PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana T gotovini	/“'( , _ ort 1*
Abb postale I gruppo “ V^CIlcl OU 111*
Leto XVI. - St. 158 (4621)
Sindikalne organizacije CGIL preklicale splošno stavko v Genovi in Milanu
Velika zmaga demokratičnega ljudstva: fašističnega kongresa v Genovi ne bo!
Nadaljevala se bo akcija, da se neofašistični MSI postavi izven zakona - V zbornici in senatu so socialistični in komunistični parlamentarci izjavili, da bo vlada nosila odgovornost za vse, kar bi se utegnilo zgoditi, če bo hotela po vsej
sili, da se kongres MSI vrši v Genovi
TRST, sobota 2. julija 196ti
(Od našega dopisnika)
RIM, 1. — Zvezni svet italijanskega odpora, socialistična, komunistična, socialdemokratska, republikanska, radikalna stranka in partizanska združenja so skupno z Delavsko zbornico v Genovi izdale danes ponoči naslednji komunike: «Velika enotna borba, ki se je začela pred nekaj tedni, da bi mestu Genovi, odlikovanemu z zlato kolajno, prihranili sramoto neofašističnega kongresa, je dosegla svoj zmagoviti zaključek. MSI ne bo več držal svojega kongresa v našem mestu. Zaskrbljeno napetost preteklih dni. je zamenjal občutek mirne-' ga in upravičenega ponosa.
Po preklicu splošne stavke bodo delavci in vse prebivalstvo jutri obnovili običajno dejavnost. Zvezni svet odpora izraža prebivalstvu Genove in vsem mestom in organizacijam, ki so izkazale svojo konkretno solidarnost, vse svoje globoko občudovanje. Prvi cilj smo dosegli: naj se nadaljuje enotna akcija, da bi neofašizem postavili izven zakona.»
Potek včerajšnjih
dogodkov
GENOVA, 1.
Za jutri je CGIL napovedala splošno stavko v mestu in pokrajini. Tajništvo skupine komunističnih poslancev javlja, da so poslanci in senatorji KPI sklenili poslati v Genovo številno delegacijo, ki jo sestavljajo naslednji senatorj : Terracini, Balboni, Boccassi, Bosi, Cervellati, Gelmini, Com-bi, Lombardi, De Luca, Lupo-rini, Marabini, Marchisio, Sac-chetti, Scappini, Scotti, Secchi, Vergani, Zanardi, Secci in poslanci: Ambrosini, Amiconi, Ba-rontini, Bardini, Beccastrim, Carrazzi, Cianca, Di Paolanto-nio, Pucci, Ravagnan, Paolo Rossi in Speciale.
Tudi PSI je sprejel podoben sklep, in socialistično stranko bodo predstavljali v Genovi poslanci in senatorji iz Ligurije, Piemonta in Lombardije. Na vprašanje novinarjev, ki so hoteli vedeti, kaj bodo komunistični parlamentarci počeli v Genovi, je Giancarlo Pajet-ta dejal, da se bo delegacija KPI udeležila manifestacije, ki ge napovedana za prihodnjo nedeljo, na kateri bo govoril senator Parri, hkrati pa je njen namen prisostvovati splošni stavki, ki je napovedana za jutri.
V protest proti bližnjemu kongresu fašistov v Genovi bi morala biti jutri stavka tudi v Milanu. Proglasila jo je CGIL, CISL in UIL pa ne sodelujeta z izgovorom, da gre za politično stavko, hkrati pa izjavljata svojo zvestobo vrednotam protifašističnega odpora.
Občinsko podjetje za javni prevoz v Genovi UITE je odredilo, da v dneh 2., 3. in a. julija, v katerih bi se moral vršiti kongres MSI, prometna sredstva občinskega podjetja ne bodo vozila po središčni u, lici XX. septembra.
Generalni tajnik MSI Miche-lini je imel danes razgovor s prefektom v Genovi dr. Piane-sejem in je nato 'izjavil agenciji ANSA: «Do tega trenutka ne obstaja možnost, da oi sedež kongresa premestili ?z Genove v kako drugo mesto. Mi nadaljujemo z organizacijo našega kongresa v gledališču Margherita. To, seveda, če v zadnjem momentu ne bi nastopila nova dejstva». V Genovi se nahaja izvršni odbor MSI in se pripravlja na kongres, ki bi se moral začeti jutri ob 10. Uri. Sirijo se glasovi, da .te kvestor svetoval organizatorjem kongresa, da naj bi začeli z delom že ob 8. uri zjutraj, da se delegati ne oddaljujejo posamič iz gledališča, ampak v večjih skupinah (bolje pa da sploh ne hodijo iz dvorane), da bi jih mogli bolje zaščititi. Skratka: kongres za rešetkami!
Tiskovni urad tajništva PS Dl je izdal sporočilo, v kate-Tem ugotavlja, da je položaj, ki je nastal v Genovi posledica politike, ki daje neofasi-stom odločujoče mesto pri podpori vlade. Do sedaj se to ni zgodilo še nikoli, kar pojasnjuje okoliščino, da so se dosedanji kongresi MSI mogli vršiti brez incidentov, medtem ko se sedanji v Genovi vrši v drugačnih okoliščinah in .e zato jalovo sklicevati se na u-•tavo, ko se s tem ustvarja •tanje, ki je v nasprotju z u-etavo samo. Tajništvo obtožuje Tambronijevo vlado da je sama odgovorna za ta* ko stanje, ker se vzdržuje s fašističnimi glasovi, kar odpi-r* pot v neznano.
V poznih večernih urah Prefektura v Genovi izdala sporočilo, v katerem je rečeno, Ja ne morejo dati gledališča Margherita v Genovi za kongres MSI, ker v tem gledališču r*e bi mogli zagotoviti kongrei i-•tom osebne varnosti, in jim Zato prefektura daje na razpolago gledališče «Ambra» v Nerviju, ki spada h Genovi nkrati pa zagotavlja fašistom da se bo kongres mogel vršiti hemoteno in v popolni svobodi pdbpr MSI je odklo-
sedanje odloženo na prihodnji torek.
V senatu so komunistični poslanci postavili vlado pred odgovornost za incidente v Genovi in dejali, da bo vlada neposredno odgovorna za vse, kar bi se utegnilo zgoditi, če do vztrajala na tem, da se kongres fašistov vrši kljub vsemu v Genovi, Terracini je zagotovil ministru, da bodo komunisti v tem primeru storili svojo dolžnost. Vsi govorniki, razen govornikov KD, so o-pozarjali vlado na odgovornost, ki jo prevzame nase s tem, da hoče, kljub enodušne-mu odporu vsega prebivalstva,
po vsej sili zagotoviti fašistom možnost kongresa vprav v Genovi.
Na popoldanski razpravi so nadaljevali diskusijo o proračunu notranjega ministrstva, nakar je bilo zasedanje preloženo na jutri.
V Genovi postavljajo kole z bodečo žico, da bi tako zavarovali dohod skozi mesto do gledališča Margherita. Že v večernih urah so okrog gledališča razmestili finančno stražo v bojni opremi, medtem ko iz severne Italije prihajajo oddelki orožnikov in policije.
Moro in Gui sta danes nadaljevala razgovore z drugimi
nil ponudbo prefekture glede gledališča «Ambra» v Nervi-ju, češ da je nesprejemljiva z ((moralnega, političnega in organizacijskega stališča«, in la so to sporočili takoj prefektu.
Na tiskovni konferenci je Fer-retti pojasnil, da je MSI sicer pristal na ponudbo prefekta pod pogojem, da se tudi socialisti in komunisti obvežejo, da bodo svoje manifestacije premestili iz središča mesta na periferijo; ker pa tega niso sprejeli, je tudi MSI odklonil gledališče «Ambra». Če to noč ne bo nastalo nič novega, se bo kongres vršil v gledališču Margheriita. Ferretti je tudi obžaloval okoliščino, da se to gledališče nahaja le kakih 15 m oddaljeno od spomenika žrtvam fašizma, in dodal, da je bil v vsem mestu edino lastnik tega gledališča pripravljen dati jim v najem dvorano za kongres.
RIM, 1.
V poslanski zbornici so nadaljevali diškusijo o uzakonitvi dekreta, s katerim se zniža davek na proizvodnjo bencina, in ga odobrili z 298 glasovi proti 18, nato pa je notranji minister Spataro, v odgovor na interpelacije poslancev v zvezi z resnimi incidenti v Genovi, prebral poročilo policijskih organov, proti čemur so vsi interpelanti protestirali, ker policijska poročila o incidentih, v katere je sama zapletena, niso nikoli objektivna. Do incidentov ni prišlo, le s skrajne levice je prišel vzklik: «Fašiste v zapor!«, na kar pa jim je predsednik zbornice Leone dejal: «Kaj hočete? Po toliko vaših amnestijah .. .»
Zbornica je hkrati odobrila znižanje državne pristojbine na kubični meter metana od dosedanjih 5 na 3 lire, obenem pa pooblastila vlado, da izdaja dekrete z zakonsko močjo o vrnitvi IGE ob izvozu in dodatne carine ob uvozu. Na popoldanskem zasedanju so nadaljevali diskusijo o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino, nakar je bilo za-
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiHiiiiiiiiiii
Hruščev začel uradne razgovore z avstrijskim kanclerjem Raabom
strankami v zvezi s spremembo zakona o pokrajinskih volitvah in se sestala z Nenni-jem, Pertinijem in Corono. Razgovor je trajal 45 minut. Nato sta se sestala s Covelli-jem, ki jima je potrdil, da je PDI za proporcionalni sistem. Pozneje sta se Moro in Gui sestala s Pajetto in D’Ono-friom (KPI), ki sta se izjasnila za proporcionalni sistem in proti vsakršnemu «quorumu».
Iz Genove javljajo, da je vodstvo MSI dalo novinarjem naslednjo izjavo: ((Vodstvo MSI je sklenilo odobriti sklepe izvršnega odbora po sporočilu prefekta iz Genove in iz teh
sklepov potegniti logične zaključke na političnem in parla. mentarnem področju«.
Iz tega izhaja, da je prefekt v Genovi vendarle ostal pri svojem prvotnem stališču, da iz razlogov javne varnosti n osebne varnosti fašističnih kon-gresistov ne more dovoliti, da bi se kongres MSI vršil v gledališču Margherita, in da bo zato MSI odrekel parlamentarno podporo Tambronijevi vladi.
Kmalu po sklepu izvršnega odbora, so delegati MSI malo pred 2. uro ze zapuščali Genovo, ker se kongres njihove stranke ne bo več vršil.
A. P.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitllHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Francoski pogoji alžirski delegaciji dejansko	pomenijo poziv
Delegati so se danes vrnili v Tunis - Izjave tunizijskega ministra za informacije - Dolg razgovor de Gaulla s poveljnikom oboroženih sil v Alžiriji - Levičarski sindikati zahtevajo nadaljevanje pogajanj
TUNIS, 1. — Delegati alžirs>ke vlade so danes popoldne odpotovali iz Pariza in so prišli zvečer v Tunis-Potovali so z letalom tunizijske družbe «Tunis-Alr».
Tunizijski radio je izjavil, da so francoski predlogi, ki so bili postavljeni med razgovori v Melunu, žaljivi in kažejo zaostritev francoskega stališča in tudi spremembo tega stališča. Radio je pripomnil, da so francoski predstavniki odgovarjali
nejasno ali pa popolnoma odklonilno na vprašanja alžirskih predstavnikov. «Vse poteka, kakor da bi morala alžirska vlada ravnati kakor tisti, ki je poražen,« je pripomnil komentator.
Tunizijski minister za Informacije Masmudi je na tiskovni konferenci med drugih izjavil: *Mi se čutimo skoraj krive. Kajti če bi bili predvidevali pogoje, ki so bili postavljeni alžirskim predstav- ^""ezT^a^je °v ^oru nikom, kakor tudi nesprejem- Povezo, cla je v zaporu.
ljive pogoje, ki so bili postavljeni za potovanje Ferhata A-basa, ne bi nikoli pritiskali na naše alžirske prijatelje, naj sprejmejo ponudbo od 14. junija.«
Minister je dodal:	»Nikoli
nismo skušali doseči kapitu-
cije alžirske osvobodilne fronte. Pogoji, ki jih je francoska vlada postavila v Melunu, pa pomenijo kapitulacijo.* Masmudi je dalje izjavil: «V svojem govoru od 14. junija je general de Gaulle govoril o častnih pogojih. Kje so? Pogoji, ki so bili enc-stransko postavljeni za prihod Ferhata Abasa, bi spravili njega in njegove spremljevalce v enak položaj, v kakršnem je Ben Bela, s katerim odklanjajo pogajanja s
Nov element je prišel do izraza v Franciji po govoru oa 14. junija. Jaz ga iščem.* Minister je zatem izjavil, da ne more verjeti v možnost državnega udara v Franciji, ker je javno mnenje po celotnem francoskem tisku jas-
Obisk v tovarni avtomobilov ter v industrijski in trgovinski zbornici Hruščev upa na sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov
DUNAJ, 1. — Hruščev in kancler Raab sta začela danes zjutraj uradne razgovore skupno s svojimi sodelavci. Po razgovorih, ki so trajali nekaj več ko eno uro, niso objavili nobenega uradnega poročila. Zvedelo pa se je, da so govorili predvsem o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Hruščev in kancler Raab sta z zadovoljstvom ugotovi-a, da so bili odnosi med Avstrijo in SZ vedno korektni. Raab je še posebno poudaril, da je Avstrija v celoti izvršila dobave avstrijskega blaga Sovjetski zvezi v vrednosti 150 milijonov dolarjev. Imenovali so dve podkomisiji, in sicer za gospodarske zadeve in za kulturne zadeve, ki sta se sestali popoldne.
V zvezi z današnjimi razgovori je agencija Tass objavila poročilo, v katerem pravi. da sta se obe strani sporazumeli, da bosta med bivanjem Hruščeva v Avstriji imeli še druge razgovore. Poročilo dodaja, da so razgovori potekali v duhu razumevanja in zelo prisrčno.
Davi je Hruščev obiskal avtomobilsko tovarno »Fiat-Au-stria* v predmestju Dunaja. Tu je govoril delavcem in je med drugim izjavil:	»Prišel
sem kot trgovec, ki pride na sejem, in sem pripravljen kupiti vso avstrijsko proizvodnjo s pogojem, da vi kupite zadostno količino sovjetskih proizvodov. Kakor sem rekel davi članom vaše vlade, s katero imamo prijateljske odnose, mi lahko uvažamo v Avstrijo samo, če vi kupite od nas odgovarjajočo količino blaga.* Hruščev je to izjavil v odgovoru nekemu sindikalnemu predstavniku, ki je izrekel željo, naj bi tovarna ver izvažala v SZ.
Delavci so Hruščeva prisrčno pozdravili. Spraševal jih je o mezdah, o življenjskih pogojih itd. Večkrat je omenil. da je svoj čas bil tudi on delavec. V svojem govoru je izjavil tudi, da je prišel v Avstrijo zato, da koristi mednarodnemu sodelovanju, okre-
pitvi miru in izboljšanju av-strijsko-sovjetskih odnosov, ki temeljijo na načelu miroljubnega sožitja. Pripomnil je, da so odnosi med Dunajem in Moskvo dobri in bi lahko bili zgled tudi za druge države.
Tolmač Hruščeva je prebral izjavo, v kateri Hruščev ob-razložuje dosedanje pridobit-vt v Sovjetski zvezi. Med drugim je Hruščev izjavil, da bi Sovjetska zveza bila danes najbogatejša država na svetu, če ne bi bilo vojne. Omenil je sedemletni načrt in je pripomnil: »Postavljam predlog. Ce kdo dvomi o mojih besedah, sestanimo se ponovno leta 1970 in tedaj bomo videli, kdo je imel prav.* Poudaril je, da država, ki osredotočuje vse svoje napore na gospodarski razvoj, nikakor ne želi vcjne. Zato SZ nima vojaških oporišč na tujem ozemlju, njeni atomski bombniki ne preletavajo po zraku in prav tako ne pošilja vohunskih letal nad druge države. »Ce bi bilo odvisno samo od nas, _ je pripomnil Hruščev, bi splošna razorožitev bila že sedaj stvarnost. Dobro veste, v katerih državah še vedno abstajajo napadalni krogi, ki so_ torpedirali konferenco najvišjih, še preden se je začela. Se mnogo ovir na poti, ki vodi k miru, in nadaljevati moramo našo borbo za razkrinkanje nasprotnikov mednarodne pomiritve.*
Po obisku v tovarni se je Hruščev udeležil kosila, ki ga je njemu na čast priredita avstrijska vlada. Ob tej priložnosti je Hruščev v svojem govoru izrekel upanje, da bo dosežen sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov. Izjavil je:	»Ce bi uspeli pripraviti
nekatere zahodne države, da podpišejo sporazum o prepovedi jedrskega orožja — še vedno upamo, da bomo uspeli in ne štedimo z napori — tedaj bi se ustanovil mednarodni organizem, ki bi nadzoroval prenehanje teh poizkusov.* Izjavil je tudi, da je Sovjetska zveza svoj čas ak-
tivno podpirala kandidaturo Dunaja kot sedeža mednarodne atomske agencije, ki je bila ustanovljena leta 1957 v okviru OZN.
Hruščev je tudi izjavil, da so za neuspeh konference o razorožitvi odgovorne zahodne države. Omenil je, da je Sovjetska zveza sporočila nov“ predloge ob upoštevanju nekaterih francoskih zahtev m da so številni zahodni politiki priznali važnost te sovjetske pobude.
V prvem delu svojega govo ra je Hruščev govoril o uspehih Avstrije po proglasitvi njene neodvisnosti. Izjavil je: »Politika nevtralnosti, ’ki je po sklenitvi državne pogodb? bila podlaga avstrijske zuna nje politike, je preprečila Avstriji prav nič zavidljivo vlogo navadne figure v okviru napadalnih blokov, ki jih organizirajo nekatere države, kakor tudi nevarnost, da bi se njeno ozemlje uporabljalo krt oporišče ali kot strelišče za tuje armade.*
Po kosilu je Hruščev obiskal industrijsko in trgovinsko zbornico. Medtem pa so se v predsedstvu vlade nadaljevali razgovori ob udeležbi so\ jetskega ministrskega podpredsednika Kosigina in avstrijskega ministra za trgovino Bocka.
