Pri tem smo se najbolje odrezali pionirji 4. razreda; zbrali smo namreč 1284 din. Tudi drugi razredi niso mnogo zaostajali. Ker smo pa želeli, da bi to vsoto povečali, smo na zadnjem odrednem sestanku sklenili, da damo iz odredne blagajne še dva tisoč dinarjev. Naša šola je tako zbrala skupno 4632 din, ki smo jih že poslali na pristojno mesto. Pri tem ne smemo zamolčati onih pionirjev, ki so se zlasti trudili za čim večji uspeh. Pionir Alojz Rberl, desetar 4. desetine, je zbral s svojo desetino kar 521 din in sam dal prt tem 84 din. član te desetine Marjan Drnovšek pa 60 din. Lepo požrtvovalnost je pokazal nadalje naš součenec Stanko Povšek, ki je ves dan naporno delal in svoj zaslužek oddal za primorske žrtve. Ponosni smo tudi na velik uspeh, ki ga je dosegel naš pionirski odred letos z zbiranjem starega železa. Kar štiri tone smo ga pred nekaj tedni oddali »Odpadu« in prejeli zanj 48.000 dinarjev, t. j. 12 din za kilogram. OTTO W1TT pri zs .daj .tke rl n« do j« dn» >rih 8e-ivih itno jan, L io 1» vel »Sili rtih idsf 'ako m o ♦ dJ • podil* oči* . »V| morda niti ne veste, da Ima Amley gčerkov« Je menil ravnatelj Walker proti a»Uimoreu. , . . . . »Da, govoril sem io i mlado damo,« Je od *°vorll Inženir. . , . »Torej Jo poznate; žena ml Je namreč na-I®čila, naj grem po gospodično Amleyovo In *® Privedem s seboj v Amalgamated. Rekel **«> ji io med potjo, naj bo pripravljena, da °*s bo apremljala.« « ,Ko Js še tValker določil drago kurivo *a '®komohllo, so ae odpeljali z avtomobilom. „ Pred Amlevevo hišo je skočil Baltimore s ln stopil do Ano Hitro Ji Jo zašepetal. ?*, gospoda še ničesar ne vesta o njuni *•-*9»1. Tudi med nadaljnjo vožnjo oba gospoda ?'«ta opazila, da bi se Baltimore In Ana ®°*nala pobllže. , Lspeh Ilaltlmorea *o proslavili a sloves-”‘«1 kosilom. Ravnatelj \Vllson Je vatal ln fovorll , Izbranimi besedami o oatroumnoat) n modrosti Ilaltlmorea. • »VI nas niste samo rešili poloma,« Je kon-govor, marveč ste nam pokazali tudi Pitnost, da z Izraho naših .presoljenih ile. lahko zaslužimo letno preko enega mina frankov več. Dokazali ate nam, kako gram zlata, kar le vredno dve ato tisoč frankov. Ali dovolite, gospod Baltimore, da vam zahvalo za novo pridobljeni letni milijon, ki ate nam ga vi preskrbeli, Izročim nakazilo za tri sto tisoč frankovt« Baltimore Je z veseljem sprejel velikodušno darilo. Kmalu nato Je potrkal na kozarec, se zahvalil ln dodal; »Vzel pa bom razen zlata še nekaj dragega a seboj Iz tega kraja namreč zlato, kt se ne da prekovati v novec, ker Je dražje kot pa ta rumena kovina.« Prijel Je Ano za roko ln pripomnil: »Dovalfte, da vam predstavim v gospodični Ant Amleyevl svojo nevesto.« * Baltimore Je ostal še vet teden v Nemodu. Major Konowakl, te ae pravi Italijan Sporo. Je bil, kakor ao Je razvedelo pozneje. Am. leju Izvabil v hipnozi pravico solastništva nemodskega rudnika. Inženir ga le prisilil, da Je v prisotnosti dveh zanesljivih prič Izjavil, da so vse tz prejšnjega časa Izvirajoče pogodbe s Amleyem ničeve. Samo pod tem pogojem mn Je Baltimore obljubil, da ga ne bo Izročil sodišču. Razburjenje zaradi tega prisiljenega umika pa je bilo za Sperovo oslabljeno zdravje le prehudo; v napadu besnosti ga je zadela srčna kap, ki ji je podlegel. Kakor po čudežu se Je Amley no Sperovi smrti spremenil v drugega človeka. Njegov hrbet se Je zravnal, bil Je spet veder ln srečen. Strašen vpliv, ki ga je Imel Sporo nad Amleyem celo lz daljave, Je bil sedaj zlomljen In tako se je pri dobremu možu spet po- ■ “trna n,|v l.u>a iodiiivuo u»iavo. Konsoltdacljska banka je kupila Amleyev rudnik ln položila zanj milijon frankov Londonski banki. Ravnatelj Wllson, Amley ln oba zaročenca so skopaj odpotovali v London. Se danee pripoveduje Inženir Baltimore a posebnim zadoščenjem zgodbo o poskusni delavnici v Nemodu ln lo navadno zaključi z ljubeznivim pogledom na avojo ženo: »Tam sem našel slato, kakršnega nikjer drugje ne kopljejo.