S trojko Lakoviča v zadnji sekundi Slovenija premagala Italijo v prvi tekmi košarkarskega EP v Španiji /^19 Nastop Tineta Hribarja o stanju duha je sklenil Drago 2007 Sovodenjsko praznovanje krvodajalstva doseglo vrhunec V šesti komisiji deželnega sveta se danes začenja razprava o zakonu za ovrednotenje furlanskega jezika /4 Primorski TOREK, 4. SEPTEMBRA 2007 Št. 208 (18.991) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Furlanski jezik sodi v šolo Dušan Udovič V pristojni deželni komisiji bo danes in jutri razprava o deželnem zakonu za furlanski jezik. Kaže, da so bila glavna nesoglasja v vrstah večine premoščena, zato bi moral zakonski osnutek skozi razpravo v komisiji brez bistvenih sprememb, v bistvu takšen, kot ga je po nalogu deželne vlade oziroma pristojnega deželnega odbornika Roberta An-tonaza sestavila skupina strokovnjakov. Vsaj tako je upati, če ne bo v zadnjem trenutku prišlo do nepredvidenih odklonov. Osnutek zakona je vzbudil več razprav, kot je bilo morda pričakovati. In bistvo mnogih javnih posegov je bilo v tem, da se je manjšinsko vprašanje tudi tokrat izkazalo kot silno občutljiv argument, ki še vedno vzbuja veliko neutemeljenih strahov, katerih podlaga pa so v glavnem predsodki in velika igno-ranca. Tudi na levici oziroma v levi sredini, kot smo videli. Polemični toni do osnutka pa so, kar je svojevrstna groteska, odmevali še zlasti na Tržaškem, čeprav pride zakon v poštev le na desnem bregu Soče in nima Trst z njim prav ničesar. Argumenti nasprotnikov zakona izpadejo za lase privlečeni, tudi ko so morda izrečeni v dobri veri. Vsakdo, ki je imel priložnost prebrati besedilo osnutka, je namreč zlahka ugotovil, da glede uvajanja furlan-ščine v šole v njem ni govora o kakšni prisili. Jezika se bo učil, kdor je tega voljan in prav nič ne bo doletelo tistega, ki se bo takšni izbiri odpovedal. Nobenega dvoma pa ni, da furlanski jezik sodi v šolo, ker bi v izključno družinskem ali zasebnem okolju ostal deklasiran in zapisan izginotju. Na videz samoumevna ugotovitev, kateri pa je očitno usojeno, da bo še burila duhove. SLOVENIJA - ITALIJA - Uradni obisk italijanskega premiera od 8. do 10. oktobra Na povabilo Janše Prodi oktobra v Sloveniji Potrditev dobrih odnosov med državama - Še druga srečanja IRAK - Štiri leta po spornem vojaškem posredovanju Washington razmišlja o umiku, London pa ga je že začel izvajati Ameriški predsednik George Bush med nenapovedanim obiskom v Bagdadu ANSA BAGDAD - Ameriški predsednik George Bush, ki je nenapovedano obiskal Irak, je po srečanju z ameriškimi generali in iraškimi voditelji včeraj prvič javno izjavil, da bi lahko določeno število ameriških vojakov v Iraku poslali domov, če se bodo varnostne razmere v državi izboljšale. Medtem so se britanski vojaki po štirih letih umaknili iz Basre, točneje s sedeža svojega poveljstva v tem drugem največjem mestu v državi. Na 17. strani LJUBLJANA - Na povabilo slovenskega premierja Janeza Janše bo italijanski ministrski predsednik Romano Prodi od 8. do 10. oktobra na uradnem obisku v Sloveniji. Obisk potrjuje dobre odnose med državama, s kolegom Janšo pa bosta izmenjala informacije, poglede in stališča o raznih oblikah sodelovanja, še posebej kar zadeva predsedovanje Slovenije Evropski uniji v prvi polovici prihodnje ga le ta. Uradni del obiska bo na sporedu 10. oktobra, ko se bo italiajnski premier sestal tudi s slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom in predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem. Na 5. strani 0 konspirativnem prvem srečanju o novi 1 VI • I v • • kraški občini Na 8. strani S poklonom Danetu Škerlu so se začeli letošnji, že 28. Kogojevi dnevi Na 12. strani V tržaškem gledališču Miela fotografije velikega mojstra Evgenija Haldeja Na 13. strani Manjšina je opravila izbor članov slovenske konzulte, na vrsti je goriški občinski svet Na 14. strani TRST - Obisk ministra za gospodarski razvoj Pierluigija Bersanija V ospredju DS in uplinjevalnik Po Bersanijevem mnenju je uplinjevalnik nujen - Politični sistem nujno potrebuje novosti TRST - Energetska problematika in Demokratska stranka sta bili v ospredju celodnevnega obiska ministra za gospodarski razvoj Pierluigija Bersanija, ki seje včeraj mudil v Furlaniji-julijski krajini in se je v tem okviru tudi sestal z deželnim predsednikom Riccardom Illyjem. Na srečanju s slednjim je Bersani potrdil stališče vlade, da je treba enega od dveh predvidenih uplinjevalnikov zgraditi, seveda ob strogem spoštovanju okolja, ker bo po eni strani jamčil dobavo plina in bo po drugi prispeval k uspešni politiki za nižanje cen na energetskem področju. Na kasnejšem srečanju z novinarji v deželnem svetuje minister ob prisotnosti vladnega podtajnika Miloša Budina in ob udeležbi deželnih odbornikov ter političnih predstavnikov LD ter Marjetice še zlasti podprl nastanek Demokratske stranke ob ugotovitvi, da pač politični sistem ni več kos svojim nalogam in da so zato nujne novosti, ki jih morata zagotoviti tudi desna sredina in radikalna levica. Dodal je tudi, da je Illy najboljši možen predsednik FJK. Sploh se je dotaknil še drugih tem, od nižanja (ali ne) davkov že s prihodnjim finančnim zakonom in demonstracije o sociali do liberalizacij, deželnih volitev leta 2008 in podražitve živil, ki jo mora vlada nadzorovati. Na 7. strani 2 Torek, 4. septembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT V Haag tudi istrski strokovnjaki Miro Kocjan_ V zvezi z zdajšnjim stanjem odnosov med Slovenijo in Hrvaško v luči predloga, naj bi dokončno vlogo igralo mednarodno sodišče v Haagu, se je oglasil, kakor je bilo pričakovati, tudi predsednik istrske vlade Ivan Jakovčič. Trdi, da so zdajšnji odnosi boljši ter napredujejo, dasiravno je svojčas dogovor med Drnovškom in Račanom že določal demarkacijsko črto med dvema državama. Razen tega neposredno poziva predstavnike slovenskih strank, naj podpro Janšo, da bi čimprej dosegli soglasje, poleg tega pa predlaga hrvaški strani, naj bodo v delegacijah, ki bodo sodelovale v Haagu, tudi istrski predstavniki, ki najbolje poznajo problem, saj je na dlani, daje Piranski zaliv po njegovem bistveno vprašanje. Jakovčič se zavzema vsaj za sodelovanje istrskih strokovnjakov. Takorekoč kvalitetnejša razlika med Haagom in nekdanjim dogovorom med Drnovškom in Račanom pa je bila v tem, da bi šlo za bilateralno rešeno vprašanje, zdaj pa se mora z njim ubadati mednarodna sodna institucija. O tem pa istrski mediji naglaša-jo stališče slovenskega premiera, da tisti, ki imajo pripombe na račun Haaga, ne ravnajo pametno, saj žal prezrejo, da ima Slovenija navsezadnje dobre argumente za razpravo na tem sodišču. Skratka, splošno mnenje je, da naj Slovenija brez pomislekov pristane na Haag. Pri vsem tem pa velja omeniti, da v istrski javnosti, pa tudi v osrednjih deželnih organih v Pulju, niso redka prepričanja, da še vedno v obeh državah delujeta in vplivata nacionalizma, njegovo leglo pa ni v Istri, marveč v državnih središčih, tam, kjer so življenjsko še najmanj zainteresirani, da se s problemi naredi konec. Bolj malo pa istrski mediji pišejo o globokem kadrovskem posegu v slovenski vladi, kjer