V trgovinski zbornici je Hruščev med drugim izjavil, da je Sovjetska zveza naklonjena vsem oblikam medev-repskega sodelovanja, toda nasprotuje »zaprtim gospodarskim skupinam*, kakor sta sktpini šestih in sedmih. Izrekel pa je zadovoljstvo, ker se Avstrija ni pridružila evropski gospodarski skupnosti in se je s tem izognila kršitvi svoje nevtralnosti. Zatem je izjavil, da bo SZ podpisala nemško mirovno pogodbo, če bodo zahodne države še dalje ovirale rešitev tega vprašanja. Na koncu je izjavil, da je SZ pripravljena razpravljati o sklenitvi petletne trgovinske pogodbe z Avstrijo, če Avstrija poveča svoje nakupe sovjetskega blaga.
no pokazalo v zadnjih dneh, da se izreka za veliko upanje po miru, ki se je porodilo 14. in 20. junija
Masmudi je izrekel tudi presenečenje, ker hočejo Francozi odreči Ferhatu Abasu možnost, če bo prišel v Francijo, da bi stopil v stik z javnim mnenjem: »Teža javnega mnenja lahko v tej zadevi samo ugodno vpliva na alžirsko osvobodilno fronto Mir bi lahko samo zmagal, če bi se Ferhat Abas lahko posvetoval s svojimi francoskimi prijatelji.* Na koncu svoje tiskovne konference pa je Masmudi izjavil, da je kljub temu odločno optimist giede bistva stvari. Ta optimizem naslanja na željo po miru, ki se čuti tako v Alžiriji kakor v Tuniziji, v Ma roku in v Franciji.
V krogih alžirske vlade obtožujejo Francijo, da narekuje pogoje za razgovor o ustavitvi sovražnosti, in poudarjajo, da ne bodo mogoči plodni razgovori, če bodo z njimi ravnali kot z uporniki namesto kot s pogajalci. Neki predstavnik alžirske vlade je izjavil:	»Alžirska vlada je mnenja, da sta vprašanii ustavitve sovražnosti in jamstva za svobodno izvajanje pravice do samoodločbe nedeljiva celota. Zaradi tega ne more alžirska vlada misliti na konec bojev, če prej ne doseže zagotovila, da bo referendum potekal v pogojih popolne neodvisnosti.*
Tunizijski list »Al Amal* piše v zvezi z novim razvojem med drugim:	»Ce	s?
upošteva, kako pogumno sč je zdelo stališče, ki ga je zavzel de Gaulle 16. septembra in 14. junija, bi se protislovja, ki so mu sledila, zdela poraz pred silami, ki so grozile z uporom in z državnim udarom. Toda te sile ne bodo v nobenem primeru u-spele ustaviti teka zgodovine.
Danes morata francosko javno mnenje in tudi svetovno javno mnenje pokazati, da so sile miru močnejše od vojnih sil, da je pravica narodov do svobode močnejša od koristi tistih, ki hočejo ohraniti dediščino iz časov suženjstva.*
Neodvisni list »Al Saban* pa izreka mnenje, da je general de Gaulle hotel 14. junija izvršiti nov manever, s tem da bi pokazal, da on želi mir in da bi alžirska vlada z odklonitvijo pogojev bila odgovorna za nadaljevanje vojne. List dodaja, da .re smejo francoski zavezniki pozabiti na svoj delež odgovornosti za nadaljevanje vojne v Alžiriji. Zato ne smejo pozabiti svoje dolžnosti, da vsilijo mir.
V tuniških krogih poudarjajo, da grožnja z državnim udarom ne bo imela to pot uspeha, ker je javno mnenje zadostno obveščeno o pravem stanju stvari. V zvezi z odgovornostjo Tunizije in Maroka, ki sta silila alžirsko vlado, naj začne pogajanja, izjavljajo v teh krogih, da Tunizijci in Marokanci ne bodo dopustili poniževalnih pogojev, ki jih je postavila francoska vlada.
V Parizu zatrjujejo, da francoska vlada ne misli preklicati svojih odgovorov, ki jih je dala alžirskim predstavnikom. Glede vsebine pripravljalnih pogajanj je pravzaprav sedaj že vse znano in zato bodo alžirski predstavniki, ki so se danes vrnili v Tunis, imeli malo kaj poročati.
Pariški «Le Monde« priznava nocoj, da so zahteve Bu-
mendžela in Jahije ((poredkoma dobile jasen odgovor, in , v tem primeru je šlo za od-
VI. zasedanje mešane komisije v Beogradu
Fašistični zakon o priimkih še vedno ni razveljavljen!
Aldisio za stalno in potrpežljivo reševanje nerešenih vprašanj
BiEOGRAD, 1. — Spreminjanje imen in priimkov — temu vprašanju je bila danes posvečena skoraj peturna seja mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora. Zaradi diskretnosti članov niso znane podrobnosti razprave. Od prej se ve samo to, da je to vprašanje spro-
klonitev. Tako jim je bilo rečeno, da se o pogojih za potovanje in za bivanje delegacije alžirske osvobodilne fronte, ki jih je francoska vlada že določila, ne morejo razgovarjali; da se sestava francoske delegacije ne more vnaprej napovedati; da predstavniki alžirske vlade ne bodo mogli stopiti v stik z drugimi osebami razen s člani francoske delegacije in prav tako se ne bodo mogli obrniti na tisk; in končno, da se ne bodo mogli sestati z Ben Belo in s tovariši, ki so zaprti na otoku Aix ali pa v zaporu Fresnes«
Predsednik republike de Gaulle je sprejel danes vrhovnega poveljnika oboroženih sil v Alžiriji generala Cre-pina, t.j. tistega generala, ki je zatrl upor Lagaillarda in Ortiza v Alžiru. Razgovor je trajal zelo dolgo in nedvomno sta govorila o vojaškem in političnem položaju v Alžiriji. De Gaulle je pridržal generala na kosilu. Crepin velja za enega najzaneslivej-ših de Gaullovih sodelavcev. Opazovalci pričakujejo, da bo de Gaulle med svojim potovanjem po Normandiji, ki ga bo začel prihodnji četrtek, povedal kaj Jakega, kar bo morda omogočilo nadaljevanje po. gajanj.
Predsednik vlade Debre pa je sprejel predsednika narodne skupščine Chabana Delma-sa, zatem pa predsednika skupine neodvisnih, ki so ga spremljali nekateri člani te skupine. Izjavili so, da vztrajajo pri «francoski Alžiriji«.
Medtem pa se levica tudi organizira. Včeraj so vse sindikalne organizacije razen «Force Ouvriere« podpisale izjavo, v kateri poudarjajo, da so za rešitev alžirskega vprašanja na podlagi pogajanj ter so ponovile odločenost, da (ebodo odgovorile z vsemi sredstvi in tudi s splošno staviko na sleherno akcijo sile ali državni udar, ki bi skušal onemogočiti možnost miru v Alžiriji«.
žila italijanska delegacija, in sicer zaradi ^nekaterih primerov iz prejšnjih let«, ki da so vplivali na opredelitev narodnosti nekaterih pripadnikov italij. manjš.ne na področju bivše cone B.
Kaže, da je italijanska delegacija opustila zahtevo, ki jo je postavila na V. zasedanju v Rimu, naj se razveljavita odloka Istrskega NOO in PNOO za Slov. Primorje ki sta na področju, ki je pripadlo Jugoslaviji, popravila krivice, ki jih je v Istri in Slov. Primorju prizadejal fašistični zakon iz leta 1926. Kolikor smo mogli zvedeti, zahteva l-talijanska delegacija, da se posameznikom nudi možnost, da se jim popravi ime in priimek. Ni dvoma, da je jugoslovanska delegacija lahko zagotovila, da se bodo blagohotno vzele v postopek morebitne zahteve posameznikov, čeprav sta oba omenjena odloka dala možnost vsakemu, ki ni želel, da se ime in priimek vrneta v prvotno nepoitalijan-čeno obliko in hotel zadržati poitalijančeno obliko in da je ta možnost ponovno bila vsem dana z zakonom o osebnih izkaznicah. Znano je nadalje, da po jugoslovanskih predpisih ime in priimek ne vplivata na nacionalno opredeljenost, temveč da ima vsak državljan pravico svobodne izbire, kateri narodnosti pripada. Ni dvoma, da so člani jugoslovanske delegacije v zvezi s tem vprašanjem, ki ga je sprožila italijanska delegacija, opozorili na stanje v tem pogledu na Tržaškem ozemlju in jih vprašali, zakaj se ne razveljavi fašistični zakon, ki je italij aniziral na tisoče in tisoče imen in priimkov Slovencev. Morebitno sklicevanje na možnost, ki jo je dal zakon leta 1949, da prizadeti s prošnjo zahtevajo popravek imena in priimka, je hipokrizija, ko se ve, da večina iz raznih psiholoških. materialnih, v zvezi z bojaznijo, da ne zgubijo službe, ni mogla izkoristiti te možnosti, ne glede na to, da so primeri, da je anagraf-ski urad v Trstu celo zavračal zadevne prošnje. Razprava o tem vprašanju se bo verjetno jutri končala.
Med tem je danes odpotoval iz Beograda vodja italijanske parlamentarne delegacije Salvatore Aldisio; ostali člani delegacije so ostali v Beogradu, kjer bodo gosti zvezne skupščine do nedelje. Pred odhodom se je Aldisio zahvalil jugoslovanskim oblastem za prisrčen in ljubezniv sprejem in gostoljubnost.
«Italija in Jugoslavija, je poudaril Aldisio, imata mnogo skupnih interesov. Zato smatramo, da je bila pametna politika obeh vlad zadnjih let, ki je odprla pot plodnemu in širokemu sodelovanju«.
Aldisio je poudaril, da Jugoslavija in Italija, kljub razlikam v družbenih in političnih sistemih dajeta primer prijateljstva in sodelovanja. Potem ko je poudaril rezultate, dosežene v razvoju trgovinskega in gospodarskega sodelovanja, turizma in sodelovanja na področju kmetijstva in industrije, je Aldisio ugotovil, da je razumljivo, da so med dvema sosednima državama razna posamezna še nerešena vprašanja. «Glavno je, je izjavil Aldisio, da se stalno in potrpežljivo, v znaku medsebojnega spoštovanja dela na rešitvi teh vprašanj.
rešitev nerešenih vprašanj ne more več smatrati kot merilo odnosov med obema državama.«
Aldisio je nadalje poudaril, da je treba na sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo gledati tudi v okviru skupnih stremljenj za dosego trajnega miru. V tem duhu je treba utrditi stike medsebojnega .prijateljstva v prepričanju, da je politika dobrega sosedstva prva etapa za razširitev medsebojnega sodelovanja. Na koncu je izrekel zahvalo predsedniku Titu za sprejem, «ki je omogočil koristno in široko izmenjavo pogledov« in povabil jugoslovansko parlamen. tamo delegacijo, naj obišče Italijo »kjer bo obkrožena z istim ozračjem prisrčnosti in simpatij, s katerim se je odlikoval naš obisk v Jugoslaviji«.
Podpredsednik ljudske skupščine Srbije, Voja Lekovič, je danes opoldne priredil kosilo načast italijanske parlamentarne delegacije, ki je popoldne obiskala narodni muzej na Oplencu. Jutri bo delegacija obiskala tovarno vagonov in Železnih konstrukcij v Smederevski Palanki in v Smederevu.
B. B.
poudaril, da je Jugoslavija dosegla izredne rezultate na gospodarskem področju, je Ip-polito ugotovil, da je sistem delavske samouprave zelo zanimiv in da je s tem zagotovljena gospodarska svoboda, brez katere si ne more zamisliti politične svobode. Ippoli-to je na koncu poudaril, da je bla italijanska delegacija zelo prisrčno sprejeta v Jugoslaviji in da je imela priložnost, da z jugoslovanskimi zastopniki izmenja poglede o vprašanjh obojestranskega interesa.
Dillon obišče FLRJ
BEOGRAD, 1. — Nocoj je bilo uradno sporočeno, da bo državni podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva Douglas Dillon 27. julija prispel na tridnevni obisk v Jugoslavijo. Med obiskom bo vodil razgovore, ki zanimajo obe državi.
Gana poslala republika
AKRA, 1. — Dr. Kwame Nkrumah je bil danes ustoličen kot prvi predsednik republike Gane. Novi sistem vlade je stopil v veljavo opolnoči in je nadomestil sistem, ki je bil določen 6. marca 1951, ko je bivša britanska kolonija v Zahodni Afriki dobila neodvisnost.
Na podlagi nove ustave je postal Nkrumah predsednik z najširšimi pooblastili. Angleška kraljica Elizabeta ni več priznana kot vladarica in mesto generalnega guvernerja, ki je zastopal kraljico, je bilo u-kinjeno. Toda Gana bo še dalje ostala članica britanskega Commonvvealtba.
Razglasitev republike so pozdravili s številnimi ljudskimi prireditvami. Angleški generalni guverner lord Listowel je odpotoval iz Akre sinoči.
sov v svetu. S tem v zvezi je
_	—	r-----...bilo ugotovljeno koristno so-
Ozračje v jugoslovansko-itali- delovanje med Grčijo in Ju-janskih odnosih se je razvilo goslavijo, ki sta kljub razli-na tako ugoden način, da se | kam v družbenih sistemih in
  umnimi  n mm h •mmmmmmmmmimmmimmi,
Prof. F. Ippolilo o obisku v FLRJ
\KIM, 1. — Generalni tajnik italijanskega odbora za jedrska raziskovanja, prof. inž. Fe-lice Ippolito, ki je nedavno obiskal Jugoslavijo, je sinoči na predavanju v Rimu izjavil, da se Jugoslavija zelo resno pripravlja na proizvodnjo jedrske energije. Potem ko je
•iiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmitiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHM
Včerajšnji razgovori Tito-Karamanlis
PULJ, I. — Na Brionih so pogledih na posamezna vpra-se danes dopoldne pričeli gr-ško-jugoslovanski razgovori, v katerih so državniki obeh držav izmenjali poglede o aktualnih mednarodnih vprašanjih s področja obojestranskih odnosov. V razgovorih med predsednikom republike Titom in predsednikom grške vlade Karamanlisom so sodelovali z jugoslovanske strani med drugimi podpredsednik zveznega izvršnega sveta, Mi-jalko Todorovič, in državni tajnik Koča Popovič, z grške strani pa zunanji minister E-vangelos Averof in ostali člani uradnega spremstva grškega predsednika vlade. V razgovorih, ki so potekali v o-zračju iskrenosti in odkritosti, sc prevladovala aktualna mednarodna vprašanja in ukrepi za izboljšanje medsebojnega sodelovanja.
Glede mednarodnih vprašanj je poudarjena važnost vloge Združenih narodov v reševanju posameznih mednarodnih vprašanj, posebno po neuspehu konference v Parizu. Pri tem je prišla do izraza enakost pogledov na razvoj sedanjega mednarodnega položaja in poudarjena pozitivna vloga in pomen malih in neangaži-ranih držav na razvoj odno-
Tajnik OZN proti izrednemu zasedanju skupščine OZN v zvezi z razorožitvijo
Prav tako nasprotuje, da bi zadevo postavili pred Varnostni svet ■ Odgovor de Gaulla Hrušievu
NEW YORK, 1. — Glavn tajnik OZN Hammarskjoeld je izjavil včeraj na tiskovni konferenci, da ne vidi nobenega vzroka za sklicanje izrednega zasedanja skupščine OZN, na katerem naj bi razpravljali o razorožitvi, ali pa da bi zadevo postavili pred Varnostni svet.
Hammarskjoeld je dodal, da je normalno, da se odbor OZN za razorožitev, na katerem je zastopanih vseh 82 držav članic OZN, sestane pred redno skupščino in izreče svoje mnenje. Dodal je, da bi bilo nekoristno in škodljivo sklicati ta odbor s pretirano naglico.
Iz Pariza javljajo, da je francoska vlada izročila danes sovjetski vladi odgovor de Gaulla na zadnjo noto SZ v zvezi z ženevsko konferenco o razorožitvi.
General de Gaulle izjavlja v svojem odgovoru, da se Franciji zdi bistvene važnosti
vprašanje sredstev, ki lahKo pievažajo atomske bombe. Kakor je znano, je Hruščev v svoji noti izrekel mnenje, cla je Francija menjala svoje stališče glede tega vprašanja zaradi koncesij svojim zaveznikom. S tem v zvezi izjavlja general de Gaulle, da je treba začeti z jedrsko razorožitvijo na praktičen in učinkovit način:	prepovedati
raketne izstrelke in strateška letala, ki prevažajo jedrske bombe. Doseči je treba, da se bc ta prepoved spoštovala, s tem da se uvede primerno nadzorstvo nad oporišči in nad izstrelišči.
Kar se tiče predloga Hruščeva, naj bi o razorožitvi razpravljali tudi v OZN, je de Gaulle mnenja, da t<*rjaju te vrste vprašanj obravnavanje v ožjih mejah.
V diplomatskih krogih v Londonu pravijo, da je Sovjetska zveza začela previdno sondiranje pri britanski vla-
di, da bi dosegla posredovanje Mac Millana za novo konferenco najvišjih v začetku prihodnjega leta.
 «»-------
Kitajski odgovor nepalski vladi
PEKrNG, I. — Agencija ((Nova Kitajska« javlja, da je predsednik kitajske vlade Cu-enlaj sporočil nepalskemu ministrskemu predsedniku, da je dal navodila za začetek preiskave o incidentu na kita j-sko-nepalski meji Agencija dodaja, da Cuenlaj pravi v svojem odgovoru, aa je »zelo zaskrbljen« zaradi vesti o obmejnem incidentu, in dodaja, da bo pekinška vlada izrekla obžalovanje, če se bo izkazalo, da je bil en nepalski častnik ubit. Prav tako bodo takoj izpustili vse Nepalce, ki so jih Kitajci zajeli.
Sanja, postavili sodelovanje na realno in zdravo osnovo in v praksi izvajali načela miroljubne koeksistence. Med razgovori je bila izražena obojestranska želja, da se to sodelovanje še bolj razširi in poglobi.