« Konec. jlJo *orl trrJsten Tn potreben Je posvetovalni Inženir, r-JIko laže spozna takšen Inženir napake v Jamški delavnici kot tisti, ki Jih Ima dnev-E?..pred očmi. Po pogodbi ato v teh šestde- dneh zaslužili vsak dan po en kilo. Bralci „Zasavskega vestnika“ — pozor V četrtek dne 3. aprila začnemo z objavljanjem novega napetega romana „V zadnjem trenutku“ Prepričani smo, da bodo naši stari naročniki našo novost brali z zanimanjem. — Novi naročniki, ki želijo slediti našemu novemu romanu, pa naj nakažejo naročnino za list vsaj za 3 mesece (60 din) na naš račun St. 614-95332-55 pri podružnici Nar. banke v Trbovljah Naša pionirska blagajna je sedaj razveseljivo težka in lahko si bomo kupili reči, ki si jih tako želimo: kupili si bomo šahov, žogo za odbojko, 5 parov smuči, 2 kopji, mrežo za odbojko, mrežo za košarko, nekaj manjših žogic za pionirke in drugo. Pionirsko knjižnico bomo obogatili vsaj za nadaljnjih 50 knjig. Naš odred ima tudi strelski interesni krožek in vsi si zelo želimo zračne puške, pa ne vemo, kje jo lahko kupimo. Prosimo te, tovariš urednik, da nam v »Zasavskem vestniku« daš tozadevna navodila, za kar se ti že sedaj toplo zahvaljujemo. Kakor vidiš, tovariš urednik, naš pionirski odred o tem šolskem letu le ni spal in je žel lepe uspehe. Ne moremo se'pa pohvaliti glede učnih uspehov, ki nikakor niso zadovoljivi. Prerodi in vztrajno smo pasli ljubo »kravico*, ki ji je ime lenoba. Obljubljamo pa, da se bomo poboljšali. — Iskreno te pozdravljajo pionirji 4. razreda osnovne šole v Toplicah.« Tako pravijo torej pionirji topliške šole. Reči moramo, da je bil tega pisma izredna vesel ne samo glavni urednik našega lista, marveč ves njegov uredniški odbor. Pa ne samo to; tudi vsi ostali Za-savčani bodo ponosni, ko bodo brali to pismo, do rasteio na tnpliški Soli tako izvrstni pionirji. Vsi, prav vsi bralci našega lista bodo veseli, da so topliški pionirji zbrali tako lep znesek za hudo prizadete Tolmince, s čimer so dokazali, da so tudi naši socialistični pionirji pripravljeni pomagati svojim bratom v sili, še bolj veseli pa bodo, kako so tl pionirji z marljivim delom zaslužili res izredno veliko vsoto, kajti 48.000 dinarjev pa le ni kar tako. To je v resnici velik denarni znesek. Seveda je naš uredniški odbor z zanimanjem bral, kako bodo pionirji la znesek porabili, Pran je, dragi pionirji, da si kupite, kar ste v pismu navedli, saj vam bodo športni predmeti, ki si jih tako želite, v veliko veselje in razvedrilo. Ker pa upamo, da boste staro železo in morda tudi zdravilna zelišča in podobno nabirali tudi v prihodnje, s čimer boste spet obogatili svojo pionirsko blagajno, vam naš uredniški odbor predlaga sledeče: Ce si boste s svojim delom še kdaj zaslužili kaj denarja, bi vam svetovali, da pogledate v vašem razredu ali pa na vaši celi šoli, če ni morda med vami kakšen priden učenec ali učenka, ki je o letošnji hudi zimi hodila v zelo slabih čevljih v šolo, ali pa da je med vami kakšna pionirka ali pionir, ki je bil za hudo zimo slabo oblečen, to pa zaraditega, ker mu starši pri najboljši volji ne morejo kupiti toplih čevljev ali obleke. Pomislite, dragi pionirji, kako lepo bi bilo, Če bi takšnemu učencu ali učenki kupili za vaš denar primerne čevlje za deževno vreme ali pa morda celo kakšen topel plaščekf Verjemite nam, da bi bili pač vsi Za-savčani izredno ponosni na take učence, najbolj ponosen pa bi bil naš maršal Tito, ki bi lahko dejal: »Poglejte, kakšne izvrstne pionirje ima naša socialistična država, sami učenci si med seboj pomagajo, kjer je pomoč potrebna/« Tako napravite prihodnjič, dragi pionirji, in sledili vam bodo pionirji po drugih naših zasavskih šolah. Tudi drugi