so hkrati odstopili trije ministri. Očitno je, da je te dni Hrvaško pretresla novica o tragediji na Kornatih, kjer je zaradi divjega požara (menda nepričakovana druga vetrovna smer) našlo smrt šest junaških gasilcev. Na Hrvaškem imajo te dni javno državno žalovanje. O odstopu slovenskih ministrov poročajo na kratko in zgolj informativno, med vrsticami pa se da lepo razbrati, da niso odstopili na svojo roko, marveč po Janševem navodilu. Premier, je slišati tudi v Pulju, je tokrat ravnal izjemno odrezavo, pa čeprav tik preden bo Slovenija predsednikovala Evropski uniji, najbrže pa prav zato, da bi dokazal in dosegel dvoje: da morajo ministri delovati hitreje in bolj učinkovito ter da s svojim ravnanjem škodujejo vsej vladi, da pa nevarnosti vladnega razpada prav zdaj ni, saj nihče ne bo prevzel vloge grobega slovenskega diskriminatorja pred začetkom evropskega predsedovanja. O omenjenem požaru na Kornatih pa časniki poročajo na celih straneh ter seveda prinašajo izjave in sodbe glavnih hrvaških osebnosti. Stipe Mesič, predsednik države, je spet bil najbolj neposreden. Zastavil sije odkrito vprašanje, kdo je kriv zahtevajoč, da se to ugotovi čimprej. Naj ostrejša kazen, če gre za naklepen požig, prav tako tudi za tiste, ki so vodili gasilsko operacijo, saj so prezrli, če ni šlo za naklepnost, da mora vsaka operacija te vrste vsebovati tudi tako rekoč rezervno možnost drugačnega posega, če nastopijo nepričakovane požarne razmere. Skratka, tragedija na Kornatih ni le življenjski udarec gasilcem, marveč vsej Hrvaški. Na Kornatih je odšla na pomoč tudi kvalificirana skupina istrskih gasilcev. Predsednik istrske vlade Jakovčič pa je razglasil stanje naravne nesreče za vso regijo, saj je ta doživela letos pogubne izgube v kmetijstvu: dolgotrajna suša, marsikje uničen oljčni pridelek, domala povsod prizadeti vinogradi ter uničena krma za živi- no. Škoda zanesljivo dosega 75 milijonov kun, kar pomeni, da presega za vsaj 20 odstotkov povprečno raven občinskih proračunov, kar je pogoj za priznanje statusa naravne nesreče. K temu gre prišteti še požar, ki je divjal na širšem področju občine Vodnjan ter škodo, ki jo je povzročila toča v grožnjanski občini. Kljub vsem tem nezgodam so istrski mediji poročali o novih ukrepih, pa tudi naklonjenih stališčih, ki jih obelodanja slovenska manjšina v Italiji v zvezi z zadnjimi pozitivnimi koraki italijanske vlade in predstavnikov večjih središč v Furlaniji Julijski krajini o ozemeljskem obsegu globalnega zakona za manjšino in ukrepih za njegovo izvajanje. Iz Zagreba pa se je izvedelo, da bo skupina članov hrvaškega tabora, v katerem bodo tudi predstavniki opozicije, prve dni oktobra obiskala italijansko zunanje ministrstvo. Obisk menda pomeni vrnitev obiska, ki ga je podobna italijanska parlamentarna delegacija opravila na Hrvaškem konec marca. Dnevni red: splošni odnosi, seveda tudi gospodarski, kot nujno dopolnilo pa razmere italijanske manjšine na Hrvaškem in hrvaške v italijanski pokrajini Molise, priprave za vključitev Hrvaške v Evropsko zvezo in položaj na Balkanu, pri čemer, da so v Rimu še zlasti zainteresirani za hrvaška videnja. Te dni pa je poslanec Damir Ka-jin, ki v saboru predstavlja Istrski demokratski zbor, je pa hkrati njegov podpredsednik, sodeloval na raznih srečanjih in posredoval poudarek vredna stališča. Med drugim, da vlada ne bi smela dvigniti davka na nepremičnine in da naj bi oblast raje poskrbela, da se objavi seznam tistih, ki so brž po osamosvojitvi nenadoma postali magnati, se pravi lastniki pri-vatiziranih podjetij, ne da bi imeli