O konkretnih smernicah sodelovanja sta imela Averof in Koča Popovič nocoj poseben sestanek. Pričakuje se, da bo po razgovorih objavljeno u-radno poročilo.
Kuba zasegla «Esso» in «SheIl»
HAVANA, 1. — Kubanska vlada je zasegla tudi rafineriji «Esso» in «Shell». Se prej je vlada poslala angleško-ho-landski družbi «Shell» in a-meriški družbi «Esso» večjo količino sovjetskega surovega petroleja za rafiniranje. Sporočila je, da bo obe rafineriji zasegla, če tega petroleja ne bosta rafinirali. Kakor je znano. je kubanska vlada pred 48 urami zasegla ameriško rafinerijo «Texaco».
Japonski odgovor sovjetski vladi
TOKIO, l. — Japonska vlada je poslala sovjetski vladi dolgo spomenico, s katero zavrača sovjetske obtožbe v zvezi z ratifikacijo japonsko - ameriške vojaške pogodbe in v zvezi s poleti ameriških letal «U-2». Japonska vlada pravi, da pomenijo sovjetske obtožbe ((popolno potvarjanje dejstev« in da japonsko-ameriška pogodba ne dopušča, da bi se Japonska uporabljala kot oporišče za nezakonito dejayno3t proti neki tretji državi.
V zvezi z letali «U-2», ki so na Japonskem, trdi spomenica, da se v skladu z izjavami ZDA dejavnost teh letal omejuje na meteorološke polete in da ne letijo nad tujimi ozemlji.
V zvezi s sovjetskim pred-lagom o neatomskem področju na Daljnem vzhodu in na Pacifiku pravi japonska vlada, da bi se morale o tem razgovarjati države, ki imajo jedrsko orožje.
Zvedelo se je, da je sovjetski poslanik Fedorenko ustno pobijal japonski odgovor med razgovorom z japonskim zunanjim ministrom. Poudaril je:	1.
Kljub japonskim trditvam ima japonsko - ameriška pogodba napadalni značaj. 2. Japonska praktično pomaga vohunski dejavnosti ameriških enot na njenem ozemlju. 3. Narava pogodbe je taka, da povzroča resno zaskrbljenost za interese SZ
Prebivalci v šestih naseljih v bližini oporišč «U-2« v Atsugi so podpisali resolucije, s katerimi zahtevajo umik ameriških letal.
2. julija 196®
Vreme včeraj; najvišja tempera.
tura 23.6, najnižja 13.9 stopinje, zračni tiak 10115 stalen, veter 5 km severozahodnik, vlage 63 odstotkov, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 2. julija
Marija
Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 12.35 in zatone ob 24.00 Jutri, NEDELJA, 3. julija
Nada
Proti fašistični provokaciji v Genovi
Sidarnssine brzojavke z genovskimi
Libanonski veleposlanik je obiskal velesejem
Poslale so jih Federacija PSI, FIOMCGIL, devinskonabrežinski občinski odbor in reprezentativni organ tržaških akademikov
Socialistična federacija PSI Je včeraj poslala genovskemu antifašističnemu odboru naslednji telegram:
((Tržaška socialistična federacija obžaluje, da ni prapora tržaške občine pri vaši manifestaciji in potrjuje potrebnost enotne borbe proti fašističnim provokacijam.«
Socialistična skupina v občinskem svetu je namreč predložila 28. junija županu interpelacijo, v kateri zahteva, da tudi Trst pošlje svoj prapor na proslavo protifašističnega dne, saj je tudi Trst odlikovan z zlato kolajno za zasluge v odporniškem gibanju in so svoje prapore že poslala številna mesta, kot Turin, Cuneo, Bologna, Modena in Reggio E-milia.
# # #
Sinoči se je na izrednem zasedanju sestal izvršni odbor pokrajinskega sindikata FIOM-CGIL, ki je poslal genovskim kovinarjem solidarnostni telegram, v katerem odobrava odločno borbo delavcev in vsega antifašističnega prebivalstva. Izvršni odbor podpira to borbo in poziva vse tržaške kovinarje, da se združijo v znak solidarnosti s svojimi borbenimi genovskimi tovariši. * # #
Na svoji včerajšnji seji je devinsko-nabrežinski občinski odbor sklenil poslati svetu odporniškega gibanja v Genovi naslednjo brzojavko:	((Občin-
ski odbor občine Devin-Nabre-žina se pridružuje splošnemu protestu proti fašističnim provokacijam v Genovi, odlikovani z zlato kolajno«.
#*#
Včeraj se je sestala tudi skupščina reprezentativnega organa akademikov tržaške u-niverze, na kateri so soglasno odobrili naslednji telegram: ((Skupščina izraža svojo solidarnost z akademiki in profesorji univerze v Genovi, mesta odlikovanega z zlato kolajno za žrtve v odporniškem gibanju, proti fašističnemu izzivanju republiških ustanov, ki žali čustva vsega prebivalstva. Prav odporniško gibanje
H
je privedlo do ustanovitve reprezentativnih organov študentov«.
Objava prednostnih lestvic za poverjena mesta na slov. srednjih šolah
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da so objavljene pred. nostne lestvice prosilcev za poverjena mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1960-61.
Prednostne lestvice so na vpogled od 30. junija do vključno 10. julija letos na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
Ul. Lazzaretto Vecchio 9, med 10. in 12. uro dopoldne.
imiiiiijiiiiiiHiitiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiifiiiiimiiHiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMillHiiiiiliiiiiiHiumiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiitt
Ploden sestanek Neodvisne socialistične zveze
Naloge demokratičnih sil
po neuspehu vrhunske konference
Izčrpnemu poročilu tov. Laurentija je sledila živa razprava, v katero so posegli predstavniki PSI, KPI, PSDI in drugi
Včerajšnji dan velesejma je bil posvečen Libanonu in je dcpoldne obiskal velesejem libanonski veleposlanik Moušsa Bey Moubarak, katerega so spremljali razni libanonski predstavniki.
Današnji dan pa bo posve-
čen Franciji in bo velesejem obiskal francoski veleposlanik Palewski, katerega bosta spremljala generalni konzul v Benetkah Guy de Lestrange in trgovinski svetnik Francije v Milanu dr. Bernard Sehvvesguth.
Sinoči je bil v Ul. Montec-chi 6 sestanek, ki ga je priredila Neodvisna socialistična zveza in na katerem je govoril tov. Laurenti o temi: • Naloge demokratičnih sil po neuspehu pariške konference*. Na sestanek so bili povabljeni tudi predstavniki vseh levičarskih sil, ki so se povabilu odzvali in se tudi oglasili v diskusiji. Tako je postal sestanek nekaka tribuna, s katere so prišla do izraza razna mnenja in stališča do sedanjega položaja v svetu, do odnošajev med obema
miimiiiiliiiiiHitftinninitMiiimitiifnMiiiiiimtHiiiiMliiiHtiifiiMiiliimiiiiiiiiiiimiiHiiitNiMi
Tiskovna konferenca odbornika prof. Faragune
Poenostavljen postopek nabora starih letnikov
Sedaj je na vrsti letnik 1931 - Letnike 1928- 1931 pregledajo do konca leta, letnika 1926 in 1927 pa med aprilom in junijem 1961 - Vsi bodo oproščeni vojaške službe
Občinski odbornik za matični oddelek prof. Faragun in načelnik oddelka dr. Quargna-1'. sta včeraj na tiskovni konferenci pojasnila časnikarjem, kako poteka nabor vojaških obveznikov letnika 1931, ki se je pričel včeraj. Pri tem sta poudarila, da gre le za ureditev položaja vojaških obveznikov, ki pa jih ne bodo klicali pod orožje. Letos in do junija prihodnjega leta bodo namreč pregledali letnike 1926, 1927, 1928, 1929, 1939 in 1931, ki niso bili niti na naboru niti niso služili vojske.
Po raztegnitvi naborov tudi na naše področje je čakalo pristojne matične urade o-bilo dela, da so izpolnili vse, kar predpisuje zakon v zvezi z nabornimi seznami. Najprej so uredili vse potrebno za letnike od 1937 do 1940, nakar je ostalo še vse delo za letnike od 1926 do 1936. Hkrati pa so morali pripraviti vse potrebno tudi za redni nabor
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI «-11. TELEFON 03-808 IN 04-688 Poštni predal 669
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL s-Tel. 33-88
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA K. 20 - Tel. *t. 31-888
OGLASI Cene oglasov: Za vaak ram
v širini enega »tolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Val oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA MeseCna 480 lir. — VnanreJ:
četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna «00 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedelj*« letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoOtnl tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tlaka Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki K Ljubljani «00-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trat
letnika 1941,
Zatem so morali pripraviti še naborne sezname za letnik 1942, s čimer so se občine našega ozemlja i; e.inč..e gle le tega z občinami v ostalih pokrajinah. 10. apr:)s letos so matični uradi izročili peki a-jinskemu. nabornemu uradu o-sebno kartoteko za vojaške obveznike, roj. med leti 1926 in 1929, in letnika 1942. Do šestega junija so z nabori letnikov 1932 ir 1933 ter rednega letnika 1940 opravili vse formalnosti zastarelih ielnikov od 1932 do 1.139. Od teh so bili oproščeni siuž.bovarja tea-nega vojaškega roka letniki od 1932 do 19 .6.
Za letnike 1926—1931 *n se morali končati nabori ie letos, toda delo je iz razr.ih razlogov taost.uo. Sedaj sc torej preostali še nabori za 6 letnikov, to 'e 1926 1931. Vsi ti letniki bodo oproščeni službovanja rednega vojaškega roka in dobe po naboru odpustnico, ki s.uži med drugim tudi za pridobitev potni ga lista. Da pa bi šl: nabori hitreje od rok, so uvedli za te letnike nov postopek, to je takšnega, ki ga uporabljajo ra italijanske državljane v tujini, ko se priglasijo na nal or na konzulatu. Naoornik lahko opravi namreč nabor brez zdravniškega pregle Ja, ker lahko izjavi, da >e čuti sposobnega za vojaško službo in mu v tem primeru vpišejo samo višino in težo. Seveda to še ne pomeni, da je tudi dejansko sposoben. Kdor pa izjavi, da se ne čuti sposobnega, ga pregledajo.
Odbornik je dejal, da bodo morali pregledati skupno okrog 12.000 nabornikov. Občina je dosegla od obrambnega ministrstva, da bodo letos pregledali samo 3 letnike, to je 1928—1931, ostala dva letnika, in sicer 1926 in 1927 pa bodo poklicali na nabor v dru. gem tromesečju 1961, Pregledi letnika 1931 bodo v tržaški občini trajali do 26. julija, nakar pridejo na vrsto naborniki iz podeželskih občin. Septembra se prične nabor za letnik 1930, in sicer najprej za podeželske nato pa za tržaško občino, nakar prideta letos na vrsto še letnika 1928 in 1929.
Odbornik je vsekakor poudaril, da ne bo nihče od teh letnikov klican pod orožje ter da je novi postopek pri naboru uveden le zato, da se delo pospeši in ne bodo seveda smatrali tistih, ki se sa mi priglasijo za sposobne, kot za nekak* ((prostovoljce«.
glavnima taboroma in do vloge, ki jo morajo imeti pri tem napredna delavska gibanja.
Težko je v kratkem povzeti vse glavne misli iz izčrpnega poročila tov. Laurentija in iz razprave, ki se je iz njega razvila. Toda že dejstvo, da se je slišalo na sestanku toliko glasov, čeprav v marsičem 'nasprotnih, je pozitivno.
Tov. Laurenti je v začetku dejal, da je neuspeh vrhunske konference ponovno pogreznil svet v ozračje hladne vojne. V tem položaju pa ni koristno pr.edvsem poudarjati, kdo je 'kriVia neuspeh, marveč raje napeti vse sile, (la se tako dramatično prekinjeni razgovori zopet pričnejo. Zatem je tov. Laurenti poudaril okrepitev protiimperia-lističnih sil v svetu, zaradi česar ni vojna več neizogibna. V zadnjem času se je pomirjevalna dejavnost sovjetskih voditeljev — zlasti pa Hruščeva — močno okrepila, pri čemer so naleteli na Zahodu zlasti na podporo Mac Millana. Toda tudi nasprotniki sožitja niso ostali križem rok, posebno pa ne Adenauer in Pentagon, ki ga podpira, tel Vatikan. Ravno v tem pravcu pa je treba iskati vzroke za izjalovitev konference. Hruščev pa je naletel pri svojih miroljubnih naporih na težkeče tudi pri notranjih nasprotnikih pomiritve, zlasti zaradi izzivanja z «U-2», kar kaže, kako delovanje zahodnih reakcionarnih sil krepi položaje birokratske opozicije v sami SZ. Negativno vlogo pa je imela pri vsem tem tudi dogmatična in sektaška kitajska politika
Tov. Laurenti je nato prikazal. kako je zgrešena delitev sveta v dva bloka in istovetenje socialističnih in nazadnjaških sil z mejami teh blokov. Orisal je koristno vio-go Jugoslavije in novih držav, ki so se osvobodile kolonializma in ki morajo tudi spregovoriti svojo besedo o miru ali vojni. Zavrnil je očitke o sredinstvu, ki lahko samo škodujejo delavskemu razredu, kajti borba proti blokom ne pomeni sredinstva, marveč aktivno borbo za mir. Zatem je obsodil kitajske trditve, da vojna ne bo pomenila uničenja človeštva ter da se lah-
lilllllllllllllllllllfllllllHMIIHIIMHflllllllllMIli
Izpiti za kandidate kinematografske operaterske stroke
Tiskovni urad pri tržaški kvesturi javlja, da bo pokrajinska komisija za nadzorstvo na i lokali za javne prireditve, Ki ima svoj sedež na tržaški prefekturi, organizirala v kratkem izpite za kandidate kinematografske operaterske stroke. Izpite bodo lahko polagali italijanski državljani, ki bivajo na tržaškem ozemlju ,ki so dovršili osemnajsto leto starosti, li so neoporečnega vedenja, zdrave telesne konstitucije (posebno glede vida in sluha) in ki so dovršili vsaj peti razred c-snovne šole.
Komisija si pridržuje pravico, da izloči z izpitov tiste kandidate, ki ne bi posedovali zahtevanih rekvizitov.
Izpiti bodo samo ustni, in sicer na dveh področjih: poznavanje osnovnih principov elektrotehnike in praktično udejstvovanje v kinematografski kabini.
Kdor želi polagati izpit naj pošlje do 31. julija t. 1. na prefekturo prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir. Prošnja naj vsebuje prosilčeve osebne podatke in njegov naslov.
Vse potrebne informacije nudi interesentom tajništvo komisije pri kvesturi (soba 107) vsak delavnik od 10. do 12. ure.
kc z vojno doseže zmagoslavje socialističnih idej. Omenil je tudi pritajeno polemiko med SZ in Kitajsko.
Na Koncu je nakazal naloge naprednih sil, ki se borijo za mir ter še posebno naloge teh sil v Italiji in v Trstu. Vse te sile se morajo združiti v borbi za miroljubno politiko in za mir.
Sledila je diskusija, v katero je najprej posegel trockist prof. Monfalcon, ki je skušal zagovarjati kitajska stališča ter se pri tem nekritično skliceval na leninizem, kot da, Joi bil ves Zahod monoliten zid in ne bi bilo v njem velikih razpok in v njegovem okrilju velikega vrenja. Slo je pri tem za črno-bela stališča, ki jih je zgodovinsko dogajanje že obsodilo.
To je poudaril tudi tov. Bogo Samsa, ki je na kratko spregovoril za njim.
Prof. Lonza, ki je član o-srednjega odbora PSI, je orisal stališče socialistov v sedanjem položaju in njihov «nevfralizem» ter poudaril, da se socialna vprašanja ne morejo reševati z vojno, kaj šele teoretizirati vojno kot sredstvo za zmago socializma! Dejal je, da se v glavnem stri. nja z Laurentijevo analizo položaja.
Tonel (KPI) je orisal stališče komunistov do sedanjega položaja in dejal, da se ne strinja z Laurentijevimi trditvami. V glavnem je razvil, čeprav ni tega izrecno poudaril, teorijo vodilne države ter dejal, da so vsi zagovorniki drugačne politike izven stvarnosti. Rekel pa je, da je tudi KPI proti blokom in za sožitje.
Cesare, član osrednjega odbora PSI, je rekel, da je danes glavna naloga, podpirati sožitje, ter da danes m v Italiji možna «nevtralistična vla-da«. Mir pa se najbolj brani s podporo nevtralnim silam, ki so vedno igrale in še vedno igrajo vlogo nekakega mostu med obema taboroma. Zadnji je spregovoril Cosanz, ki je poudaril pozitivno vlogo novih držav, ki so se osvo. bodile kolonialnega jarma ter pojdejo nujno po socialistični poti.
Na koncu je tov. Laurenti povzel zaključke in poudaril zlasti koristnost takšnih sestankov z iskreno izmenjavo mnenj.
Neroden padec pri vstopu na fiiobus
Okrog 14. ure so prepeljali v splošno bolnišnico 84-letno Angelo Fornasarich - Faelli, kjer se bo morala zdraviti na ortopedskem oddelku od 10 do 80 dni.
Starka je hotela okoli 13.30 vstopiti v trolejbus na postajališču v Pončani. V tistem trenutku pa se je vozilo nenadoma premaknilo in Farnasari-cheva je padla nerodno na tla. Verjetno si je zlomila desno piščal. V bolnišnico so jo prepeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa.
Zrelostni izpiti na slovenskem znanstvenem liceju
Od Horaca do električnih central mimo Danteja, Kanta in Prešerna
Letos 26 kandidatov - Prihodnji teden ustni izpiti na klasičnem liceju, kjer je 62 kandidatov - Tuji jezik naj bo obvezen predmet
Medtem ko so se maturanti na učiteljišču že oddahnili in čakajo na objavo izidov zrelostnih izpitov, bodo na znanstvenem liceju (realna gimnazija) končali izpite te dni; kandidati klasičnega liceja pa bodo prišli na vrsto prihodnji teden.
Na znanstvenem liceju polaga letos zrelostni izpit 26 kandidatov. Iz Gorice ni nobenega, ker nimajo tam take šole. Precej več kandidatov je letos na klasičnem liceju, in sicer 62, izmed katerih jih je 11 iz Gorice.