učenci bodo začeli zbirati staro železo, nabirali bodo zdravilna zelišča in zaslužili morda še pri drugih akcijah denar za Dve nagradni uganki V gredici raste mnogo rastlin; vijolice, klinčki, rožmarin in druge cvetlice; tudi plevel vrtnar vse vkup zaliva vesel. Zakaj plevela ne poruje mož, ki gredico obdeluje? Navadna gredica to ne more biti — kdo more pravo mi uganiti? * Moški sol in moko nosi, ženske treba je pri kosi. NAGRADNI KUPON ST. 1 Rešitev ugank je treba poslati s kuponom do 31. marca na uredništvo lista; izžrebani bo dobil lepo knjižno darilo. ALI ZNATE SKRAJŠANO MNOŽITI? Ce sta desetici istoštevilini, potem zvišajte eno obeh desetic za 1, nato pa množite samo desetice in ednice; primer: 74X75 7 X 8 = 56; 4 X 6 = 24 zmnožek: 5624 Na ta način množite lahko tudi večja števila; primer: 496 X 494 49 X 50 = 2450; 4X6 = 24 zmnožek: 245024 ZAMOTANA VPRAŠANJA Dolžina švedske vžigalice je 5 cm, nje kvadratični prerez pa 4 mm1. Kdo zna izračunati, koliko vžigalic bi lahko spravili v zaboj, ki je kocka z notranjim robom 1 m (kubični meter). Napišite tri ulomke, ki bodo v njih vse številke od 1 do 9 po enkrat napisane, vsota vseh treh ulomkov pa mora biti 1. REŠITEV UGANK IZ 12. ŠTEVILKE ZASAVSKEGA VESTNIKA S. uganka, 6. sonce, 7. klobasa, 8. lan. Pravilno je rešilo uganke 28 učencev in učenk iz raznih osnovnih šol in gimnazij našega Zasavja. Za nagrado je žreb določil Jurija Kovača, učenca 4. razreda osnovne šole na Dobovcu; zglasi naj se ob priliki v našem uredništvu, da dobi knjižno darilo. Pripominjamo, da sta dve učenki zelo duhovito rešili našo 5. uganko; ti dve pravita, da je odgovor na naše vprašanje: mož in žena kot dekle pred poroko! Uganka se namreč glasi: »Kaj boš me lovil? Kaj boš me lovila? Ko imaš me, nisem več, kar sem bila.« Imeniten odgovor, kaj ne? TISKOVNI SKLAD ZASAVSKEGA VESTNIKA V tiskovni sklad našega lista sta darovala: Potrošniška zadruga v Trbovljah 10.000 din, Sindikalna podružnica rudarjev v Trbovljah 5000 din, skupaj 15.000 din. Posnemajte ju tudi ostali! svoje potrebe na Šoli, zbirali bodo o svoji pionirski blagajni denar za letovanje v počitnicah, pomagali pa tu in tam seveda tudi kakšnemu izredno potrebnemu učencu ali učenki do toplih čevljev in obleke. Pišite nam ob priliki, kaj mislite o našem predlogu. Tovariš glavni urednik se bo seveda pozanimal, kje lahko kupite zračno puško, o čemer vas bo še obvestil. — Uredniški odbor. / Zaslužena zmaga Rudarja RUDAR : ŽELEZNIČAR (LJUBLJANA) 1:0 (0:0) Težko, a zasluženo zmago je dobilo moštvo »Rudarja« preteklo nedeljo proti ljubljanskemu Železničarju, proti kateremu se je Rudar boril že dolgo brez uspeha. Leta 1948 je moštvo Rudarja igralo v prvenstvu Slovenije; takrat je Rudar izgubil v Ljubljani proti Železničarju z 2:1, medtem ko je v Trbovljah zmagal s 4:1. Leta 1949 je Rudar v odločilni tekmi v Trbovljah spet zgubil proti Železničarju s 3:0. Moštvo Rudarja je nato tekmovalo v II. zvezni ligi in obakrat izgubilo igro z ljubljanskim Železničarjem, namreč v Ljubljani s 3:0, v Trbovljah pa z 1:0. Skoro dve leti sta potekli, da sta se obe moštvi spet srečali. Igrišče Rudarja je zadnjo nedeljo privabilo preko 1000 ljudi. To dokazuje, da so tudi prvenstvene igre Slovenije zanimive. Devetdeset odstotkov igre je imelo tokrat v rokah moštvo Rudarja, toda kakor zakleto — zaključni streli so šli ali preko gola ali pa so postali plen dobrega nasprotnikovega vratarja. Moštvo ljubljanskega Železničarja razen teh uspehov in zadnjih 5 minut igre ter prvi dve minuti'ni pokazalo nič posebnega. Ima pa Železničar neko prednost — kakor Rudar — da ima v svojih vrstih mnogo mladincev. Zmaga Rudarja minulo nedeljo sicer ni bila ravno v nevarnosti, vendar ni dosti manjkalo, da Ljubljančani niso odnesli vsaj ene točke, če ne bi bil vratar Železničarja prisiljen