sredstva za nakup delnic. Zavzel se je za neokrnjen obstoj ladjedelnice »Uljanik« v Pulju, ki daje menda najbolj znana v Evropi, za odpravo občinskega načrta, po katerem bi del podjetja namenili navtičnemu pristanišču (s sidrišči za bogata tuja plovila in za ustrezen dobiček) ter za železniški predor pod Učko, s čimer bi neposredno povezali Istro z ostalimi hrvaškimi predeli. Hkrati pa je tujina razširila svoje lastništvo tudi nad slovito turistično firmo »Arena turist«. Prevzelo jo je ameriško podjetje »Goldman Sachs«, kije odkupilo 64,5 odstotkov njenih delnic. Okoli 20 odstotkov delnic »Arene turist« j e še zmeraj v rokah malih delničarjev. Izstopa, sodijo poznavalci, da so firme Združenih držav čedalje bolj prisotne in aktivne v jadranskem bazenu. V Opatiji pa so nadvse zadovoljni, saj je domača »Liburnia Riviera hoteli« v procesu privatizacije, priznala odstop več kot 75 tisoč delnic (se pravi nekaj več od 25 odstotkov vseh) krajevni oblasti, to je mestnemu svetu Opatije, kije zdaj postal drugi največji delničar te firme. S tem je končno zagotovljeno tesno sodelovanje med podjetjem in občino, ki sta si ga že desetletja želela oba. Bližnji načrt predvideva, med drugim, da bodo še bolj posodobili hotel »Ambasador«, oktobra letos bodo pričeli s prestruk-tu ri ra njem zgo do vin ske ga ho te la »Kvarner«, hotel »Zagreb« nameravajo spremeniti v objekt s štirimi zvezdicami ter v kongresno središče, domala na novo pa bodo uredili tudi hotel »Marina« v Moščeniški dragi. Na Reki pa nameravajo v civilnem muzeju urediti poseben oddelek namenjen »torpedu«, v bistvu nekdanji svetovno znani tovarni Torpedo (ki je ni več), je pa le bila, pravi župan Obersnel, nekak simbol visoke tehnološke ravni kvarnerskega središča. V Piranu pa je italijanska manjšina izdala novo številko mesečnika »Il trillo«, ki so jo namenili spominu Diega de Castra. BOGATIMO SVOJ JEZIK Prejšnji teden se je moj jezikovni kotiček končal z zeleno lučjo, ki jo prižgemo za kaj in ne čemu, česar ni kriv vpliv italijanščine. Italijani namreč rečejo dare ali bolje ottenere il beneplacito da qualcuno. Beneplacito je italijanščina ohranila še iz pozne latinščine. Novejše je dare il benessere (s sinonimi avallo, consenso, permesso). Namesto pogovorne ali po SP celo žargonske fraze »prižigati zeleno luč za kaj« bi tudi v slovenskem knjižnem jeziku morali reči, da smo komu kaj omogočili ali mu dali dovoljenje za kaj, čeprav priznam, da je zelena luč bolj učinkovita. Vse, kar je preveč pravilno in po strogem pravopisu zamejeno, postane včasih tudi že kar dolgočasno. Naš SP je pogosto zelo omejevalen in strogo zakoličen, po drugi strani pa toleranten tam, kjer bi ne bilo treba, posebno, če je njegova prvenstvena naloga uveljavljanje norme. Celo vrsto iz nemščine pobranih spakedrank, ki jih je že Pleteršnik pred več kot sto leti odklonil, in zato izpustil, bi si prav lahko prihranil, s tem pa tudi njihovo prodiranje v vse plasti slovenskega jezika, tudi v leposlovje. Težko je razumeti, zakaj sta zeleni val in prižiganje zelene luči nezaželena, medtem, ko so se v SP na široko odprla vrata fovšiji, šparanju, arestu in kasarni. Posebno zadnja dva pridno uporabljajo tudi pisci v naših medijih. Kdo ve, ali sploh še vedo, da imamo namesto aresta pripor, po slovensko tudi birokratski odvzem prostosti, namesto kasarne pa vojašnico. Če bi mogla in smela izbirati, bi se zaradi pestrosti v izražanju odločila za zeleni val in prižiganje zelene luči, ob njiju pa še za pripor in vojašnico, odločno pa bi pometla z vsemi našimi številnimi kalki iz italijanščine. Iz