Izpiti se začnejo vsak dan ob 8 in se zavlečejo do 14, včasih pa tudi do 15 in še kaj več. Vsak dan izprašajo po pet kandidatov. To pomeni, da traja izpraševanje posameznega maturanta dobro uro. Izpitna komisija zadrži nekatere kandidate več časa, druge pa manj. To je odvisno seveda od tega, kako maturant cbvlada snov in odgovarja; če zna, prej konča, kakor tudi, če ne zna. Do zavlačevanja pride v primeru, če je kandidat negotov; nekaj zna bolje, drugo slabše. Takih, ki ne bi znali odgovoriti na nobeno vprašanje, ni, nekaj pa je takih, ki prav dobro obvladajo snov in niso v zadregi, drugi znajo precej, včasih pa začnejo jecljati, zlasti če izpraševanju prisostvuje predsednik komisije. Čeprav je prof. Cronia zelo prijazen in vljuden, se ga kandidati bojijo in pravijo, da jim včasih postavlja čudna vprašanja.
Klasična in realna gimnazija imata svoje prostore v stari stavbi v Ulici Lazzaretto vecchio 9, drugo nadstropje, levo. Ob glavnem vhodu je ie napis: «Ufficio di sanita ma-rittima«. Nikjer ni nobenega napisa in znaka, da je v tej stavbi šola. Zrelostni izpiti so v veliki učilnici, kjer sta na delu komisiji za znanstveno in literarno skupino. Izpiti so javni in lahko vsakdo prisostvuje, le da ne moti kandidatov m komisije; toda malokdo, razen kandidatov, nekaj profesorjev ali sošolcev, ki so že maturirali, pride poslušat.
Prisluškujemo izpraševanju iz latinščine. Kandidat prevaja neko satiro Horaca. Vmes pade vprašanje o slovniškem pravilu, nato profesor sprašuje kandidata, naj mu ob-
razloži pomen besede «liber-tmus». Kandidat mora najprej povedati, v kateri dobi je Horac živel in kaj opisuje, nato lahko odgovori na vprašanje, kakšne so bile takrat socialne razmere v Rimu. Sledi vprašanje, zakaj je bilo v tisti dobi važno, da je bil človek svoboden. Kandidat odgovori še precej točno na vsa vprašanja, negotov pa je v prevajanju. Zraven je profesor slovenščine, ki bo kandidata spraševal o Prešernu in predstavnikih Moderne. Na visto pride drugi kandidat, ki se najprej muči z latinščino nato pa ga po kratkem odmoru pokličejo k znanstveni skupini. Med izpraševanjem o Prešernu se razvije med kandidatom in profesorjem razgovor o tedanjih družbenih in kulturnih razmerah Slovencev. Profesor vpraša kandidata, kateri so bili glavni zastopniki ilirizma, nato kaj pomeni beseda panslavizem in kaj so hoteli pripadniki te struje. Predsednik vpraša: • Ste prečitali ,Zdravico’?« Kandidat pritrdi in začne sko-
raj že deklamirati; pa mu ni treba nadaljevati.
Pri drugi mizi se razvije pogovor o raznih filozofskih strujah, nato profesor sprašuje kandidata podrobneje o Kantu. Vmes poseže predsednik komisije z vprašanjem: • Ali poznate kakšnega ruskega filozofa?« Kandidat omeni Tolstoja, pa se začne diskusija o filozofih in mislecih. Zraven sedi profesor, ki sprašuje kandidata matematiko in fiziko. Začne se z magnetizmom, konča pa z elektriko, transformatorji, kondenzatorji itd. Kandidat mora shematično narisati transformator. Nekaj riše, roka pa se mu trese.
Kakor je že poudaril prosvetni minister Medici, ne smejo biti zrelostni izpiti mučenje in suhoparno spraševanje letnic, formul itd., pač pa razgovor med kandidati in profesorji, da se lahko ugotovi, če kandidat pozna snov in zna misliti tudi s svojo glavo.
Čeprav je na slovenskih srednjih šolah tuj jezik neobvezen predmet, so se tudi le-
tos skoraj vsi kandidati na realni gimnaziji prijavili za izpit iz angleščine. Pri tem moramo ponovno poudariti, dn bi morali na slovenskih srednjih šolah spet uvesti obvezni pouk tujega jezika. Lahko bi skrčili nekoliko nekatere druge predmete, kar ne bi škodovalo izobrazbi dijakov. Razen tega se ne bi več dogajalo, da bi starši sami morali plačevati profesorja za tuj jezik.
Izpitna komisija na klasični in realni gimnaziji je letos tako sestavljena:	prof.	Ar-
turo Cronia (predsednik), prof. Laura Abram (ital.), prof Božo Radovič (slov.), prof. Egidij Košuta (filozofija in zgodovina), prof. Ivana Cro-vatin (prirodopis, kemija in zemljepis), prof. Branko Fer-lat (mat. in fizika). Dodatni člani pa so: prof. Josip Tavčar (angleščina), prof. Avgust Černigoj (risanje), prof. Bogomil Rener (zgodovina umetnosti), prof. Martin Kranner (moška telovadba), prof. Kra-sulja Simoniti-Suhadolc (ženska telovadba).
PROSVETNO DRUŠTVO LGNJER - KATINARA
obvešča, da bo prireditev, ki je bila zaradi slabega vremena 29. junija prekinjena, ponovilo jutri 3- julija ob 20. uri v LONJERJU «pri Zupanovih«, in sicer vaško šalo v treh dejanjih
«VOZEL
»
PETRA PETROVIČA Vljudno vabljeni
Med profesorjem slovenščine in maturantom se razvija pogovor o slovenski literaturi. Zraven sedi profesor latinščine, ki dela preglavice marsikateremu kandidatu
llllllillliriiif lifliliiiiMlllllillililililHiiiiMiiiiiiiMtilillllllllllliiaiillliillllllllilillllllillltlllilllllllllliiillMlllllllllllilllllllliiiiiiiillllliillllllllilliliiiniiilMliiaiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz sodnih dvoran
Obsojena nepoštena uradnica ki je izmaknila 800.000 lir
Poleg tega si je izposojala pisalne stroje in jih nosila v zastavljalnico
Triintridesetletna Laura Us. sai Canarutfo - Pešce iz Ul. Stampa 5, je bila obtožena, da si je prisvojila na nezakonit način večje vsote denarja in razne računske in pisalne stroje. Včeraj bi se morala zagovarjati za te prekršike pred kazenskim sodiščem, toda nje ni bilo na razpravi. Sodišče pa ji je kljub temu sodilo ter jo obsodilo na 11 mesecev zapora in 11.000 lir globe.
Obtožnica je dolžila Cana-ruttovo, da si je prisvojila od aprila 1956 do avgusta 1967. leta 887.758 lir, ki jih ji je zaupal hišni upravnik Vitto-rio Carli iz Ul. S. Maurizio 4. Tožili so jo nadalje, da si je prilastila naslednje računske in pisalne stroje, ki so bili last družbe «01ivetti»: 1 stroj «elettrosumma», I pisalni stroj, 1 stroj summa«, 1 stroj «lexicon» in 1 stroj «studio».
V aprilu 1958. leta je Carli sprejel žensko v službo Dela la je pri njem kot strojepiska, zraven pa je tudi kasirala najemnine. Da nekaj ni v redu z novo uradnico, ;e opazil nekega dne, ko mu je telefonska družba «Telve» zapretila, da bo prekinila njegovo telefonsko zvezo če bi takoj ne poravnal zaostale najemnine. Carli se je zelo začudil, ker se je dobro spominjal, da je izročil Canaruttovi ustrezno vsoto. Takoj je pregledal vse račune v uradu in tako je prišlo na dan, da je manjkalo čez 800.000 lir. Prijeli so Ca-naruttovo in ta je izjavila, da ji je nekega dne šef izročil večjo vsoto denarja, ker se je blagajna pokvarila. Nekaj kasneje je ugotovila, da ji je nekdo izmaknil iz aktovke o-koli 600.000 lir. Ker ni hotela tega povedati šefu, si je sposodila od neke ženske manjkajočo vsoto. Svoj dolg bi morala poravnati v mesečnih obrokih po 200.000 lir. Ker se ji to ni posrečilo, je bila
JUTRI 3. JULIJA ob 9. uri bo na LOKVAH pri ČF.POVANU
VELIKO PARTIZANSKO ZBOROVANJE
ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA poziva vse svoje člane ter vse bivše partizane, ki so se borili na Trnovski planoti, (ki posedujejo oomejno propustnico), naj se udeležijo tega zborovanja.
prisiljena,	da	je	jemala	de-
nar iz blagajne.
Glede strojev pa je zadeva prišla na dan, ko je Canarut-tovo odpustil	leta	1958 odv.
Columba.	Ko	je	ženska	od-
šla je Columba našel v predalu pisalne mize več potrdil zastavljalnice. Tako se je zve. delo, da si je ženska izposojala stroje	ter	jih	potem	za-
stavljala.
Predsednik Rossi, tožilec Vi-salli, zapisnikar Rachelli, o-bramba Verri.
* * *
Kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Rossi, je včeraj obravnavalo primer neke tatvine na motornem čolnu, ki je bil svoj čas last 75-let-nega Giovannija Mitrija iz Ul. Media 7, 25-letni Enilio Viller iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti je bil obtožen, da je izmaknil iz motornega čolna ((Renata« os z vijakom in še nekatere druge predmete. Sodišče ni razsojalo proti Villerju, ker prizadeta oseba, se pravi Mitri, ni predložila prijave o tatvini.
20. maja letošnjega leta je Ervino Mitri, Giovannijev nečak opozoril pomorske policijske organe, da so iz čolna njegovega strica izginili os z vijakom ter še nekateri drugi predmeti. Ervino je še pripomnil, da govori v imenu svojega strica, ki mu je poveril nadzorstvo nad čolnom. Dodal je še, da se je tatvina dogodila verjetno med julijem lanskega leta in majem letos. Izrazil je še sum, da je navedene predmete mogoče u-kradel Emilio Viller, ki je imel svoj čoln ((Marina« usidran tik ((Renate«.
Policijski organi so šli ta-kaj na krov «Marine», kjer so našli nekega Salvina Fussa. Ta je povedal, da popravlja čoln po naročilu nekega Er-manna Vignettija, ki je medtem postal lastnik ((Renate«, Coln je kupil od Villerja za 25.000 lir. Agenti so pregledali notranjost «Marine» ter našli vijak z osjo ter še dva predmeta, ki naj bi bila po Mitrijevi prijavi ukradena. Navedene predmete je policija takoj zaplenila in nato poiskala Vignettija. Ta je povedal, da je ob nakupu čolna vprašal Villerja za nekatere predmete, ki so bili kasneje prinešeni na krov ((Marine#. Viller mu je zadevo pojasnil.
Končno je policija zaslišala še Villerja, ki je izjavil, da je bila os z vijakom pravzaprav njegova last in da bi mu jo moral Giovanni Mitri izročiti že zdavnaj. Ker pa njega ni bilo nikoli doma, je šel sam na krov »Renate«, kjer je ugotovil, da ie bil
vhodni pokrov nezaklenjen. Vzel je os z vijakom ter ga prenesel na Marino«. Policija ni mogla nikoli ugotoviti, če je kdo že prej vlomil v Mi-trijev čoln. Ker pa je bilo nesporno, da je bil vsaj en predmet Mitrijeva last, so Villerja prijavili sodišču.
Predsednik Rosci, tožilec Maltese, zapisnikar Rachelli, obramba Falconer.
 «»------
Kudo poškodovan vespist
Sinoči malo čez 18. uro se ie hudo ponesrečil blizu Farnejev 25-letni Albino Ellero od Far-nejev 848 (Milje).
Ellero se Je peljal s svojo vespo proti domu, ko je v bližini Farnsjev izgubil na nekem ovinku oblast nad vozilom. Motor je zletel s ceste in vozač se je nesrečno prevrnil po tleh. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so menili, da si je verjetno zlomil zadnja vretenca na zatilniku.
Na kraj nesreče so takoj prispeli agenti prometne policije, ki preiskujejo vzroke nesreče. Ponesrečenčevo stanje je zelo
Z motorjem v kamion
Približno 20 dni se bo moral zdraviti v bolnišnici mizar Lu'-gi Bevilacqua iz Ul. Pieta 29. ki se je včeraj prevrnil z motorjem v bližini poslopja št. 88 v Ul. Rossetti.
Bilo je okoli 11- ure, ko se je Bevilacqua peljal po imenovani ulici in je nenadoma ti-čil v kamion, ki ga je šofiral 59-letni Carlo Lucchi iz Ulice Montecchi 1. Bevilacqua je padel na tla ter se pobil po levem ramenu, si izvil levo ključ-niso ter odnesel razne podplutbe po levem kolenu. Ponesrečenec je tudi delno izgubil spomin. Na kraj nesreče je prišel rešilni avto RK, ki ga je prepeljal v splošno bolnišnico.
IIIIIIIIMHIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHimiiiii
( KAEMA OBVKNTII.A )
Slovenska gospodarsko-kulturna zveza In Slovenska prosvetna zveza sporočata, da sta preselili svoj sedež od 1. julija dalje v Ul. Cepa 9-11.
(DAROVI IN 1’RINI‘KVKl)
V počastitev spomina botre A-ne daruje Amalija Cok 1000 tir
za Dijaško Matico.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
JNAM-A1 Camello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10-	Borzni
tre 12
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1. julija t.l. se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI so SE:	uradnik
Sergio Faloppa in gospodinja Netida Signoi acci, zastopnik Mare Merciai n prodajalka Cateri-na Romcelti, delavec Giuseppe Carbone in gospodinja Franca Lctti, uradnik Franco Ubaldini in uradnica Maria Ostolidi, ind. izvedenec Lucio Leluehi in uradnica Clsud:a Giasche. trgovec Pietro Vian in gospodinja Lilia-na Sclatpi.
UMRLI SO: 76-letna Anna Tomažič por. Fiorentini, 83-letna Clementina Cropp vd. Funvi, 63-ietni Vittorio Bosutti, 72-letna A-metia Deluch por. Demarchi, 62-letni Ivan Ouk, 82-lelna Luigia Milic por. Pison, 87-letna Gio-vanna Bressan vd, Bacotti, 2 dni stara Donatella Slaico. 2 dna stari Mario Zaller, 56-letni Anton S3msa.
f oLEDAUSČA )
TEATRO NUOVO
Danes 2. in jutri 3. julija bo zaključni nastop gojencev gledališke šole «S:lvio D’Amico». I-grali bodo:	«Harlekin, hlapec
dveh gospodar j e v», Carla Goldonija. Režija; Fulvio Tolusso. Cene: 300 lir.
KINO
Fenice 16.00 «Dvoboj do zadaje kaplje krvi«, Rock Hudson, technicolor.
ExceJsior 15.00 «Brez jutri«, George Nader.
Filodrammatico 16.00 «Tajni a-gent Larry», Cristopher Lee. Grattacielo 16.00 «Tretji glas«, mla-ctini prepovedano. Supercinema 16.00 «Promet z belim blagom«, F. Arnouid. Arcobaieno 16.00 ((Vampirjeva ljubica«, Helene Renny.
Aurora 16.30 ((Prijetnost sonca«. Aiabarda 16.00 «Amerikanec v Parizu«, Gene Keily in Leslie Caron.
Capi tol 16.00 «Gospe», Nadi a Gray, Chelo Alonso. Mladoletnim prepovedano.
Cristallo 16.30 «Ciovek, ki je izigral smrt«, C. Lee, technicolor. Garibaldi 16.00 «Zeleni ogenj«. S.
Granger, G. Keily, technicolor. Impero 16.30 «Jeremija, pes in vohun«.
Italia 16.00 «Noč in megla«, A.
Aimee, mladini prepovedano. Moderno 16.00 «Vojak in pol«, R.
Rascel, A. Fabnzi.
Massimo 16.30 «Saharska legija«
A. Laad., technicolor.
Vittorio Veneto 17.00 «Sexy girl«
B. Bardot.
Idea*e 16.30 «Gospodar železarn«, technicolor.
Marconi 16.30 ((Severozahodna meja«, Cinemast-Cpe, technicolor. Savoua 16.00 «Meje nasilja« D. Winter.
Odeon 16.00 «Crne ovce«, mladini prepovedano.
Astra 16.30 ((Vojaki na konjih«.
LETNI KINO
Skedenj 20.30 «Hiša treh deklet«
techmicolcr.
Marconi 20.15 Glej zgoraj. Garibaldi 21.00 Glej zgoraj.
IZLETI
IZLET SPDT V KRANJSKO GORO
Izletnike za Kranjsko goro dni 10. t.m. prosimo, da poravnaj« voznino in dvignejo Številke se dežev za avtobus v Ul. Geppa 9
PREDEN GRESTE
NA DOPUST
se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tuai v inozemstvo.
15 — dnevna naročnina L 300
Telefonirajte na št. 37-338
KINO SKEDENJ
predvaja danes 2. t. m. ob 19.45 in ob 22.15 na
prostem glasbeni technicolor film:
Pri treh mladenkah
(La casa delle 3 ragazze) Igrata
R. SCHNEIDER in K. BOEHM
KINOPROSEK-KONTOVEt
predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 20. uri in jutri 3. t. m. z začetkom ob 17. uri barvni film
Dovodivščine Toma Sawyerja
«Le avventure di Tom Sawyer
Igrata
TOMMY KELLY in MAY ROBSON
Danes v «ARC0BALEN0»
VAMPIRJEVA LJUBIMKA
HELENE REMY
TINA 6L0RIANI-WALTER BRANDHSARCORAVAIOII-JOHN TURNER- UGO 6RAGNANI MARIA LUISA ROL AN DO	h^aRENATO poismu
Prepovedano mladini izpod 16 leta in preobčutljivim osebam
predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 18. uri film
cinemascope
ZGODBA GENERALA HOUSTONA
(La storia del generale Houston)
V gi. n vlogah nastopajo: Joei McCrea, Felicia Farr, Wallace Ford in Jeff Morrow
Jutri partizanski tabor na Lokvah
Partizanske Lokve vabijo na pomenek oj unaškihdneh
V zgodovini partizanskega boja v Sloveniji so kraji, mnogi kraji, katerih i-mena bodo ostala zapisana z zlatimi črkami v spominu prenekaterih borcev. Eden izmed takih krajev so tudi Lokve na Trnovskem, ki so po septembru 1943, posebno pa v letu 1944, postale dejanska prestolnica svobodnega področja na Primorskem.