h kapitulaciji zaradi neprestanih napadov, to pa nekaj minut pred koncem igre, ko je Knaus dosegel edini gol. Prav dobro je sodil igro tov. Kukanja iz Murske Sobote. Trenutno vodi na lestvi Rudar s štirimi točkami, kakšno bo pa stanje prihodnjo nedeljo, bo pokazalo srečanje med Branikom in Rudarjem v Mariboru. Pogumno in odločno je treba igrati. Prepričani smo, da se Rudar zna boriti in doseči uspeh, ki ustreza vrednosti njegovega moštva. V nedeljo torej mnogo uspeha, napadalcem pa veliko porcijo sreče in bolj zanesljivega streljanja na gol. NOGOMET V ZAGORJU V Zagorju so v nedeljo, 23. marca, nogometno sezono odprli s prijateljsko igro med domačim moštvom »Proletarcem« in »Bratstvom« iz Hrastnika. Po zanimivi in napeti igri se je tekma končala neodločeno 3:3, v prvem polčasu 1:0 za Bratstvo. Pri Proletarcu je bil najboljši Ogrin v napadu in Praznik v obrambi. Pri Bratstvu se je odlikoval Kopšek. Igro je dokaj slabo sodil Polšak iz Hrastnika, ki je oškodoval obe moštvi. Telovadno društvo „PARTIZAN“ v Hrastniku pred novimi nalogami Pred dnevi so se v Hrastniku zbrali te-Lovadci in telovadke, da pregledajo svoje delo. Udeležba sicer ni bila velika, vendar pa lahko trdimo, da je bil to eden izmed uspelih občnih zborov v Hrastniku. V telovadnem društvu hrastniške doline je včlanjeno 55 članov in članic, 70 pionirjev, 25 dece in 11 mladincev in mladink. Društvo se je borilo s težavami, prvič zaradi nediscipliniranosti odbornikov, ki so delali nekaj časa, potem pa z delom kratko-malo nehali, drugič pa so bile težkoče s telovadnico, katero vprašanje pa se je pozneje uredilo. , , Kakor se je TD Hrastnik leta 19o0 borilo z neprilikami, tako se je lansko leto napravil znaten korak naprej: k sodelovanju so pristopili tamkajšnji profesorji in učitelji, ki so pokazali za naloge društva vse razumevanje. Občni zbor je obravnaval tudi kampanjsko delo, ki je vladalo v Hrastniku: tako so se lotili kampanjskega dela v telovadbi pred raznimi akademijami in nastopi, po takih prireditvah pa je spet zavladalo zatišje. Kljub takim in drugim pomanjkljivostim pa se lahko trdi. da je društvo doseglo uspehe, saj ima telovadno, plavalno, smučarsko in gledališko sekcijo. Delo telovadne sekcije je bilo od oktobra 1950 pa do lanskega decembra dokaj plodno, saj je bilo opravljeno preko 30 nastopov. Jeseni 1950 je bil izvršen jesenski oross, sodelovanje na proslavi Dneva republike, izlet ria Kalsko planino, akademija v počastitev 150-letnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, akademija na Dolu pri Hrastniku, tri prireditve v Slovenjem Gradcu, sodelovanje v medmestni tekmi Trbovlje - Trst, kjer so nastopili trije mladinci iz Hrastnika (Urbanc, Dolanc in Jurkovič), udeležili so se okrajnega tekmovanja, sestave vaj in sodelovanja v republiškem tekmovanju v Celju: v počastitev 10. obletnice OF so nastopili v celjskem gledališču, ravno tako na zvezni akademiji v Ljubljani na čast 10-letnice Fronte. Lepo je uspela akademija lanskega leta v Hrastniku, sodelovanjč v Titovi štafeti, meseca maja pa so se Hrastničani udeležili okrožnih tekem na orodju v Celju s šestimi mladinci, kjer je Viktor Dolanc kot posameznik zasedel prvo mesto V juniju so se spet udeležili republiškega prvenstva na orodju v Ljubljani: kot vrsta so Hrastničani zasedli IV. mesto, Milan Kozole II pa je dosegel II. mesto, medtem ko je Marino Urbano tekmoval za zvezni razred. Milan Kozole se je udeležil zveznih tekem v Splitu. Meseca julija je bil pod vodstvom Marina Urbanca in Tomažiča iz Ljubljane na Kalu 14-dnevni trening na orodju. Lepo so proslavili tudi Dan vstaje. V septembru so sodelovali v Šoštanju, meseca oktobra pa je bil v Hrastniku telovadni dvoboj na orodju med vrstami iz Hrastnika in Ljubljane. Trije najboljši mladinoi, Kozole, Jurkovič in Skaza so se