tiska bi pregnala tudi naš priljubljeni nižje pogovorni krah, saj mi zveni polom ali propad precej lepše, čeprav nič bolj spodbudno. Krah se je v naših medijih zadnja leta trdno zasidral tudi pod vplivom italijanskega tiska, kjer zelo radi zapišejo onamopoetični crac. V Slovenijo pa je zašel že mnogo pred našim tržaškim bančnim polomom naravnost iz nemščine. Naj bo kritike dovolj! Vrnimo se zdaj k zelenemu in zeleni barvi, ki je kar precej v rabi. Kadar se politiki začnejo pogovarjati, v dnevnem tisku večkrat beremo, da so sedli za zeleno mizo. Bolj cenjeni so lovci in njihova zelena bratovščina, ki ima oznako ekspresivna. Enako je tudi biti zelen od jeze ali strahu, pa še priti na zeleno vejo, kar pomeni gmotno si opomoči. Zelenih je še več stvari, ki pa se našim jezikoslovcem zdijo primerne samo za publicistično rabo. Tako se je politične stranke ali gibanja, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje, oprijelo ime zeleni. Avtomobilisti poznajo zeleno karto, t.j. dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino. To ime je tudi v uradni rabi. Očesni bolezni glavkom poljudno rečemo zelena mrena, medtem ko se za katarakto v slovenski medicini uporablja izraz siva mrena, kar naši tržaški slovenski okulisti odločno zavračajo. Bazičnemu bakrovemu acetatu, to je zelena, zelo strupena prevleka, ki nastane na bakru, pravimo po domače zeleni volk. Za konec pa še ena zanimivost. Ob velikem pomanjkanju slovenskih kletvic, je eden izmed naših redkih domačih vzklikov »Tristo zelenih!« Verjetno pa so tudi pri tem mišljeni hudiči, ki jih imamo že brez teh zelenih zvrhan koš. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Inšpekcija na šoli? V pismu, ki jo bilo objavljeno v Primorskem dnevniku 30. avgusta t.l., se gospod Roman Gergolet pritožuje, da je name naslovil prošnjo za inšpekcijo, ki pa je nisem izvršil, pač pa sem njegovo prošnjo naslovil na doberdobsko ravnateljico dr. Sonjo Klanjšček. Gospodu Gergoletu želim zagotoviti, da je v primeru pritožb nad delom posameznih šol povsem običajna praksa, da se šolska uprava najprej obrne na ravnatelja dotične šolske ustanove s prošnjo za pojasnila. Tako sem storil tudi sam ter od ravnateljice prejel odgovor, ki sem ga - upravičeno ali neupravičeno, o tem sta najini mnenji nemara različni - po vsej priliki ocenil kot ustreznega in dovolj izčrpnega. To svojo oceno sem tudi sporočil na naslov, s katerega je pritožba prišla. Tomaž Simčič Slovensko šolstvo na Goriškem 2 Oglašam se v zvezi s pismom g. Romana Gergoleta, da bi poleg črnih oblakov, ki se zgrinjajo nad slovensko šolo, pokazala tudi na kak sončni žarek, ki mu občasno uspe posijati na našo šolsko stvarnost. Avtor pisma trdi, da goriške slovenske šole nimajo stikov s šolami v Sloveniji. Dejstva govorijo drugače. Šola Prežihovega Voranca v Doberdobu je že vrsto let vpeta v vsakoletno srečanje s šestimi šolami širom po Sloveniji, ki so poimenovane po istem pisatelju. Ravnatelj Joško Prinčič, še prej ravnateljici Brajnikova in Paulinova, je pred tremi leti gostil učence in učitelje vseh teh šol na srečanju v Doberdobu. Otroci iz Doberdoba so lani uživali v dvodnevnem bivanju v Ljubljani, letos pa so jih gostile družine učencev šole Prežihovega Voranca na Jesenicah. V Ljubljani so naši učenci ob tej priliki nastopali z gledališko igro v ljubljanski Operi in želi veliko odobravanja, sam gospod Gergolet jim je navdušeno ploskal med publiko. Učenci iz Romjana so imeli stike in srečanja s šolo iz Tržiča. Ustaljena praksa je tudi vsakoletno petdnevno bivanje skupin učencev vseh