Prestolnica v pravem pomenu besede, štab IX. korpusa se je na svojih premikih neštetokrat zadrževal prav na Lokvah, bodisi v začetku še nepozga-nem Vinklerjevem hotelu, ali pa pozneje na obronkih gostih smrekovih gozdov tik nad vasjo. Tu so bili v mirnih razdobjih tudi za dalj časa nastanjeni številni njegovi oddelki, njegova intendatura, njegove vsakovrstne delavnice od krojaške do mehanične; tu so bile nameščene tuje vojaške misije, angleška in sovjetska; tu je bilo križišče partizanskih poti proti partizanski Predmeji in Otlici skozi Trnovski gozd, proti Nemcem, in Trnovem na goriško stran, proti Krnici in nato navzdol v Vipavsko dolino; proti čepovanu in naprej po planoti, proti Laznam in Zgornji Tribu-ši. Tu so se srečavale partizanske patrulje, kurirji na svojih dolgih pohodih od javke do javke, tu so oddajali pošto, ki je priromala kdo ve skozi koliko zased in nevarnih železniških in cestnih prehodov. Sem so prihajale na oddih večje in manjše enote, bataljoni in brigade, tudi di-
vizije, mnogokrat pa jih je priklicala tudi potreba, nujnost, da branijo to svobodno zemljo pred vdori sovražnih kolon od vseh strani. Tu so se vršile nepozabne partizanske svečanosti in proslave, vedre zabave in prireditve, pa tudi krvavi boji ter veliki napori vojakov in prebivalstva, ki je prestalo vse trpljenje borečega se naroda, ki je prestalo požig svoje vasi, brezobzirno divjaštvo okupatorjev, žrtve svojih najboljših ljudi, a ki je kljub temu vedno ostalo tisto edinstveno, zlato ljudstvo slovenskih primorskih vasi, ki je bilo partizanska vojska ne glede na to, če je nosilo uniformo in puško ali ne-Tu v samih Lokvah in po gozdnih obronkih in jasah v njeni neposredni bližini so ostali grobovi mnogih, premnogih junakov, ki so omahnili na polju slave. Kot da bi se zgodilo včeraj, imam pred seboj onemelo telo junaškega komandanta XXX. divizije I-vana Turšiča Iztoka, ki mu je strel iz nemške puške prebil čelo na zadnjem o-vinku v smeri proti Nemcem, ko je ne meneč se za svojo varnost stoje pošiljal rafale proti cerkvenemu stolpu sredi vasi, v katerem se je vgnezdil nemški mitraljezec. Strjen curek krvi mu je oblival lice in njegove prej tako žive in odločne oči je zastrla meglena koprena. Koliko težkih in lepih ur smo prebili z njim, koliko napadov in umikov, koliko zmag pod njegovim poveljstvom...
Dan kasneje je bil sovraž-
nik izgnan, divizija se je premaknila, toda Iztok in z njim še drugi so ostali tam, na Lokvah, za vedno. In življenje in borba sta tekla naprej. Nič se ni spremenilo. Bila je to samo epizoda, sicer bridka in boleča, toda kot taka ne prva in ne zadnja. Neurejeno mi preskakujejo v možganih še drugi spomini, druge slike in prizori, obledeli in na pol pozabljeni, toda Lokve s svojimi štrlečimi ožganinami, s svojimi dobrimi ljudmi, s svojim za tedanje partizanske pojme «velemestnim» vrvežem in z neštetimi dragimi živimi in mrtvimi tovariši kot so Saša Štempihar, pa Tone Orel iz Bilj pri Gorici, pa Martin Kokalj in toliko in toliko drugimi, mi vsak hip prihajajo pred oči.
In sedaj nas vabijo take kot so bile takrat in take kot so danes. Vabijo nas partizanske in svobodne
Lokve s svojimi tu in tam še zapuščenimi podrtijami, skritimi med rdeče strehe in bele stene obnovljenih poslopij, s svojimi grobovi junakov, s svojimi livadami in visokimi, temnimi smrekami, s preživelimi starimi domačini in s svojim novim mladim rodom, ki živi novo radostno življenje svobodnih otrok, ki so za junaško preteklost rodne vasi izvedeli le iz pripovedovanja svojih staršev.
Za dan dva bodo spet oživele stare partizanske poti in prijetni domovi. Zopet se bodo srečavali stari borci in borke, prijatelji in znanci Zopet bo tekla med njimi beseda o velikih dneh in smreke nad njimi bodo šušljale večno lepo melodijo. Tudi kakšna solza se bo utrnila kot daljni odsev radosti in žalosti.
Lokve bodo spet partizanska prestolnica.
JOŽE KOREN
Madžarski državni lolklomi ansambel iz Pečuja, ki bo gostoval 4. jul. v Kopru in 5. Jul.
v Portoružu
			
Londonski parki - zelene oaze sredi velemesta
'Ucii.bi
Hyde Park - javna tribuna vsakovrstnih «odrešenikov»
Salvation Army spreobrača grešnike - Soho - londonsko podzemlje - Malo zanimanja za versko propagando
London ne slavi zaman v svetu po gosti megli! Megla sicer ni nič posebnega saj jo Tržačan sreča v Ljubljani, ter še toliko bolj neprijetno in | gosto v Milanu, kadar ga po-j slovne poti zanesejo v sredi-j šče Lombardije. Toda, london-i ska megla je takšne vrste, da nam je potrpežljivost teh An-glosaksoncev do nje prav tako nerazumljiva, kakor njihova ljubezen do psov, ki so našli v Angliji «obljubljeno deželo«. Londonski «smog» te duši, peče v oči in v nos, ker je pomešan s sajami in drugimi vsakovrstnimi tovarniški izpadki.
Toda narava in dobra volja londonskega županstva sta potrpežljive Londončane nagradili s prekrasnimi parki, s kakršnimi se verjetno ne more pohvaliti nobeno drugo mesto v Evropi. St. James Park, Regenfs Park, Green Park in še vrsta drugih so prave zelene oaze sredi burnega velemesta. Ob week-en-dih postanejo to pravcata letovišča meščanov, ki se vanje
njihovim stezam in skritim kotičkom ni ne konca ne kraja, prav tako kakor nekoč v tržaškem	Bošketu	ali ljubljanskem	Tivoliju.	Sicer pa
zaljubljencem ni treba koračiti predaleč: Angleži so ne samo zelo obzirni ljudje, marveč do javnih ljubezenskih izlivov tudi dokaj ravnodušni. Nihče tudi ne sme motiti mladega para, pa	čeprav je
v najbolj vročem objemu.
Tujca pa bo pot najraje zanesla v Hyde Park, ki daje Londonu, prav tako kakor njegova megla, poseben pečat. Na številnih govorniških tribunah (največkrat je to le polomljen stol, ali	stara mi-
za) tik za Marbel Archom v samem središču Londona, se od nedeljskih jutranjih ur pa do poznega večera vrstijo politični govorniki, razni ((odrešeniki« in vsakovrstni kričači.
Slovenca bo njegov glasbeni čut zanesel najprej do pevske skupine, ki na ves glas prepeva neznane melodije! V središču kroga stoji starejši možak v posebni unifor-
zapeljejo z avtomobili in pre- j mi, ob njem hčerka, ki vneto
LEGENDA:
= ceste
parkirni prostor informativna pisar«*, tribuna prireditvenega prostora
bijejo tu ves dan. Otroci in psi se lahko nemoteno igrajo in lovijo po ogromnih s travo posejanih ploščadih, šolska mladina prireja razna nogometna srečanja, starejši pa si ob skodelici čaja, (ki ga skuhajo kar na pločniku) prijetno naslonjeni v ležalne stole pripovedujejo zadnjo družinsko ali klubsko zgodbico. Za mlade pare pa so londonski parki pravi raj, saj
tflrtrlic* in televis/ifa
Radio Trst A
11.30: Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in... 12.10: Za vsakogar nekaj; 12.45: V svetu kulture; 12.55: Harold Smant In njegov orkester; 13.30: Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45: Petnajst miinut s Stanom Kantonom; 15.00: Koncert operne glasbe; 16.00: Dante Alighie-ri: Božanska komedija — Vice: 32. spev; 16 25: Kavarniški ,ton-rert; 17.20: Pesem in ples; 18.: Gospodarski In socialni dvig i-tatijanskega Juga; franc Jeza: »Gospodarske možnosti Juga«; 18.10: Lecuonovi motivi; 18.30: Slovenske instrumentalne zasedbe; 19.00: Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 19.30: Solisti ln znane komorne zasedbe; 20.40; Zbor «Emiil Adamič«; 21.00: »Gospod, ki je iskal Pokoja«, radijska burka v enem dejanju; 21.40: Fred Buscaglione in njegovi »Aster nov as«; 22.00; Liszt: Preludiji, simfonična pesnitev St. 3; 22.15: Večerne me-lodiije; 22.45: Pojeta Majda Sepe in Polonca Lesjak s sekstetom Boruta Lesjaka; 23.30: Do polnoči v ritmu in melodiji.
Trst
12.10: »Tretja stran«; 14.15: Skladbe Valda Mediicusa; 15.05: Tržaški pisatelji; 15.20: Štirje mali orkestri: Pacchiori, Russo, Safred, Casamassima.
Koper
7.15: Glasba za dobro jutro; '3.10: Glasba po željah; 12.40: "Lahka glasba; 13.40: Kmetijski nasveti: »Zastrupljanje prašičev 5 Peso«; 13.45: Domači odmevi: 14.30: «Primorski tednik«; 14.45: Melodije Iz filma «Amerikanec v Parizu«; 15.30: Pisan spored ritmov in popevk; 16.: Dunaj-
Sobota, 2. julija 1900
ske melodije; 16.30: »Dogodki in njih odmevi«; 16.45: Izbrani listi iz Verdijevih oper; 17.30: Parada orkestrov; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Harry Belafon-te; 19,30: Prenos RL;
Nacionalni program
11.00: Oddaja za šolarčke na počitnicah; 11.35:	Simfonična
glasba: Debussy Honegger; 12.10: PojO Cuechiara, Negroni, To-riellii; 13.10: XLVII. Tour de France:	13.30: »Antidiscobolo«;
14.10: XLVII. Tour de France; 15.55: Napoved vremena za ribiče; 16.00: Glasbeni program, vmes XLVI1. Tour de France; 17.20: Oddaja za bolnike; 18.15: Knjiga tedna; 18.25: Izžrebanje loterije; 1830: Tedenski literarni pregled; 20.00: Vesele pesmi; 21.05:	Magična flavta; 21.20:
Ludviga Holberga drama »Zdravilni vrelec«; 22.00: N. Rotorido in njegov orkester; 22.15: Poje Sergio Bruni; 2230: Odmevi prireditev v svetu; 22.45: Frank Sinatra in Elia Fitzgerald.
//. program
9.00: Jutranje vesii; 10.: »Ele-gantissimo«; li.oo:	Glasba za
vas, kii delate; 11.40: Orkester Armanda Frajse, spremlja Cuc-cbiaro, Ferraro in Gina Pa-gliuco; 13.45:	«Sevemica» —
moda; 14.00: Sami z glasbo; 16.: Parada orkestrov; 17.30: S pesmijo po svetu: 1835: Plešite z namt;	20.10: XLVII. Tour de
France; 20.40: Rossinijeva opera «Italijanka v Alžiru«
III. program
17.00: Baletne skladbe: Šostakovič, Dallapiccola; 18.30; Skladbe D. Milhaiuda, A. Messiaena in J. Francaixa; 19.15: Psihologija lahke glasbe; 19.30: Nekaj
skladb Joaquina Nina; 20.: Vsa-kovečerni koncert:	Bach, ele-
menti, Dvorak, Debussy; 21.30: Simfonični koncert p. v. S. Ce-libidacheja:
Slovenija
8.05: Vesela godala; 8.20: Pionirski tednik; 8.40: Skladbe za violino in klavir; 8.55: Množične partizanske pesmi; 9.15: S sprejemnikom na dopust; 10.10: Od tu in tam; 11.30: Družina in dom; 11.40; Orglice, ha.fa in hammond orgle; 12.00: Slovenske narodne: 12.25: Dr. Banič:	Veterinarski pregledi ži-
vali ob nakupu; 12.25: Opoldanski spored; 13.30: Pesmi raznih narodov; 13.50: Od arije do arije; 15.40: J. K. Novak: Figaro, scenska glasba h komediji! Matiček se ženi; 16.20: Marty Gold s svojim orkestrom; 16.40 Pod južnim soncem; 17.10: Parada plošč; 1800: Zbor France Prešeren; 18.20: Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto; 18.45: Okno v svet; 20.: Pesmi in plesi iz Bele Krajine; 20.25: Sobotni mozaik;
Ital. televizija
16.: Mednarodne teniške tekme v VVimbledonu; 17.30: TV za mladino: Disneylandija; 18.25: Izžrebanje loterije; 18.30: Srednjeveške tekme v Sieni; 19.30: Človek ln knjiga; 19.55: Teden v svetu; 20.08: Sedem dni v parlamentu; 20.30: TV dnevnik; 21.00: «Vesele počitnice«; 22.05: Alfred Hitckock:	»Družinska
tradicija«; 22.30: Glasbeno-varie-tejskii program iz Benetk.
Jug. televizija
Zagreb, 18.00: Filmi za otroke; 18.45: TV pošta. Beograd, 20.00; TV dnevnik; 20.30: Zabavno glasbena oddaja.
nabija na boben, pa mati, ki piha v trobento in vabi ljudi k petju raznih svetopisemskih psalmov in nedeljskih evangelijev. To je značilna družina, ki pripada «Salvation Army» posebnemu verskemu redu, ki hoče spreobrniti vse «grešnike» že na tem svetu. Precej ljudi se pridruži petju te za nas nenavadne skupine, ker so si namreč v Londonu njeni številni člani pridobili spoštovanje in priljubljenost z obiski siromašnih predelov velemesta in z dnevno pomočjo bolnikom in starčkom. Marsikomu so tako olajšali trpljenje in mu tudi pomagali, da se reši iz trenutne zagate. Toda zaman je vsak napor «Salvation Ar-my», da bi spreobrnila zle duhove v londonskem središčnem predelu «Soho», Soho je bil in bo ostal še dolgo najbolj mračen in nevaren del Londona, preplavljen z nočnimi lokali (katerih lastniki so največkrat Italijani), številnimi skupinami teddy boyev in prostitutkami vseh narodnosti in vseh ras, ki si v podzemnih prostorih Soha iščejo zaslužka, katerega jim Picca-dilly in večje londonske ulice ne morejo več nuditi.
Za nedeljske govorniške trL bune v Hide Parku je vedno neverjetno dosti kandidatov in tujec bo presenečen nad govorniškim darom drugače tako molčečih Anglosakson-cev. Zdi se, da je postal »debatni klub« v Angliji ena naj. bolj pogostih oblik družbenega izživljanja in srečate ga lahko povsod; v televizijskem ali radijskem programu, na univerzi, srednji šoli in v vsakem kolikor toliko številčnem klubu z izrecno ženskim članstvom, ali pa članstvom veteranov prve in druge svetovne vojne. Postopoma se je debata iz zaprtih prostorov prenesla na ulice, zato mora biti vsak govornik, ki se pojavi v Hyde Parku, že vnaprej pripravljen tako, da bo lahko odgovoril na še tako nepričakovana vprašanja in duhovito reagiral na razne neslane dovtipe ali prigovore.
Med govornike srečaš najrazličnejše zagovornike ene ali druge politične ideje, ver-
ske ali rasne pripadnosti. Mož opasan v zastavo zeleno-belo-rumene barve vam bo skušal dokazati, da Anglija lahko obdrži važno vlogo v svetovnem javnem mnenju le če se njeni dominioni in kolonije vnovič podvržejo njeni absolutni vladavini. Toda takšnemu govorniku se bo število poslušalcev kaj kmalu začelo zmanjševati in ostal bo o-samljen sredi malega kroga ljudi, ki tvorijo njegovo osebno stražo. Kaj takega si namreč privoščijo več ali manj vsi govorniki, včasih pa se slednjim pridruži tudi policaj. Tak je bil primer s članom angleške komunistične partije, ki je posvetil svoj nedeljski govor proslavi oktobrske revolucije in govoril o sodelovanju angleškega proletariata, in njegovi pomoči ruskim revolucionarnim silam 1917. leta; imel je dosti publike in nihče mu ni vpadal v besedo, čeprav ga je potem čakala ploha vprašanj, med katerimi je bilo nemalo zelo provokatorskih! Sicer pa v londonskem Hvde Parku lahko mirno udrihaš na levo in desno in seveda tudi po Mac Millanovi vladi, pa se nihče ne bo obregnil vate. Prepovedano je le žaliti kraljevo družino in cerkvene oblasti ter provocirati publiko k raznim bolj ali manj burnim izgredom in pretepom. Slednjega namreč Angleži, vsaj v svoji deželi, na javnem mestu ne prenesejo.
Temperamentni ljudje iz nekdanjih angleških kolonij si na govorniškem odru zelo radi privoščijo tisti del angle. ške družbe, ki se je nekoč šopirila na njihovi zemlji in ji je še danes pod častjo, da se mora voziti skupaj v istih avtobusih, ali še huje sedeti v uradu za isto pisarniško mi. zo. »Zakaj bi naše skupno življenje ne zvenelo tako, kakor dober akord na klavirju, ustvarjen z istočasnim udarcem na belo in črno tipko«, se je spraševal pred časom na eni izmed govorniških tribun mladi črnec z Jamajke, «saj je naša kultura prav tako bogata iu zanimiva in naš jezik lahko prav tako lep, če še ne lepši, kakor današnje moderno vpitje raznih mladih angleških kričačev v radiu in televiziji?«.
Na bližnjem govorniškem odru se bo mladi indijski in-teligent obračal na publiko s prošnjo, naj se vendar odloči za budizem, edini nudi pravo vero v ponovno vrnitev na svet. Tudi mladi ra-
bin, ki je zbral okoli sebe večje število judovskih deklet in mladeničev, deli nedeljsko lekcijo o pravičnosti in resnicoljubnosti judovskega nauka. Poleg politike je namreč vera zelo priljubljena tema, čeprav so zagovorniki slednje gotovo že sami prepričani, da bodo v Hyde Parku našli preslaba tla. Prevečkrat so namreč prav verski izlivi tarča ljudi, ki jim je Hyde Park postal cenena zabava.