udeležili treninga na orodju v Ljubljani, v mesecu novembru pa je vodil trening priznani švicarski trener. Tudi proslava 2». novembra lanskega leta je lepo uspela. Najbolj aktivni so bili torej mladinci, ki so redno tekmovali na orodju. Smučarska sekcija lansko leto ni imela posebnih uspehov, boljše pa je bilo letoe, ko je bilo dovolj snega. Plavalna sekcija je lansko leto sodelovala v tekmovanju v Rogaški Slatini, Rimskih toplicah in Hrastniku. V letošnjem letu pa je zaživela dramska sekcija, ki so ji dali spodbudo hrastniški in profesorski zbor. TD »Partizan« v Hrastniku si je zadalo za letošnje leto bogat delovni načrt. Telovadna sekcija bo priredila društveni nastop, lelovadne akademije, vzorne vadbene ure m organizacijo Titove štafete. Smučarji bodo izvedli vse predpisane tekme, organizirali smučarski tečaj ter pomagali pri dograditvi smučarske skak voda do lovske koče na Kalu. imeli redne treninge, izvedli društvene tek- me, dan plavanja, s prostovoljnim delom pa hočejo urediti plavalni bazen. Telovadno društvo v Hrastniku bo najtesneje sodelovalo z vsemi množičnimi organizacijami. Za uspešno delovanje društva hočejo adaptirati Telovadni dom, nadaljevali bodo dela na stadionu, adaptirali prav tako kopališče, nakupili pa tudi rekvizite za tekmovalce, v kolikor bodo dopuščala denarna sredstva. Plodno delo lansko leto in naloge, ki si jih je društvo zadalo za letos, bodo pritegnili v telovadne vrste nove prijatelje telovadbe in športa, zlasti še. če bo društvo naletelo pri podjetjih, pa tudi pri množičnih organizacijah in drugod na potrebno razumevanje. Razveseljivo je končno, da so upravo društva prevzeli stari izkušeni fizkultur-niki, ki bodo s prenašanjem svojega bogatega znanja v veliko pomoč mladim telovadnim vrstam, skrbeli pa hkrati tudi za to, da se vse zadane naloge izvrše. TEKMOVANJE ZA POKAL ROBERTA ŠUŠTARJA Trboveljski kegljaški klub organizira že drugo leto tekmovanje v kegljanju za pokal trboveljskega, v NOV padlega športnika Roberta Šuštarja. Za tekmovanje, ki je bilo v nedeljo. 23. marca, na kegljišču pri Tauzlu v Trbovljah so se priglasili: Kegljaški klub »Primorec« iz Celja »Razlag« iz Brežic. Amater iz Trbovelj in Kegljaški klub Trbovlje. Najprej sta se srečali moštvo iz Trbovelj im Primorec iz Celja; zmagal je Kegljaški klub Trbovlje z 272:253 podrtimi klini. Kot druga sta igrala Amater Trbovlje in Razlag iz Brežic; zmagal je Amater Trbovlje z 262:198 podrtimi lesi. V finalu sta nastopila Kegljaški klub Trbovlje in Amater Trbovlje; zmagal je Kegljaški klub Trbovlje s 305:257 prevrnjenimi klini. v Šahovskem turnirju ZA MESEC MAREC JE ZMAGAL JAZBEC STAREJŠI Agilni šahovski klub »Rudar« v Trbovljah je imel v nedeljo, dne 23. maroa svoj redni mesečni brzotumir. Lokal kluba je bil mnogo premajhen, saj se je priglasilo 23 šahi6tov, ki so se razdelili v dve skupini. 3. pol točke. V drugi skupini je bil najboljši Opresnik z 11 točkami drugi Jordan s 7 in pol točke, tretji in četrti pa Frece in Jereb. Vsi navedeni, osem po številu so igrali v finalu; zmagovalec je bil Jazbec st. s 6 točkami, drugi in tretji Pajk im Taušdč po 5 točk, četrti pa Opresnik. Turnir je trajal čez 4 ura Šahisti »Rudarja« pripravljajo več zanimivih šahovskih prireditev v okviru šahovskega tedna, ki se začne 30. marca in konča 7. aprila. Na programu je tudi šahovska simultanka na 40 deskah, ki jo bo igral šahovski mojster iz Ljubljane. Prišel bo Pirc ali pa Puc. žene na Vačah skrbe za vzgojo bodočih gospodinj AFŽ na Vačah pri Litiji se zaveda, da mora svojo dejavnost usmeriti tudi na vzgajanje bodočih gospodinj. Zato so povabili 20 deklet v šesttedenski tečaj. Najprej so začeli s kuhinjskim tečajem, ki ga je vodila tov. Gregorinova iz Litije. Zatem so dekleta poučevali tudi v šivanju in vezenju ter jih seznanili z vsemi ostalimi