------   21    ------
Pisma iz Ogerske. L
Dragi gospod doktor! Ob svojem zadnjem potovanji po slovenskih pokrajinah sem Vam v Ljubljani obljubil, ob prilikah ^Novicam** iz Ogerske kaj poročati. Fo mojem dolgem molčanji pa bi Vi bili uže lahko mislili, da sem ja/s te obljube popolno pozabil. Ne, ne, pozabil tega nisem, duh je bil voljdn, moči pa 80 bile slabe; vsaj so navadno ljudje takošni, da nepremišljeno radi več obetajo, nego izpolniti morejo, ^aj ta obča človeška slabost tudi moje dopisovanje zagovarja.
Navadno poročevalci iz tujih dežel svoje poročevanjo s popisovanjem dotičnih krajev začenjajo; al po tej navadi se jaz ne bodem ravnal, temuč samo o oger-skem narodu Vam nekoliko govoriti nameravam, vsaj je narodnostno vprašanje prav za prav duša vsemu gibanju naše dobe.
Iz vseh knjig, učenostnih in neučenostnih, v katerih se o Ogrih govori, se učimo ^ da so Ogri a zijata k i narod, sorodniki Turkom, Fincem, Tata-rom in Laponcem, alf kratko rečeno, da so altai-skega, turonskega proizhoda. Po tem se tudi misli
in sklepa, da so Ogrom lastnosti teh sorodnih Azijator lastne ter da je azijatstvo pečat njihovemu značaju. Ker se v vseh knjigah tako bere in tako uči, bi to imelo biti čista resnica, o kateri bi se še dvomiti ne smelo; vendar ako drugi ljudje o drugih resnicah brez hudega greha dvomiti smejo, naj je tudi meni dopuščeno, da sem o nauku gled^ Ogrov nekoliko druzega mnenja.
Po mojem spoznavanji in prepričanji veljd navedeno obče mnenje le za stare Ogre , to je, za one Ogre, kateri so v sedanjo Ogersko prišli in morebiti še za njihove potomce prvih stoletij, nikakor pa ne za sedanje, kajti pravih Ogrov čistega turanskega plemena sedaj ni več; Ogri naše dobe so od starih cel6 nov zarod; oni so zmes, katera se je zarodiia iz turanskega, slavjanskega, romanskega, nemškega naroda in še drugih primetkov, a vsled tega so jim tudi prirojene skoro vse dobre in slabe lastnosti teh narodov. S tega stališča moramo, mislim jaz, Ogre razmotrivati, ako njihovo vedenje prav razumeti in pravično soditi hočemo.
Ogri ali Madjari*) so od leta 1867. sem v AVBtro-Ogerski vrhovni gospodje; marsikdo se čudi tej prikazni; kako da more narod, kateri še polnih šest milijonov duš ne šteje, v stari monarhiji, kjer blizo 17 milijonov Slovanov, 9 milijonov Nemcev^ 3^/^ milijona Bumunov prebiva, brž takošno vrhovno moč in silo za-dobiti. Res čudna je ta prikazen, a ona je (ne sramujmo se priznati!), nam Slovanom, a tudi Nemcem prvič na veliko sramoto, in drugič tudi v dober nauk, kedar to sramoto spoznamo. Ogri nam kažejo, kakošno mora rodoljubje biti in koliko iskreno rodoljubje premore. Ogri nam pričajo, kako more narod, kateri je če tudi maiehen, osamljen otoČič sredi velikega okeaoa drugih muogobrojnih narodov, svojo samostojnost varovati in cel6 nad okoličnim okeanom gospodovati. Čudijo se tudi učenjaki, kako je mogoče bilo, da so Ogri se v Evropi kot samostalen narod ohranili, potem ko so Huni, Avari in še mnogoteri drugi divji Azijati popolnem zginili, vendar jaz mislim, da to, da so Madjari svojo narodnost do 19. veka ohranili, ni toliko čudno, kakor čudno je to, da so jo o sedanji dobi do tolike važnosti dotirali. Madjari so pokrajine zavzeli, katere 80 bile poprej redko naseljene, in postali so tam samo-stalni gospodarji; divji poganski Ogri se od nealožnih Slovanov in Nemcev iz Evrope izgnati ali njim popolno podvreči niso dali, pokristijanjenih pa nikdo več ni preganjal. Kristijanstvo je Ogrom evropsko državljanstvo podelilo in poleg naučne latinščine narodni jezik jim obranilo.
Prva lepa lastnost Ogrov je ta, da svojo narodnost, svoj jezik, svojo očetnjavo in vse, kar je njihovega — marsikateremu druzemu narodu v zgled — goreče ljubijo in ponosno spoštujejo; med njimi so renegati ali odpadniki bele vrane. Narodnim svetinjam se izneveriti je Madjarom najgnjusnejša pregreha, kakor vernim Is-iamincem odstop od muhamedanske vere. Ogri dobro sprevidijo, da so kakor maiehen , cel6 osamljen otočič v sredi burnega morja drugih jim več ali manj protiv-nih narodov, kateri jih vsak trenutek lahko poplavijo in za vselej razdenejo, a zato vendar ne obupajo. Prav ta velika in silovita nevarnost, katera jim neprenehoma preti, jih bodri k neprestani bediteljnosti, jim ostri um in pogum, da se zedinjeni zoperstavljajo in bojujejo proti vsem   njim   škodljivim   in   pogubnim   nakanam in
*) Opustite Slovenci krivo pisavo ,Mggjari'*; pišite ali po madjarskem pravopisu „Magyar*^ ali po pravilnem izgovoru „Madjar". V madjarščini se ,,gy*^ zmerom kot „dj'* izgovarja.
napadom. Mogočno krepi Madjare v tem boji vedno živi spomin in resni ponos na starodavne zmagovite praotce njihove. Od tod jim izvira nevsabljivo zaupanje v narodno mo6 in v tem zaupanji in s trdno voijo tudi dandanes ponosno zmagujejo, nadjaje se za svojo narodnost se lepše bodočnosti. V tej zavesti delajo z brezobzirno drznostjo in eneržijo na zaželeni svoj cilj. In kaj je njihov cilj? — Na vsak način ohraniti, pomnožiti , okrepiti in poalaviti madjarstvo ter povzdigniti ga v vsakem obziru na paritetnoat, na enako stopnjo s prvimi evropskimi narodi! Da je to stremljenje osamljenega narodiča, ki šteje komaj pet do šest milijonov duš, silno predrzno , vsakdo lahko razvidi, in vprašanje je upravičeno: je li to poganjanje tudi pametno? — Kako in 9 čem nameravajo Ogri svojo zaželeno svrho doseči? je li se jim bodo želje izpolnile?
Vse to 89 jmeni razmotrivanja vredno zdi, in o tem bodem v prihodnih pismih obširneje govoril.
V Budapeati 12. januarija.
Dr. Ahasverus.
------   22   -----