Ne manjka se tudi raznih čudnih tipov ljudi, ki so jih polna velemesta in katerim je Hyde Park kot nalašč prostor, da v njem trosijo svoje čudaške ideje in poglede na razne svetovne dogodke, običaje ljudi, predvsem pa na zakonsko življenje in podob-
ne družbene «inslitucije». Takim prav gotovo ne manjka poslušalcev, saj je takšen govor včasih lahko tudi zelo duhovit. Največkrat pa je pravcato tekmovanje med lažnivci in komedijanti, ki komaj čakajo, kdaj bodo lahko zasedli govorniški oder. Najdalje se bo obdržal pač oni, ki bo znal publiko najbolj zabavati in se seveda najbolj lagati. Ustvari! bo veselo razpoloženje in si že za prihodnjo nedeljo zagotovil verjetno večje število poslušalcev, kakor onile najbolj resen zagovornik angleškega «welfare» ali tako imenovane dosežene blaginje v današnjem angleškem življenjskem standardu!
D. M.
Na vrtil čardaša
Pred gostovanjem Madžarskega državnega folklornega ansambla iz Pečuja v Kopru in Portorožu
Začetek IV. Letnih iger Primorskih prireditev v Kopru bo v znaku gostovanja Madžarskega državnega ansambla »Meček« iz Pečuja, ki velja kot teprezentativ-ni madžarski državni ansambel. Z vrsto znamenjih plesov, katerih glavna a-trakcija bodo čardaši, začenjajo Madžari svojo jugoslovansko turnejo dne 4. ,uli-ja ob 20.30 na koprskem trgu pred Loggio in naslednjega dne, o. ju.ija ob isti uri v Portorožu, kjer si bodo originalne madžarski plese ogledali zlasti številni avstrijski in nemški tur sti. ki jih je tam trenutno o-krog tisoč.
To bo prvo gostovanje madžarske folklorne skupine na podiagi sporazuma o kulturni izmenjavi med Madžarsko in Jugoslavije. Posebej bo pa ta nastop še zanimiv, ker bo poleg bogatega repertoarja plesov, svojstvenih kostumov in tipičnih «primašev» sodeloval še orkester in pevci z vrsto popularnih cigansko-madžarskih skladb in pesmi. Madžarski folklorni ansambel ima za seboj lepo število gostovanj doma in v tujini, zlasti pa je presenetil na folklornih festivalih v Llangolenu in drugih evropskih središčih.
Zavod Primorske prireditve v Kopru začenja s tem svoj bogat spored IV. Poletnih iger. Y mesecu juliju se bodo poleg Madžarov zvrstile še te prireditve: mariborska Opera z Istrsko svatbo skladatelja Antonia Smareglie, «Parada ritmov in popevk«, ob sodelovanju Plesnega orkestra RTV Ljubljana in jugoslovanskimi pevci Anico Zubovič, Beti Jurkovič, Marjano Držaj, Tihomira Petroviča, Jelko Cvetežar in drugimi, in sicer 15. julija v Kopru in 16. julija v Portorožu. Izola m Piran pa bosta 19. in 20. julija prizorišče gostovanja e-nega znamenitih evropskih jazz-ansamblov, in	sicer češkega ansambla	Karel
Krautgartner iz Prage.
Mesec julij Do	torej v
znaku ritmov in popevk in gostovanj znanih	inozem-
skih ansamblov in skupin.
MIH
iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11111111111111111111111 mini iiiini n n m im m iMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SEUSHARJEl/
v novi izdaji
Roman je izšel pri Cankarjevi založbi v nekoliko predelani obliki
Ko je pred meseci pisatelj membno delo, ki je ob pisa-
Tone Seliškar praznoval šest- teljevem življenjskem jubile desetletnico svojega rojstva,; ju gotovo zaslužilo, da ga je prejel visoko odlikovanje, spozna tudi mlajši rod slo-deležen pa je bil tudi vrste venskih bralcev, drugih počastil. Cankarjeva j «To je težka, naturalistično založba pa je v počastitev pi- surova, družbeno kritična in
Ti opisi imajo dokumentarno vrednost, so pa tudi umetni, ško oblikovani in nadvse plastični.
V romanu Nasedli brod o-
...	-	-.	i	.,	Pisuje pisatelj usodo malega
sateljevega jubileja napovedo-1 človeško tragična zgodba o ,	človeka	Justina	Železnika	ki
la novo izdajo najobsežnejše-', moralni deformaciji	ljudi in	je	neposredno	pred	prvo	W
ga Seliškarjevega proznega j razkroju družine v	kapitaii-
teksta, romana Nasedli brod. j stični konjunkturi	in prvi
ških bolnišnicah in v mestih.
Zdaj je ta roman, v nekoliko predelani obliki ponovno prišel na knjižni trg, saj je minilo skoraj že trideset let ko je prvič prišel med naše bralce.
O Tonetu Seliškarju na tem mestu ne bi ponovno ponavljali njegovih biografskih podatkov, niti ne bi kaj več navajali o njegovem delu. O pisatelju smo spregovorili ob njegovi šestdesetletnici tudi v Primorskem dnevniku. Zadošča naj, da omenimo, da je Tone Seliškar stopil v slovensko književnost kot pesnik, socialni pesnik, ki je oživil slovensko socialno liriko. Nato je prešel na epiko, napisal roman Nasedli brod in še nekaj del ter se nato docela posvetil mladinski književnosti, v kateri je dosege! mojstrstvo in se uvrstil med naše največje mladinske pisatelje.
Kljub temu, da se je Seli-škarjeva pisateljska narava najbolj izživela prav v mladinski literaturi in da predstavljata socialna lirika ter mladinska proza vrh celotnega Seliškarjevega literarnega ustvarjanja, pa je vendar prav roman Nasedli brod po-
svetovat vojntr — tako je kar najbolj precizno označil roman «Nasedli brod« avtor predgovora k novi izdaji. «Nasedli brod pa je delo v katerem je Seliškar z ostro družbeno analizo pokazal posledice malomeščanske morale, pohlepa po materialnih dobrinah, kupčevanja z ljudmi, dobičkarskega zakona, sleparskega pridobništva, skratka vseh tistih lastnosti, ki so bile karakteristične za vladajoči meščanski razred. Njegova analiza je brez moralističnih pridig, brezobzirno odkrita in stvarna, tako da se ne ustraši ekskurzov do najtemnejšega dna človeškega propada. V tej objektivni hladnosti je tudi zaobsežena pi so teljeva napadalna kritika 20-per vse, kar kazi človeka in ga peha v fizično in moralno pogubo».
Razen tega je pisec uvodne besede poudaril, da je Seliškar v tem delu prvi obdelal snov, ki je bila docela nova. To je bila prva svetovna vojna kateri je posvečen drugi del romana. Seliškar je tu razmahnil svojo epiko in brezobzirno naslikal življenje na fronti, v zaledju, po voja-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII4">l||||||||||||n|||||||||||||||„|,|||||,,||,|||||||||,|||||||||||||||||||||||||||||,„,,|UI||||||t|,|||,|,|,„,,||„,„||n||,|||||||||||||||||y||,|||
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V možnem nesoglasju z vašimi predpostavljenimi ravnajte diplomatsko. V družini ni izključeno nekoliko nervoze, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite previdni v vaših finančnih zadevah, čeprav bo vaše ravnanje navidez upoštevano. Srečne ure v intimnih odnosih.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Sreča vam bo naklonjena. Obeta se vam važen posel za vašo bodočnost. Sentimentalna nestalnost,
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Spoštujte dano obljubo, čefu-di vas bo stalo precej žrtev in napora. Osebne neprijetnosti skušajte pozabiti v delu LEV (od 23. 7. do 22, 8.) Ne ostajajte na pol pota. Začeto delo dokončajte kljub oviram.
HOROSKOP
 ZA DANES-.
n
dru-
Majhno vznemirjenje v žini naj vas ne obupa.
DEVICA (od 23. 8. do 22.
9.) Obeta se vam donosno potovanje, ki pa bo zahtevalo precejšnjo previdnost. Ne nasedajte neresničnim govoricam.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23.
10.) Uspešen teden v vaših poklicnih ambicijah. Vplivna oseba vam bo pomagala, vaša darežljivost bo cenjena.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Neka novica utegne biti odločilna za vaše sklepe. Razgibano družbeno življenje.
Nova poznanstva,
STRELEC (od 23. II. do 20. 12.) Dobro premislite preden izrečete besede, ki bi jih ne mogli umakniti. Razumevanje družine vam bo v tolažbo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pazite, v kako družbo vas bodo zapeljali vaši trgovski posli. Srečne ure z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Cimprej zaključite posel, ki vas ovira pri skiepanju nadaljnjih kupčij. Neprijetno presenečenje z radostnim koncem.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ugodno razdobje v vaših finančnih zadevah. V špekulacijah ne tvegajte preveč. Zanesite se na dobro prijateljstvo.
je neposredno pred prvo svetovno vojno dokončal vojaški rok. Čeprav doma iz preproste delavske družine, ga je oče poslal v šole, a se ni maral učiti. Postal je trgovski pomočnik. Po vojaški službi si je izposodil nekaj denarja m odprl trgovino v malem kraju na Štajerskem. Tu se Je začela njegova pot navzgor Bogato se je oženil, razširil svojo dejavnost m postal ugleden mož. Toda prav v trenutku, ko se je pripravljal, da svojo trgovino preseli v Ljubljano, je izbruhnila vojna. Justin je moral k vojakom. Vojna ga je ugonobila. Res se mu je posrečilo, da se je kmalu izognil fronti, toda etapno življenje v Galiciji mu je prineslo poleg denarja svoje nadloge. Okužen s spolno boleznijo se je začel izmikati ženi in se izogibal vrnitvi domov. Razen tega se v svoji naivnosti ni hotel zdraviti in tako je bolezen šla svojo pot. Toda neposredno po vojni se je doma, kamor se je vrnil, docela odtujen in spremenjen, ponovno povzdignil in si pridobil o-gromno bogastvo. To je bil čas povojne špekulacije in veri žništva, ki pa je kmalu minil. Urejene razmere niso bile za Justina Železnika, katerega zdravje je šlo navzdol. In tako smo v zadnjih poglavjih priča potapljanja človeka, ki izgublja denar, premoženje, ki je že izgubil družino in izgublja zdravje in razum. In tako konča obubožan v bolnici za duševne bolezni.
Nobenega dvoma ni, da bo roman, tak kot je, naletel na mnogo bralcev tudi še danes, ker je že snov sama privlačna, pisatelj pa je tudi znal bralca pritegniti. Ce upoštevamo pri tem vse moralne odlike dela, potem ni duoma, da je založba storila prav, ko je pripravila ponovno objavo dela. Nova izdaja se bistveno od prve ne razlikuje. Le jezik, ki je v teh tridesetih letih napravil ogromen korak naprej, je malce moderniziran m prilagojen današnjemu pravopisu, gj pu
.v svelu_
Rekordna proizvodnja grafita v Avstriji
DUNAJ. — Avstrijska produkcija grafita je dosegla v prvem letošnjem tromesečju 19.100 ton in je bila skoraj trikrat večja od proizvodnje v istem razdobju leta 1959. Avstrija je sedaj na drugem mestu na svetu kot pridelovalka grafita. Močan porast proizvodnje je bil možen predvsem zaradi uvedbe novega proizvodnega sistema v podjetjih Donauwitz.
Mednarodni velesejem ribi-štva in pomorstva v Zadru
ZADAR. — Včeraj je bil v Zadru odprt IV. mednarodni velesejem pomorstva, ribištva in turizma, na katerem sodeluje 350 razstavljavcev z o-krog 2000 proizvodi. Med znanimi tujimi podjetji razstavljajo tudi podjetja Ansaldo, Siemens in Penta. Del velesej. ma je na ladjah, ki bodo o-biskale vse turistične kraje od Kopra do Kotorja. V okviru velesejma bo tudi posvetovanje o uvajanju elektrotehnike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike v pomorstvu.
Povečana proizvodnja živega srebra v Idriji
LJUBLJANA. — Rudnik ži. vega srebra v Idriji bo povečal svojo letno proizvodnjo za okrog 85 ton. To povečanje bo omogočeno zaradi modernizacije rudnika. Povpraševanje po tej rudi stalno narašča, posebno v Zahodni Nemčiji, Franciji, Švici in ZDA. Izkoriščanje rudnika bo po njegovi modernizaciji povečano od 85 na 91 odstotkov.
Povečan izvoz sovjetskega petroleja
LONDON. — Izvoz sovjetskega petroleja v zahodnoevropske dežele se je v zadnjih dveh letih povečal za več kot 100 odstotkov. Lani je dosegel skoraj 17 milijonov ton. Nad 90 odstotkov tega izvoznega petroleja je šlo preko črnomorskih pristanišč. Zvedelo se je, da se hoče Moskva pogajati za nove dobave neki angleški družbi, ki ni odvisna od velikih britanskih petrolejskih kompleksov in ki zalaga okrog 100 oskrbovalnih središč.
Padec proizvodnje iekla v ZDA
WASHlNGTON. - Največji ameriški jeklarski kompleks »United Steel Corporation« je bil prisiljen prekiniti aktivnost nekaterih naprav zaradi kritičnega položaja na trgu. Ukrep je najprej prizadel tovarno Edgar Thomson iz Braddoska pri Pittsburgu, ki., je z letno proizvodnjo 2 in pol milijona ton jekla na 18. mestu med ameriškimi tovar-nami jekla. Ameriška jeklar-ska industrija izkorišča sedaj samo 60 odstotkov svoje produkcijske zmogljivosti.
Petrolej v Perziji in Iraka
BAGDAD. — Iraška proizvodnja petroleja je v letošnjem maju dosegla 3,911.426 ton napram 3,275.821 tonam v maju 1959. V prvih petih mesecih letošnjega leta je proizvodnja dosegla 18,600.082 ton, kar je za nad 2 in pol milijona ton več kot v istem razdobju lanskega leta. Perzija je v maju proizvedla 4 milijone 24 ton petroleja, v prvih letošnjih petih mesecih pa skupno 20,200.000 ton, oziroma za nad 2 milijona ton več kot lani v istem razdobju.
Trgovinska pogodba med Indijo in Madžarsko
NOVI DELHI. — Indija in Madžarska sta podpisali novo trgovinsko pogodbo, na osnovi katere se bo medsebojna izmenjava znatno povečala, trgovinska bilanca pa uravnovesila. Sporazum je stopil v veljavo 1. julija za dobo treh let in pol. Indijske dobave vključujejo predvsem čaj, kavo, tobak, juto in železno rudo, madžarske pa v glavnem stroie in tekstil.
Pomoč Turčiji za nuklearni reaktor
ANKARA. — Vlada ZDA je odobrila 350.00o dolarjev pomoči Turčiji za zgraditev nuklearnega reaktorja v bližini Carigrada. Menijo, da bo turški atomski reaktor dokončan prihodnje leto.
Poljski uvoz električnih lokom otorjev
VARŠAVA. — Poljska proizvodnja električnih loko-motorjev tudi letos ne bo mogla zadovoljiti vedno bolj rastočih domačih potreb. Zaradi tega bo uvozila okrog 40 električnih lokomotorjev iz Češkoslovaške in Velike Britanije. Tako bo imela Poljska letos 78 novih lokomotorjev, od katerih jih bo 38 zgradila domača industrija.
Nov naftni sloj v Jugoslaviji
NOVSKA. — V nadaljevanju raziskovalnih del v Slavoniji so v bližini vasi Lipov-ljani odkrili novo nahajališče nafte. Strokovnjaki sklepajo, da je to polje po rezervah nafte približno enako doslej največjemu jugoslovanskemu nahajališču nafte Stružeč, ka. terega sloj je debel približno 40 metrov.
Avtomobili za devize
LJUBLJANA. — Komite za zunanjo trgovino je izdal navodila o prodaji vozil Zastava 600 in 1100 za devize. Prvo bo stalo 885 dolarjev, drugo pa 1790 dolarjev. Vozila ja treba plačati vsaj 80 odstotkov z devizami. Pri takem nakupu so jugoslovanski državljani oproščeni carine in davka na promet in so zato ti avtomobili na jugoslovanskem tržišču cenejši kot pa če bi jih posamezniki sami uvažali.
Goriško-foeneški dnevnik
Pouk se je zaključil tudi v otroških vrtcih
Ob tej priliki so bile razstave v vrtcih ONAIR po vaseh in v Gorici
predstavljal zaključek pouka v vrtcu tudi slovo od njihovih prijateljev in prijateliic, ki so v prijetnih razredih, tako lepo okrašenih z najrazličnejšimi slikami, opremljenimi z vsakovrstnimi igračami, preživeli marsikatero prijetno urico. Otroške vrtnarice so tem otrokom, ki so postali preveliki za vrtec, top lo položile na srce svojo že Ijo, da bi se s prihodnjim šolskim letom, ko bodo prestopili prag prvega razreda osnovne šole, pridno učili in bili poslušni tako v šoli kakor tudi doma.
Nenadna slabost
Včeraj ob 10.20 so z avtom Zelenega križa pripeljali v ci-viino bolnišnico 55-letnega Samuela Rotta iz Ul. Trento. Moža je v Ul. Brigata Ca-sale obšla nenadna slabost.
Gasilci so morali odpreti vrata
Goriške gasilce so včeraj ob 15.55 poklicali v Ul. Paolo Diacono, da bi odprli vrata v stanovanje Claudia Gorutti-ja. V stanovanju je bila samo hčerka, ki pa ni znala odpreti avtomatične ključavnice. Gasilci so z lestvo splezali v tretje nadstropje in skozi ok-
no stopili v odprli vrata.
stanovanje ter
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79.
— «»---
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 22,8 stopinje ob 14.30, najnižja 8,6 stopinje ob dveh ponoči. Vlage 66 odstotkov.