panogami, ki jih mora znati dobra gospodinja. V tečaju so poučevali dekleta tudi politično in s predmeti, ki jih mora poznati vsaka naša kmečka žena, ako hoče biti napredna in progresivna. Šol. uprav. tov. Ida Kristanova, učitelj tov. Janko Bajde in tajnik KLO tov. France Mali so predavali tečajnicam slovenščino, računstvo, fiziko in nauk o sodobni družbeni ureditvi ter o naši socialistični stvarnosti. Ob zaključku uspelega tečaja so priredila dekleta kuharsko razstavo in razstavo ročnih izdelkov. V tečaju pa so se naučile tudi Detelovo igro »Blage duše«, ki so jo igrale za slovesni zaključek tečaja. Dekleta so predavateljem in odboru AFŽ, ki je ustanovil tečaj, zelo hvaležna. Taki tečaji lahko mnogo pripomorejo za izboljšanje življenja na kmetih. KRIŽANKA st. 5 Vodoravno: 1. priimek slovenskega jezikoslovca; 8. prijatelj spanstva; 14. pesnitev; 15. pregledani (tujka); 16. kemijski element; 17. vlek na srečo; 19. romanski spolnik; 20. kratica za eventualno; 21. angleška grofija; Stopnice: iz sledečih črk sestavi v na-daljnem navedene besede: aaa. iiiiii, mmm mmm, r, ssss. vv; I. samoglasnik; II. oseb. zaimek; III. gospodična (tujka, fon.); IV. le mi; V. gmota; VI. igram (srbh.). 1 i2 i3 j4 5 d! “ 1 gg: is" ir: j lig?! 23 18" m m. ■ "25" 29 : 30 m33 g||; 3.5 37 j j “ 46 ] 53 j 'm ! 47 i Ig! 19 1 J.. mri. i ("T7~!F1 HpjrftH. 49 7555^ 50 ' l^isrPl..p- 23. lov. pogon; 26. vrsta bombažavlne; 29. lopnimo; 31. šibkost; 33. kiselkast; 34. redko moško ime (srbh.); 85. orjak, velikan; 86. glej 35; 37. sijati; 38. -del imena za severnoevropsko morsko ožino; 40. vinska trta; 41. kratica za sedanjo upravno enoto; 43 zaliv (tujka); 45. žensko ime; 46. vodna žival; 47. žensko ime; 48. kemijska prvina; 50. kratica za ladijsko težo; 52. kratica za bivšo politično stranko; 53. neka vrsta kremenjaka; 54. nekdanji sloviti pevec (fon.) 55. pokrajina v Grčiji. Zanimivosti Navpično: 2. prazno (tujka fon.); 3. kirurški poseg (pridevnik); 4. na razpoloženju; 5. pomožni glagol; 6. prometno sredstvo; 7. neprijetna telesna hiba; 8. postrani (v ljud. govorici); 9. kmečki (v ljudski govorici); 10. predlog (tuji); U. nikalnica; 12. nauk o obliki lobanje in možganov v razmerju do duševnih lastnosti; 18. sin (arabsko); 17. žal (fon.); 18. pokrivalo; 21. domača žival; 22. nepošten človek; 24. navedba besed; 25. Imenski seznami; 27. lek, izvarek; 28. igra s kartami; HUDA KAZEN Enaindvajsetletni egiptovski delavec Ahmed Ali Kalif je bil pred nedavnim obsojen na leto dni zapora, ker je poljubil mlado-poročeno sosedo ... : 30. podpora (pridevnik); 32. blizu na-doma (pridevnik); 87. krajša oblika be- *ega . ter pomagali pri nograunvi . sede: starejo; 39. pleme; 42. lošč; 44. finsko alnice in pri položitvi vodo- I mesto; 47. označba za mesto pečata; 48. plo-koče na Kalu. Plavalci bodo ' skovna mera; 49. kemična prvina; 51. kazalni zaimek. Kje lahko dobiš v HRASTNIKU dobro kapljico in dobro jedačo? v državnem zakupnem gostišču »PRI BIRTIČU« Oglasi se kaj — ne bo ti žal! MESTNO PODJETJE »MESO« sporoča vsem svojim odjemalcem In ostalemu občinstvu, da se bo tudi v bodoče potrudilo za zadostne količine mesa v vseh svojih poslovalnicah. Cena govejemu mesu je 160 din kg. Kdor pa želi dobre mesne izdelke, jih lahko dobi v poslovalnici pri Plevčaku. Pridite in prepričajte se o dobri kvaliteti in solidnih cenaht V TRBOVLJAH Vsak teden bomo imeli na razpolago mlade prašičke za vzrejo. KER SI JE RAZTRGAL HLAČE... Petnajstletni Avstrijec Wilhelm Karlo-vits si je pri sankanju raztrgal hlače. Doma ga je mati zaradi tega hudo ozmerjala. Fant si je materine besede gnal tako k srcu, da je šel pod vlak. Drugi dan so ga našli mrtvega na tiru ... MAJHNE ŽENE - IDEALNE ZAKONSKE DRUŽICE »V procesih za ločitev zakona, ki sem jih imel po drugi svetovni vojni nad osem sto.