Zajček in zelje
E. Gangl
estradan in onemogel pride zajček do zeljnika.
Sline se mu pocede po sladkem založku, a obenem ga obide strah, da bi se mu ne pripetila nesreča, ako bi se lotil zeljnatih glav — nepoklican in nepovabljen.
,,Dober dan, ljubo zeljice!" pozdravi zajček in prijazno po-kima z glavo. ,,Tako bi te rad malo povohal. Rad te imam, zato te naj poljubim na košato tvojo glavico."
Zelje pa, ki je videlo zajčkovo uboštvo in vedelo, kje tiči vzrok njegovi vljudnosti, se je posmejalo in reklo: MNe poljubljaj me, ampak pojej me! Če me ne boš ti, me bodo ljudje. Rajše pa se žrtvujem tebi, ker si lačen in ubog."
Zajček se je lotil zelja in ga hvalil, kako je dobrega srca.