Pred časom se je zaključil šolski pouk na srednjih \in osnovnih šolah, v začetku tega tedna pa še v otroških vrtcih na Goriškem, in sicer tako v otroških vrtcih ON AIR po okoliških občinah in po goriškem predmestju, kakor tudi v goriških občinskih vrtcih v Ul. Randaccio in Ul. Croce. V vseh vrtcih je bil zaključek pouka povezan z razstavo del, ki so jih malčki napravili med šolskim letom, kakor tudi z majhno pojedino, ki so jo pripravile dobre kuharice. Vseh teh prireditev so se udeležili starši, kakor tudi predstavniki oblasti. Vsi so se zelo pohvalno izrazili o dosežkih otrok, kakor tudi o prizadevnosti šolskega osebja.
Za marsikatere otroke je
HitiliiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiimniiiiiiiiiiiHi
Izlet SPD na Lokve
Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo 3. julija avtobusni izlet v Trnovski gozd. Izletniki se bodo povzpeli tudi na Borov vrh in se udeležili velikega partizanskega zborovanja na Lokvah.
Vožnja stane za člane 400, za nečlane 450 lir. Kosilo iz nahrbtnika.
Odhod avtobusa iz Podgore ob 5. uri zjutraj, iz Gorice pa ob 5.15. Vpisovanje v kavarni Bratuš.
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiimimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimimuiiinmimiiiiinimmmimmimMiimiiiHiiiiii
Izpred kazenskega sodišča
Na prizivni razpravi so znižali kazen divjemu
■
M
Otroci otroškega vrtca v Ulici Randaccio. Tudi zanje so prišle počitnice in s tem slovo od toliko lepih igrač, ki so jim med letom razveseljevale življenje in jih močno navezale na vrtec, kakor tudi na učiteljico
liniHIAIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinHIIIIIHIIimUllllllllllUIIHIIIIIHIIIIUIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIHIHHlIll
Pismo iz Nove Gorice
Med Šempetrom in Rožno dolino gradijo novo 8 m široko cesto
Jutri bo na Lokvah veliko partizansko slavje Smrt naše rojakinje v Kromberku
Aktivnost družbenih organizacij, posebno Zveze borcev m Združenja rezervnih oficirjev, je te dni usmerjena predvsem na pripravo velikega parcuanskega tabj:a na Lokvah na zbiranje prijav in organizacij« prevoza ter vsega drugega, kar je treba urediti, da se bodo udeleženci dobro počutili. Izvajanje
delno
lovcu
<Frodah je linolej, ki ni bil njegov
Okrajni sodnik dr. Fabiani je obsodil 14. januarja letos 49-letnega Evarista Bressana iz Mochette na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo 24.000 lir denarne kazni. Bres-san je bil obsojen zaradi div-jega lova in ker se mu je zdela kazen krivična, je proti razsodbi okrajnega sodišča vložil priziv.
Na včerajšnjem zasedanju okrožnega sodišča se je ponovno obravnavala Bressano-va zadeva. Dne 12. januarja sta lovska čuvaja Valentino Godeas in Pietro Montanari zapazila med svojim običajnim obhodom, da je neki neznanec nastavil v lovski rezervi v Podgori nekaj zank za fazane. Naslednje jutro sta odšla v rezervo z upanjem, da ujameta neznanega divjega lovca. Pregledala sta zanke in ugotovila, da se je ulovil fazan. Skrila sta se v bližnje grmovje in opazovala Bressana, kako je ujetega fazana skril pod jopič in hotel pobegniti, ko ju je opazil. Čeprav je Bressan med begom odvrgel ujetega fazana, sta čuvaja našla pod srajco še nekaj fazanovih peres. To je zadoščalo, da sta ga odpeljala na orožniško postajo v Loč-nik, kjer je nastopil precej ostro in je čuvajema rekel, da bo takim falotom kot so oni, prej ali slej odklenkalo. Posledica vsega tega je bila, da je bil obtožen cele vrste prekrškov.
Na včerajšnji razpravi mu je sodišče kazen nekoliko zmanjšalo. Oprostili so ga obtožbe, da je mučil živali z utemeljitvijo, da tega dejanja ni izvršil, vse ostale obtožbe
pa je sodišče potrdilo.	I Našel je kupca in tako so še
Po nalogu sodišča je branil isti večer dostavili v Villesse dr Cossa	6,5 x 2 m širok kos lino-
leja. Čeprav je bilo blago vredno 39.000 lir, ga je Moro prodal za 20.000. Zjutraj naslednjega dne pa se je javil na kvesturi podjetnik Barac-co, ki je izjavil, da mu je zmanjkalo nekaj blaga in da je istočasno izginil tudi njegov nameščenec Moro. Policiji seveda ni bilo težko izslediti »podjetnega« mladeniča.
Moro je takoj vse priznal, vendar pa je skušal zvaliti kiivdo na Bottaia, Izjavil je namreč, da je blago prodal Bottaiu, čeprav je bil le-ta v resnici samo posrednik. Dejstvo je, da se je skoraj istočasno Bottai sam javil na policiji, kjer je izjavil, kaj se je zgodilo prejšnji večer. Mogoče je ponoči celo zadevo dodobra premislil in zaslutil, da nekaj ni v redu. Poleg tega, da je sam prijavil zadevo policijskim oblastem je tudi poskrbel, da so Baraccu še isti dan vrnili linolej.
Moro in Bottai sta bila obtožena, da sta skupno in z namenom, se okoristila, ukradla omenjeni linolej in da sta pri tem izrabila svojo službeno prisotnost v šoli. Na včerajšnji razpravi pa se je izkazalo, da nosi poglavitno odgovornost samo Moro. Do-čim je bil Bottai oproščen, ker ni zakrivil očitanega mu dejanja, je bil Moro obsojen na 4 mesece zapora in na plačilo 4000 lir globe.
Na razpravi je Mora branil odvetnik dr. Boni, Bottaia pa j? zagovarjal dr. Cossa. Sodišču je predsedoval dr. Viz-zini, sodnika dr. Gelcich in dr. Liddo, javni tožilec dr. Mancuso, zapisnikar Omeri.
V novi ljudski šoli, ki jo gradijo v Ul. Lantieri, je meseca marca letos delalo več podjetij. Med temi je bilo tudi podjetje, čigar lastnik je 26-letni Enrico Baracco iz Padove. Baracco in nekaj njegovih delavcev je čakalo v Gorici, da pripeljejo v Gorico nekaj zavojev »linoleu-ma», s katerimi bi morali prekriti pode v novi šoli. Baracco je s svojimi sodelavci stanoval v gostilni «A1 sotto-passaggio« v Ul. Carso. Dne 14. marca je tovorni avto podjetja Canova res pripeljal pričakovani linolej. Tovor je sprejel 26-letni Vinicio Moro iz Talmassonsa (Videm). Po poklicu je Moro delavec in v tistem času je bil uslužben prt podjetju Baracco. Moro je s pomočjo nekaterih dru gih prisotnih delavcev tovor razložil in kot dober kolega je vsem, ki so mu pomagali pri delu, plačal nekaj pijače. Med delavci, ki so Moru pomagali, je bil tudi 31-letni občinski ’ delavec Gianfranco Bcttai iz Ul. Piave št. 8. Kot «e je kasneje izkazalo, je bil Bottai prepričan, da je Moro lastnik družbe, ki se je obvezala, da bo položila v šoli linolej. Zato se ni prav nič začudil, ko ga je Moro povprašal, če pozna koga, ki bi rabil nekaj linoleja. »Kakšna nerodna zadeva« je rekel Moro, »poslali so mi nekaj linoleja preveč in sedaj bom imei samo stroške, ker ga bom moral poslati nazaj v tovarno.« Seveda je bila to laž, vendar pa je Bottai nasedel
programa se bo začelo v soboto 2. julija, končalo pa v ponedeljek 4. julija, ko bo odkrita grobnica padlim borcem v Cepovanu. Glavna slovesnost, s katero bodo bivši partizanski borci in vsi udeleženci tabora proslavili 15. obletnico osvoboditve in Dan borca, bo v nedeljo in se bo začela z uprizoritvijo partizanskega napada na Lokve, ki ga bodo izvedli pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, rezervni oficirji in mladinci predvojaške vzgoje. Na zborovanju, ki se bo začelo ob 10. uri, pa bo govoril sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Tine Rem-škar, kulturni program pa bodo izvajali:	bivša kulturna
skupina IX. korpusa, trije pevski zbori, člani Goriškega gledališča ter godbi cementarne Anhovo in JLA.
Popoldanski del slavja bo na Laznah. Tam bo književnik France Bevk odkril spominsko ploščo na zgradbi, kjer je bilo septembra 1944. leta prvo zasedanje Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Trst in Slovensko Primorje, III. pokrajinska partijska konferenca KP za Primorsko in I. zasedanje Okrožnega narodnoosvobodilnega odbora za severno primorsko okrožje.
Filatelistom in vsem obiskovalcem tabora na Lokvah bodo v informativni pisarni na razpolago razen značk in male brošure tudi pisemski ovitki z novo poštno znamko s sliko Lenina ter priložnost-n-m poštnim žigom. Za prehrano in pijačo pa bodo skrbela podjetja:	»Fruktal« iz
Ajdovščine, Zadružna klet iz Dcbrovega, »Vino« Gorica, «?:vinopromet» iz Nove Gorice in še nekatera druga.
# # *
Z današnjim dnem, s konferenco v Bovcu, bodo opravljene pokongresne občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva v goriškem okraju. Na vseh konferencah so podrobno obravnavali, kako bodo sprovedli v življenje organizacijske spremembe, ki jih narekuje novi statut SZDL Jugoslavije. Gre predvsem za formiranje osnovnih organizacij, ki naj bi se teritorialno čimbolj približale obsegu področij krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti, in za snovanje sekcij pri odborih Socialistične zveze. Obenem so skoraj povsod pregledali dosedanje delo organizacije, uspehe in pomanjkljivosti v delu podjetij in zadrug ter tudi že začrtali smer-
nice gospodarskega in družbe-no-političnega napredka občin v naslednjem petletnem obdobju.
###
Cesta od Rožne doline do Šempetra je s svojimi ostrimi zavoji in vzpetinami že od njenega nastanka kamen spotike vsem, ki hodijo ali se vozijo po njej. Sedaj kaže, da bo kmalu odstranjena tudi ta ovira v naglo razvijajočem se cestnem prometu. Delavci Splošnega gradbenega podjetja »Primorje« iz Ajdovščine, ki se je že specializiralo tudi za gradnjo cest, so te dni začeli graditi novo 8 metrov široko cesto, ob kateri bo tudi poldrugi meter široka steza za kolesarje. Novo cesto bodo verjetno končali že letos. Stala pa bo 75 milijonov dinarjev.
V teku so tudi že zadnje priprave za gradnjo športnega parka v Novi Gorici, kjer bo razen glavnega igrišča za nogomet in za trening še vrsta drugih športnih objektov in igrišč. Športni park bo začela graditi posebna brigada narodnega heroja Zmaga Delpi-na, za katero se je prijavilo že 60 mladincev in mladink. Delali bodo po 6 ur dnevno, ostali čas pa bodo porabili za pestro vzgojno-zabavno življenje.
# # #
V sredo je mnogo prija*e-ljev in znancev iz Nove Gorice, Števerjana, Sovodenj in Štandreža spremilo na zadnji poti na pokopališče v Kromberk pokojno Štefanijo Pelicon roj. Maraž. Podlegla je delgi in zahrbtni bolezni v starosti 66 let. V Novi Gorici je zapustila dva odrasla sina in hčerko z vnuki, v Ste-verianu, od koder se je preselila kmalu po priključitvi, pa zapušča mnoge sorodnike, prijatelje in znance.
Pokojnica je bila vse do svoje smrti zavedna Slovenka in v tem duhu je vzgojila tudi svoje otroke. Bila pa ie predvsem dobra in skrbna mati. Naj ji bo domača zemlja lahka.	J.	J.
Kino v fjorici
CORSO. 17.30: «Prokleta sleparija«, E. R. Drago. P. Germi. VERDI. 17.00: ({Ljubimci s Tihega oceana«, C. Hainc, v barvah.
VITTORIA. 17.00 - 21.30: «Voj-na in mir«. A. Hepburn, tl. Fonda, v barvah. CENTR4LE. 17.00:	«Kraliica
Venere«, Zaza Gabor, Ron-da Fleming.
MODERNO. 17.00: «.lez na Pa. cifiku« Silvana Mangano n Jovan Fleet.
Šesta etapa kolesarske dirke po Franciji
Po Rivier o vi etapni zmagi
Adriaenssens^	nova
Glavnina je privozila na cilj s skoraj četrturno zamudo
LORIENT, 1. — Kot vse etape do sedaj, je bila tudi današnja zelo živahna in predvsem hitra. To pa po zaslugi nekaterih, ki so sprožili napad kmalu po startu, ki je bil dan 120 kolesarjem okoli poldne v St. Maloju.
Ze v začetku je smrdelo po
dimu in napada ni bilo treba dolgo čakati. Christian, Pam-bianco, Pauwels in drugi so ga sprožili nepričakovano, vendar ne toliko, da bi lahko presenetili glavnino. Komaj jih je glavna skupina dohitela, so isti kolesarji še enkrat poskusili zbežati in tokrat so potegnili za seboj precejšnjo skupino tovarišev, ki so bili pri volji, kljub močnemu soncu, ki je začelo pripekati, da se izkažejo v tej šesti etapi Toura.
Ko se je vodilna skupina nabrala 45” naskoka, je tehnični vodja francoske ekipe Marcel Bidot, verjetno v strahu za rumeno majico, ukazal Maheju, Cazali, Privatu, Del-
Vrstni red
V. etape St. Malo - Lorient (191 km)
1. RIVIERE (Fr.) 4.20T0” (z odbitkom 4.19T0”), s povprečno hitrostjo 44,048 km na uro.
2. Nencini (It.) 4.2010” (z odbitkom 4.19’40”), 3. Adriaenssens (Belgija), 4. Junkermann (Nem.), 5. Strehler (Sv.-Luks.)
4.33’02”, 6. Manzaneque (Sp.),
7. Bruni (It.) 4.34’50”, 8. Gra-czyk (Fr.), 9. Van Geneugden (Bel.), 10. Viot (Pariz-Sever),
11. Gainche , 12. Donicke (Nemčija), 13. W. Van Est (Nizozem ),
14. Jaroszesvicz (Nem.),	15.
Brittain (V.B.), 16. Beuffeuil (Vzh.-Sev.-Vzh.), 17. Schepeas (Bel.), 18. Balti (It.), 19. Rey-nolds (V.B.), 20. Christian (In-ter.) itd.
Splošna lestvica
1. ADRIAENSSENS (Belgija)
27 ur 50’08”.
2. Nencini (It.) z zaostankom 1’12”, 3. Riviere (Fr.) z.z. 2’14",
4. Junkermann (Nem.) z.z. 6’,
5. Anglade (Fr.) z z. 10 04", 6.
W. Van Est (Niz.) z z. 10’54”,
7. Graczyk (Fr.) z.z. 10’58”, 8.
Groussard (Vzh.) z z. 12’51”,
9. Simpson (V.B.) z z. 13’38",
10. Baldini (It.) z.z. 13’53”, 11.
Pianckaert (Bel.), 12. Pauvvels (Bel.), 13. Van Den Borgh (Nizozem.), 14. Darrigade (Fr.),
15. Boizan (Sv.-Luks.), 16. Beuf-feul (CM), 17. Milesi (ESE), 18.
Rchrbach (CM), 19. Le Buho tel (Vzh.), 20. Gouget (PN) itd.
IIHHIHIIHMIHHHHIIIHHHIHHHHIHIIMIllllllllHIIHIIHIHHIHIIfllHHIIIHIIHIHHHHHHHIHHHII
Na vidiku rešitev vprašanja vojakov-nogoir.etalev
Končan spor med FIGO
in obrambnim ministrstvom?
berghu in Pavardu naj zavirajo beg in naj zaostajajo. Delno zaradi tega ukaza, delno pa tudi zaradi hitrejše vožnje Anglada, Baldinija in drugih, ki so se pognali v zasledovanje, se je beg kmalu ponesrečil.
Po številnih nervoznih poskusih, so se Junkermann, A-driaenssens, Nencini in Riviere spustili v beč in ker je med njimi vladala sloga, se je njihov naskok stalno in vidno večal, dokler niso pri 108 km od starta 5’15” prednosti, zaradi česar je bil Adriaenssens praktično že rumena majica. Pri Pontivy (132 km), ko je skupina vozila z zamudo 10’05”, so hoteli Anglade, Manzaneque, Reicke, Defilip-pis in Boizan organizirati zasledovanje, toda načrta niso mogli izvesti.
Pri 127 km je Strehler sam poskusil srečo in se je pognal v zasledovanje. Njemu je kma. lu sledil Manzaneque in medtem ko je glavnina še bolj zaostajala, sta zasledovalca zmanjšala razdaljo med njima in bežečo skupino, ki je neumorno drvela proti cilju. Vožnja glavnine je bila precej nervozna, posebno zaradi poskusov raznih kolesarjev in še posebno Simpsona, vendar nobenemu se ni posrečilo zbežati.
Strehler in Manzaneque, ki sta v tandemu nadaljevala zasledovalno vožnjo, sta ponovno izgubila nekaj minut, medtem ko se je zamuda glavnine povečala na 12’15. Ta se je vedno bolj večala in je na cilju dosegla maksimum 14’40”.
V Lorientu si je Riviere zagotovil prvo mesto pred Nen-cinijem, Adriaenssensom ter Junkermannom in je s tem popolnoma prevrgel splošno lestvico tako, da je Adriaenssens postal rumena majica Toura, medtem ko mu je Nencini takoj za petami.
HOKEJ NA TRAVI
RIM, 1. — Holandska in Španija sta z istim številom točk zasedli prvo mesto v mednarod. nem turnirju v hokeju na travi, ki se je danes zaključil v
Vojakom bi dovolili igranje v društvih, a bi jim dobo vojaške službe podaljšali za 60 dni
RIM, 1. — Problem, ki je nastal v zvezi z vprašanjem nogometašev, ki morajo služiti vojaški rok, bo kakor vse kaže, povoljno in zadovoljivo rešen za obe stranki. To je za nogometaše in njihova društva, kakor tudi za obrambno ministrstvo.