« tako je pred nedavnim dejal nek znanj pariški odvetnik, »sem prišel do spoznanja, da je zakonska sreča zelo odvisna od ženine postave. Majhne žene so idealne zakonske družice. Vse žene, ki sem njih zakone ločil, so bile velike in vitke,« tako pravi ta izku šeni Parižan. LJUDSKA UNIVERZA V TRBOVLJAH bo predaval ob 16. uri V petek 28. maroa, bo predaval ob 16. uri Delavskem domu ing. Bohinc »O urbani- T »'Vil. I obdiii uviu u »»*»»■ • »»v. Ul Ufi U 1 - etičnem razvoju mesta Trbovlje* (s skioptlč-nimi slikami). — Vabljeni vsii NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA V TRBOVLJAH od 29. marca opoldne do 31. maroa zjutraj dr. Vid Grošelj v bolnioi. PREKLIC Preklicujem svojo izgubljeno sindikalno knjižico št. 60228, — Alojz Fink. Zagorje. Loke 88. PREKLIC Preklicujem svojo Izgubljeno osebno legitimacijo št. 0728396. reg št. 15086. PNZ Trbovlje. — Anton Rahno, Zagorje, Toplice 147. PREKLIC Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel proti tovarišu Oblaku in se mu zahvaljujem. da je odstopil od tožbe. — Franc Kovač, rudar. Zagorje. vas vabi k ogledu in nakupu pisanih in bogatih zalog vseh vrst tekstilnega blaga, konfekcije, trikotaže in pletenin LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 3 Telefoni: uprava 29-09, 51-09, računovodstvo 28-61, skladišče 29-21 — Poštni predal 132 Prepir med starši Ali kdaj razmišljate o tem, kako vpliva prepir 6taršev na otroke, zlasti pa v nežnih letih? Jemlje jam občutek varnosti. V njihovo življenje vnaša občutek strahu in bojazljivosti, kar lahko za vse življenje napačno uravna njihovo stališče proti 6vetu, v čigar sredini žive. Prepiri staršev lahko ohromijo v otrocih dve najvažnejši lastnosti v človeškem življenju: ljubezen in delavnost. Pa je še mnogo drugih manj očitnih škod, ki se ne dajo natanko preiskati. Kar predstavljajte si: otročiček, ki je tako prisrčno navezan na mater in očeta, na mah instinktivno zasluti v njunem prepiru, da tukaj ni nekaj v redu. da ni stalnosti, da ni tiste lepe harmonije, ki jo otrok ljubi. V trenutku otrok začuti, da ni čvrstega oporišča, ki se nanj lahko zanese. V otroku se pojavi prestrašenost, ki si je sam ne more razložiti, ki pa ga lahko duševno pohabi. Staršem je treba vedeti, da je občutek varnosti otroku prav tako potreben kot redna hrana. Samo po sebi razumljivo je, da se 6tarši ne smejo prepirati vpričo svojih otrok. Niti to ni dopustno, da bi imeli pred njimi tako imenovane »spodobne nastope«. Vprašanja, ki se tičejo staršev samih, naj rešijo le-ti čisto sami med seboj. Pred otroci in pred svetom morajo starši predstavljati vedno skupno fronto. Ce se starši ne morejo sporazumeti za kakršno koli znosno sožitje, ali pa da ne morejo vzajemno vsaj nekoliko omiliti napetosti med seboj, potem morajo biti res zelo dobri igralci, da pred otroci skrijejo mržnjo in sovraštvo. Otroci tenko čutijo in kmalu spoznajo, kako je s starši. Če ni med njimi naravne vzajemnosti, če ni prave topline, marveč samo hlad, mrki molk ali ostra odrezavost, ki se omili samo v navzočnosti gostov, tedaj si je otrok brž na jasnem, kako je v družini. Na žalost se najde takšno stanje danes prav pogosto, seveda v veliko škodo otrok. Starši naj se zato premagujejo in obvladajo ter pokažejo plemenitost, prijaznost, takt in strpnost, da bodo nudili svojim otrokom varen in prijeten dom- OBJAVE Odlok o hišnem redu na teritoriju ML0 Trbovlje Izdaja Okrajni odbor OF Trbovlje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Stane Šuštar Tlak Tiskarne »Ljudske pravtoe« v Ljubljani Naslov uredništva In uprave: Trbovlje uprava rudnika Trhovlje-Hrast-nik. Telefon it. 54. — Račun pri podrnžnioi Narodne banke v Trbovljah at 614 95332 55 — List izhaja vsak četrtek — Rakoplsov ne vračamo; prispevki zax Ust morajo biti v uredništvu najkasneje vsako nedeljo zjutraj. — Mesečna naročnina 20 din. četrtletna 60 din. polletna 120 din. celoletna 240 din. — Poeamezna Številka na 4 straneh stane v koJ portali 5 d iti. na 6 etrameh pa 6 din. Na osnovi čl. 26, toč. 12, odst. III, čl. 3 in toč. 2 čl. 58 Sploinega zakona o ljudskih odborih (Ur. list FLRJ it. 49/49) izdaja Mestni ljudski odbor v Trbovljah v skladu s predpisi Temeljnega zakona o prekrških (Ur list FLRJ it. 46/51) na svojem IX. rednem zasedanju odtok o hišnem redu na teritoriju Mestnega ljudskega odbora v Trbovljah. 1. člen Pred vselitvijo mora najemnik s hiinim lastnikom ali pa njegovim pooblaščencem skleniti pismeno najemno pogodbo in zapisniško ugotoviti stanje prostorov. 2. člen Ob izselitvi je najemnik dolžan izročiti lastniku hiše ali pa njegovemu pooblaščenou vse ključe od stanovanja, vežnih vrat in ostalih prostorov. Skupno sta dolžna ugo toviti stanje prostorov, ki so bili dani v najem. 8. člen Skupni prostori v poslopju morajo biti na razpolago vsem stanovalcem Cas, način uporabe in čiščenje teh prostorov določi hišni svet sporazumno s hišnim lastnikom. 4. člen Stanovalci so dolžni uporabljati v najem vzete in skupne prostore in se v njib vesti tako, da ne motijo dela in počitka sostanovalcev, da pazijo na čistočo in da ne delajo škode. Zlasti je prepovedano: 1. sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni; 2. uporabljati stroje ali naprave, ki povzročajo prekomeren hrup ali ropot; 3 nadlegovati, smešiti, izzivati ali ogro žati sostanovalce; 4. metati odpadke, pljuvati ali drugače ponesnažiti poslopje; 5. Iztepavati predmete ali odlegati odpad ke na mestih, ki niso za to določena: 6. prati ali sušiti perilo v stanovanjih, če je na razpolago pralnica ali prostor za sušenje perila: 7. opustiti nujno potrebno zračenje stanovanjskih prostorov: 8. metati odpadke ali druge pfedmete v straniščne in vodovodne školjke ali odtočne kanale; 9. s pisanjem ali na kakršen koli drug način zamazati ali poškodovati poslopje; 10. zastavljati veže, hodnike, stopnišča ali dvorišča s kakršnimi koli predmeti; kolesa in otroške vozičke je dopustno postavljati samo na mesta, ki jih določi hišni svet sporazumno s hišnim lastnikom; 11 prekomerno močiti tla; 12. brez dovoljenja pristojnega oblastvs spreminjati namene prostorov; 13. puščati v času od 21. do 5. ure vežna ali vrtna vrata odklenjena; 14. brez potrebe pustiti teči vodo ali v skupnih prostorih pustiti prižgano luč; 15. storiti kakršno koli dejanje, ki bi utegnilo povzročiti škodo v stanovanju ali na poslopju. 5. člen Hišni svet je dolžan: 1 vsaj enkrat na leto skupaj g hišnim lastnikom, sicer pa v primerih, kadar sporazumno z lastnikom ugotovi nujno potrebo pregledati v navzočnosti najemnika prostore; 2. sporazumno s hišnim lastnikom določiti osebo, ki hrani ključ podstrešja, pralnice in drugih prostorov za skupno rabo; 3. določiti čas, kdaj se smejo čistiti prostori in oprava; > 4 posredovati v sporih, ki nastanejo zaradi dolžnosti izvrševanja popravil; 5. predlagati stanovanjskemu nblastvu. da preseli stanovalca, ki trajno krši določila hišnega reda. 6 člen Z 31. III. začne v Hrastniku poslovati novoustanovljeno Trgovsko podietje »PRESKRBA Novo podjetje bo imelo svojo poslovalnico v bivšem industrijskem magazinu Steklarne v Hrastniku in v bivši trgovini Državnih posestev (pri Menihu) Obiščite nas in postreženi boste z vsem, kar potrebujete! UPRAVA TRGOVSKEGA PODJETJA »PRESKRBA«, HRASTNIK Kršitve tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 2600 din po predpisih Temeljnega zakona o prekrških, če za kršitve ni določena strožja kazen po drugih predpisih. 7. člen i Ta odlok stopi v veljavo 7 dni po objavi v »Zasavskem vestniku* v Trbovljah. Trbovlje, 81, Januarja 1952. Štev 102/4 52. Tajnik: Predsednik: Jnie Akrinnr s. r, Dominik Kužnik s. r-