Za ugodno rešitev vprašanja
se je pozanimal tudi predsednik italijanske nogometne zveze Agnelli, ki je danes skupno z zveznimi načelniki Barassi-jem, Franchijem in Pasquale-jem obiskal ministra Andreot. tija. Odgovorni funkcionarji nogometne organizacije so tudi v imenu igralcev izjavili, da se ti nikakor nočejo izogniti vojaški obveznosti, vendar prosijo samo, da bi našli možnost, da ne bi zaradi tega trpelo njihovo profesionalno delovanje.
Minister Andreotti, ki je z zadovoljstvom vzel na znanje Agnellijeve izjave je pripomnil, da bi lahko od vseh idej, ki so prišle v zadnjem času na plan, vzeli v pretres samo dve, ki bi brez dvoma zadovoljile vse.
Profesionistični igralci bi po
začetnem obdobju v centru za vzgojo rekrut v Orviptu poslali v enotno četo. Nogometašev ne bi več pošiljali k oddelkom, ki so najbližji njihovim društvom, zaradi česar je bilo otežkočeno nadzorstvo nad njimi, temveč bi ostali v enotni že zgoraj omenjeni formaciji.
Nogometašem in tudi drugim športnikom bi dovolili nastop v društvih, a zaradi tega bi jim podaljšali vojaško službo, da bi tako nadoknadili zamujeno, za 60 dni, to se pravi od 18 do 20 mesecev. To rešitev sedaj proučujejo in nekateri mislijo, da jo bodo tudi sprejeli. S tem bi odpravili sedanji ne preveč jasni in zakoniti način izdajanja dopustov vojakom - nogometašem
Totocalcio št. 44
Ujpest-Fiorentioa	1X2
Bologna-Hajduk	1X
Spartak Trnava-Roma 1 Udinese-Austria	1
Palermo-Dyosgior 1 2 Velež-Alessandria 1 Vienna-Vasas	1
Sportklub-Dukla Praga 1 Wiener-Vojvodina X 2 1 Partizan-Slovan Brat. 1 X Sarajevo-MTK	X	2
Tatabanja R. Hvezda 1 Ferencvaros-Simmering 1
Banik Ostrava-Beograd 1 X Lask Linz-Spartak Pr- 2
T0TIP št. 27
1	prvi	1 1
	drugi	1 2
2	prvi	X 2 1
	drugi	2 1 X
3	prvi	2 2
	drugi	X 1
4	prvi	1
	drugi	X
5	prvi	2 2
	drugi	2 1
6	prvi	1
	drugi	1
Rimu. Obe ekipi sta si nabrali 7 točk, medtem ko jima sledijo Italija s 3, Francija z 2 in Švica z 1 točko.
V dopoldanski tekmi je Španija premagala Italijo s 3:1 (2:1).
LAHKA ATLETIKA
Svetovni rekorder Hary poškodovan
FRANKFURT, 1. — Svetovni rekorder v teku na 100 metrov Nemec Armin Hary bo moral za nekaj časa prekiniti priprave za olimpiado in to zaradi pretega mišic v desni nogi.
Hary se je poškodoval v sredo med tekom na 200 metrov v Frankfurtu.
iimiimiiiimiiiiMitHiitiiiiHiiiiiiHmiiiiiimiiimitfniiiiniMummimiMiiiiHiiimmiiiiimum
Že zaključene prijave za Rim
Z udeležbo 83 držav XVII. olimpijske igre
V lahki atletiki najmočnejša udeležba
RIM, 1. ---- Ob zaključku sprejemanja prijav za XVII.
olimpijske igre, ki je bil določen za 24. uro 30. junija, je prireditveni odbor prejel uradne prijave 83 držav. Prijavila se je tudi Somalija toda s pridržkom, ker jo morajo še prej sprejeti med članicami mednarodnega olimpijskega odbora.
Olimpiade se bodo udeležili predstavniki Afganistana, Britanskih Antilov, Holand. Antilov, Argentine, Avstralije, Avstrije, Bahamasa, Belgije, Ber-mudov, Birmanije, Sev. Bornea, Brazilije, Bolgarije, Kanade, ČSR, Ceylona. Čila, Formo-ze, Kolumbije, Koreje, Kube, Danske, Irske, Etiopije, Figij-skih otokov, Filipinskih otokov. Finske, Francije, Nemčije, Gane, Japonske, Grčije, Velike Britanije, Britanske Gvajane, Gvatemale, Hondurasa, Indije. Indonezije, Iraka, Irana, Islandije, Izraela, Italije, Jugoslavije, Kenije, Liberije, Lichten-steina, Luksemburga, Malezije, Malte, Maroka, Monaca, Mehike, Nigerije, Norveške, Nove Zelandije, Nizozemske, Pakistana, Paname, Peruja, Poljske, Portorika. Portugalske. ŽAR, Rodezije, Romunije, San Marina. Singapura, Španije, ZDA, Južne Afrike, Sudana, Surinama, švedske, Švice, Tajlandi-je, Tunizije, Ugande, Madžarske, SZ, Urugvaja in Venezuele.
Udeležba držav v posameznih disciplinah pa je po zadnjih vesteh sledeča: Lahka a-tletika 75 držav, streljanje 58, boks 56, plavanje in vaterpoio 52, dviganje uteži 52, kolesarstvo 48, jadranje 48, rokoborba 47, sabljanje 39, veslanje 36, telovadba 35. konjski šport 32, moderni peteroboj 25, kanu 24, nogomet 16, hokej 16, košarka 12 (poleg 23 državnih ekip, ki se je prijavilo za izločilni turnir, ki bo v Bologni).
BEOGRAD, ,» — Plenum ju-gosl. olimp. odbora je skleni] poslati na olimpijske igre v Rim okoli 160 športnikov, ki bodo tekmovali v 14 disciplinah. V jugoslovanski ekipi bo 30 lahkoatletov, 5 kolesarjev. 13 vaterpolistov, 25 veslačev. Tekmovali bodo tudi jadralci, košarkarji, kajakaši, nogometaši, plavalci in strelci. Sestava jugoslovanske ekipe bo objavljena 1. avgusta.
— «»------
VVimbledonski teniški turnir
Avstralec Neal Fraser zmagal med posamezniki
LONDON, 1. — Avstralec Neale Fraser si je zagotovil zmago v finalu wimbledonske-ga mednarodnega teniškega turnirja. V zadnji tekmi ,e premaga] sonarodnjaka Roda Laverja 6:4, 3:6, 9:7, 7:5.
Ostali rezultati so sledeči:
Polfinale ženskih parov: Bue.
Hopp - Hantze (ZDA) 3:6, 6:1, 6:4; Reynolds - Schurrmann (J. Afrika) -— Lehane . Hawton (Avstral.) 7:5, 6:1,.
Polfinale moških parov: Da-vies - Wilson (V. B.) — Hewitt
- Mulligan (Avstral.) 3:6, 6:3, 6:2, 6:4.
Četrtfinale mešanih parov: Hard (ZDA) - Laver (Avstral.)
— Pericoli (Italija) - Palafox (Meh.) 6:4, 7:5.
NOGOMET
MELBOURNE, 1. — Tržaški boksar Aldo Pravisani je nocoj izgubil po točkah v borbi s prvakom Queenslanda Gary-jem Cowburnom.
Novo vodstvo Triestine
Dr. Ottavio Gallinotti izvoljen za predsednika
Novoizvoljeni odbor Triestine se je predvčerajšnjim sestal na sedežu, da bi izvolil predsednika in razdelil naloge med odbornike. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ottavio Gallinotti, za podpredsednika pa odv. Salvatore Ma-scolin.
Za tajnika so izvolili odv. Giovannija Tommasija, upravnik bo Giovanni Cossutta, e-konom pa rag. Luciano Da-miani. Od ostalih bo dr. Leone Brunner odgovarjal za mladinski nogometni odsek, rag. Giorgip Bobolini za hokej, dr. Silvano Miani pa za plavalni odsek. Končno bo odv-Giuseppe Vinciguerra odgovoren za tiskovni urad društva.
V teku sestanka so odborniki izrazili željo, da bi prišlo čimprej do sporazuma s trenerjem Trevisanom za obnovo pogodbe. Za naslednji dve le-t. so se odborniki domenili, da bodo čimbolj ekonomično upravljali nogometni odsek, a bodo kljub temu skušali ojačati profesionistično moštvo ter se bodo pobrigali, da bodo odpravili dolgove. Ojačali bodo, vedno seveda v kolikor bo to dovoljevalo finančno stanje, diletantsko delovanje plavalnega in hokejskega odseka. Ob koncu sestanka so se odborniki domenili, da bodo do prekinjeni občni zbor nadaljevali 7. in ne 8. julija kot je bilo rečeno in to, ker bo moral biti dr. Gallinotti tistega dne prisoten na odčnem
   MATEVŽ HACE
gej KOMISARJEVI ZAPISKI j|
8 > -.n	-	Prva	knjiga	——	o
no (Braz.) - Hard (ZDA) — zboru društev B lige.
C!
O
«Še bo hudo, volkovi tulijo» |
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOO
Partizani so polegli in se zavili v odeje. Nekateri so sedeli okoli ognja in si pripovedovali dogodivščine. Nataša je molče odšla k samotni košati smreki, si dela nahrbtnik pod glavo in se stisnila k neki starejši partizanki. Vsa se je zavila v sivo odejo. Noč je padla na taborišče. Legel sem k ognju poleg komandirja Tineta, ki je godrnjal, zakaj nismo krenili v Otrobo-vec, da bi lahko obiskal domačo vas.
Zbudila me je lepa narodna pesem: »Tako pa rečem jaz, najlepša je mladost...« Ozrl sem se. Pod košato smreko je sedela komisarka Nataša in tiho pela lepo pesem. Cisti srebmi glas se ji je nalahno tresel. Poslušal sem njeno petje. Tisto jutro sem jo prvič slišal peti, čeprav sem jo poznal že od septembra 1942 Pela je z občutkom, tako kakor poje kmečko dekle na samotni kmetiji, kjer je vsenaokrog tišina, dekle pa čaka in čaka, da bo prišel njen fant natihoma vasovat k njej. Ko je odpela »Zabučale gore«, je začela peti otožno koroško pesem «Pa pojdem v Rute».
Dan se je že naredil Tudi stara partizanka, ki je spala zraven Nataše, se je zbudila in ji pomagala peti. Nataša pa je pela dolgo, dolgo in neutrudno. Drug za drugim so kobacali partizani iz odej, obkolili so košato smreko in pomagali Nataši prepevati. Prepevala je vsa četa, veseleč se, da je komisarka Nataša tako dobre volje.
Takrat sem videl Natašo zadnjikrat. Premagalo jo je dolgo zadrževano žensko čustvo, zato se je tisto jutro v pesmi razo-
delo vse njeno malo, žensko, po domu in svobodi hrepeneče mlado srce. Kmalu potem je padla. In kadar koli sem se potem spomnil Nataše, sem se spomnil tistega sončnega jutra, ko je Nataša prepevala lepe narodne pesmi, tako da smo jo vsi zavzeti poslušali, dokler ni zapela vsa četa. -Meni pa se dozdeva, da je Natašino srce prepevalo četi in naravi, ko jo je zvečer prevzelo ob pogledu na lepoto nase doline. Komisarke Nataše in njene pesmi se še vedno spominjam...
4. marca. Zopet smo po dolgem času v Otrobovcu. Nekateri se kar ne morejo ločiti od njega. Eh ti, tako znani Otrobovec, kdo te ne bi poznal! Kmetje iz petih vasi imajo tam svoje senožeti in kos gozdiča. V mirnih časih se je po senožetih, ki ležijo ob robu Otrobovca, glasila vesela pesem in vrisk koscev in grabljic. Pozimi so domači vozniki poganjali konje in voliče in vozili hlode po slabih poteh. Od leta 1942 so pa po robovih Otrobovca regljali mitraljezi svojo smrtno pesem. Cete in bataljoni partizanov so počivali v Otrobovcu. Terenci so se zatekali iz doline v varno zavetje Otrobovca, kurirji so se ustavljali ob njegovem vznožju, hiteč potem čez obširne snežniške gozdove naprej na Primorsko. Konjevodci so napajali konje ob bistrem studencu. Nekoč je bil Otrobovec znan samo kmetom, sedaj pa je naenkrat postal znan stoterim partizanom- čete se za dan, dva tu odpočijejo, nato hite naprej. Kurirji iz Primorske in dolnjega Gorskega Kotora se oglašajo tu, si izmenjavajo pošto in se pogovore, nato pa se izgube v globokih, samo njim znanim gozdovih. Ranjenci hrepene v skrite bolnice, ki leže za Otrobovcem.
«Ah, Otrobovec,« vzklikne partizan domačin, ko ga zagleda iz Račne gore ali Kneškega vrha in pohiti v noči kar počez čez njive in travnike in se nato vzpenja po strmi nadleški gmajni, dokler ne pride do senožeti. Te se vlečejo vse tja do podnožja temnega, skrivnostnega in nepremagljivega Otrobovca, ki leži kot trden vogelni kamen ob vznožju mogočnih snežniških gozdov. Tudi mene je prevzel Otrobovec s tisto otožnostjo, kakor mora prevzeti človeka domača gora, ki je že dlje časa ni videl, še manj pa po njej hodil.
«Ah, no ja, pa smo zopet prišli v Otrobovec,« so govorili borcL
Po dolgem času sem našel v Otrobovcu okrožnega aktivista, Boga. Suh in bolehen je bil; terenki Anica in Daša sta bili pa zdravi in rdeči. «Kot žrebici sta zdravi,« je zamolklo govoril bolehni Bogo in se otožno oziral po četi.
«Ah, sita sem že tega tavanja. V četo bom šla, če me vzameš,« me je vprašala terenka Smiljka. «Borka želim postati, pa je!«
«Tudi jaz bi šla v četo,« je rekla terenka Daša in stopila predme.
Obedve sta vstopili v četo. Okrožni aktivist Bogo-Levec je žalostno zrl za njima. »Če bo tako šlo, bom ostal sam. In kaj bo potem?«
«Pa pojdi še ti v četo,« mu je odvrnila Daša; bila je vesela, vse svoje bele zobe mu je pokazala.
Proti večeru so v Volčjem hribu tulili volkovi. Poslušal) smo. Stari borci, nekdanji divji lovci so jih ocenili po tuljenju in po glasovih, da jih je okrog devet. Pet nestrpnih partizanov, bivših divjih lovcev, se je odtrgalo od taborišča in odhitelo v temni gozd. Tuljenje volkov se je približevalo in zopet oddaljevalo. Neki praznoveren starejši partizan je dejal: «Ojej, še bo hudo v naših krajih! Ojej, še bo hudo, volkovi tulijo!«
Neko jutro v marcu je obstal pred šotorom vitek petnajstletni fante, puška je bila večja kakor on. Z nežnim, skoraj ženskim glasom je rekel: «Od doma sem ušel, mati me ni pustila. Jaz sem pa kar šel,	če so fašisti očeta ubili, mene	ne	bodo	dobili doma. Borec bi	rad postal, da veš, borec.«
Bil je Strletov Franček, doma iz moje vasi Njegovega bistrega očeta so ubili fašisti tik nad mojo rojstno hišo. čakal je in okleval, da je dočakal fašiste in svoj konec... Tukaj pa stoji pred šotorom njegov mali, šibki sin, trdno odločen, da se bo bojeval in da	bo maščeval očetovo smrt.
Komandir Tine	se je zadrl: «Kaj pa ti laziš	tukaj?	Doma
bi bil in krave pasel. Premajhen si za četo.«
«Kar pusti ga, bo pa v četi zrastel,« sem mu odvrnil.
In tako je postal Franček partizan. V začetku ga je včasih
dolga pot zelo zdelala, ali iz meseca v mesec je rastel in se
razvijal...
Proti večeru je prišla vest, da se od Grajšovke pomika kolona Italijanov. Razvili smo se v strelce in se pomikali na rob Otrobovca. Vzel sem mitraljezca in pet dobrih borcev in šel oprezno naprej. In res, po poti so šli v neredni vrsti vojaki, oblečeni v italijanske obleke. Mitraljezec je že pripravil mitraljez, da bo streljal, kar zaslišim slovensko govorico. Prijel sem mitraljezca za roko in rekel: «Počakaj, to so naši!« In res so bili naši; komandir čete Stanko, doma iz naše vasi, je hodil pred četo v skoraj novi italijanski obleki.
»Stanko, vidiš, malo je manjkalo, pa bi obležal sredi poti,« sem mu zaklical- Komandir Stanko, majhen, širok, štiriindvajsetleten fant je pripeljal s četo iz Primorske dve sto novincev.
«Od Nanosa sem osemkrat padel v zasedo z njimi,« je pripovedoval Stanko. «Lačni so in utrujeni. Nekateri so tudi bosi. Dva dni bo treba počivati, drugače ne bo šlo. Oh, težko je z novinci,« je rekel Stanko. Smehljal se je in se oziral, kje bo zagledal terenko Dašo, da se pogovorita o dolgi poti...
11. marca. Zopet sem na poti z dve sto novinci. Vedno je treba hoditi ob vrsti, drugače ne gre. Edino ob cestah je disciplina in molk. V zgodnjem jutru smo obstali za Mošnjevcem. Vodnik prvega voda Jože, doma iz Travnika, pride k meni in mi pravi: «En Ribničan je dezertiral« šel sem pod smreko, kjer je sedela skupina Ribničanov. Med njimi rdečelični in šaljivi švejk, čevljar Karel, desetar Mitja in drugi Razburjali so se zaradi nekega molčečega in polgluhega domačina, ki jo Je pobrisal. «Tako sramoto nam je naredil. Vedno je sam kje čepel, molčal In premišljeval.« Ribničani so sklenili, da ga bodo šli iskat na dom, čim se vrnemo iz Dolenjske. »Predat se ni šel, doma se je zabunkal,« je godrnjaje dejal švejk in pri tem zamahnil. Ko smo prišli na Rog, sem oddal Zadnikovega Francija v tamošnjo četo. Kar za neko jelko sta se potegnila z dekletom in začela z objemanjem...
«Ste videli, kako se imata rada, meni pa še na mar ne pridejo ženske,« je dejal Ribničan Mijo in pogledal proč.
(Nadaljevanje »ledij