šol v domovih CŠOD-ja. Lani so učenci OŠ iz Sovodenj bili v domu Kavka v Soški dolini, sovrstniki z Vrha in Doberdoba v domu Trilobit pri Jesenicah, učenci iz Romjana v domu Peca na Koroškem in dijaki srednje šole v domu Soča v Tolminu. Letos bosta dve skupini naših otrok aktivno vključeni v razredni pouk na OŠ Cirila Kosmača iz Pirana, ki ponuja zamejskim šolam specifične programe za ojačitev slovenskega jezika. Naj omenim še srečanja s šolami iz Metlike, s katero je pobratena občina Ron-ke, ki se na ravni ravnateljev, učnega oseb- ja in otrok odvijajo že nekaj let. Letos je v mesecu juniju obiskala vrtec v Doberdobu skupina vzgojiteljic iz Metlike v spremstvu ravnateljice novogoriških vrtcev g. Pelikan, s katero smo se dogovarjali o možnostih sodelovanja. Pa še projekt Co-menius, ki ga je naše učno osebje sestavilo s šolami iz Nottinghama in Monfer-rata in pri katerem je soudeležena tudi šola iz Poljan pri Škofji Loki. Navedla sem vrsto pobud na ravni Večstopenjske šole Doberdob, bogati so tudi stiki v ostalih ravnateljstvih, ki se povezujejo tako z obmejnimi kot z bolj oddaljenimi šolami v Sloveniji. Čudi me, da gospod Gergolet vsaj določenih pobud ni zasledil, saj so pri nekaterih bili soudeleženi tudi njegovi otroci in njegova družina je svojčas gostila otroke iz Slovenije v okviru Prežihovih srečanj. Specifika slovenske šole je vedno aktualna in v vsakodnevni praksi stalno prisotna, čeprav se izraža v čisto drugačnem kontekstu kot v preteklosti. Šola se je spremenila , ker se je spremenila družba, v kateri je šola umeščena; spremenila se je sestava družin, tako v socialnem kot v narodnostnem vidiku, spremenilo se je vrednotenje poznavanja jezikov sosednih skupnosti, spremenilo se je tudi doživljanje narodnostne identitete. Za vodstveno in učno osebje v šolah bi bilo veliko laže delati v pogojih, kakršni so bili pred kakim desetletjem, v manj številnih razredih, z bolj homogeno populacijo otrok. Danes se vzgojitelji, učitelji in profesorji trudijo in delajo v razrednih skupnostih, ki so zelo heterogene in ki zahtevajo veliko inovativnih pristopov, vztrajnosti in prepričanja, da vloženi trud pomaga pri utrjevanju in ohranjanju slovenskega jezika. Pa še kratko pojasnilo: šolski ravnatelji še zdaleč nimamo toliko oblasti, kot si jo je svoj čas vzel fašizem (čeprav si je na tihem včasih želimo): ne moremo samovoljno prepovedati uporabe določenih učbenikov, o njihovi uporabi sklepa učno osebje in sklepe potrjujejo medrazredni sveti, v katerih so tudi starši. Slovensko zgodovino na naših šolah še vedno poučujemo, vendar v različnih časovnih razmahih: kar se je tradicionalno poučevalo v prvih petih letih osnovne šole, se sedaj poučuje v razdobju «osemletke«. Program zgodovine se vsebinsko v petem razredu osnovne šole zaključi s padcem rimskega imperija in se potem dopolnjuje in nadaljuje na nižji srednji šoli. Tudi te spremembe ni zakrivil noben ravnatelj: za to je pristojno šolsko ministrstvo. V okviru avtonomije v naših osnovnih šolah vsekakor obdelamo določena poglavja slovenske zgodovine. Naj omenim primer 25. aprila, ko se spomnimo osvoboditve in ko naši otroci sodelujejo na proslavah po vaseh. O takih in podobnih zadevah se s starši pogovarjamo na sestankih in na in- dividualnih razgovorih, ko je prilika, da spregovorimo o šibkih točkah na šoli s ciljem, da se jih odpravi in da se pogovorimo o skupnih uspehih in napredku naših otrok. V dokaz zrelega pristopa pri reševanju odprtih vprašanj. P.S. Tudi fašizem, gospod Gergolet, je bil popolnoma skregan s principom sožitja. Sonja Klanjšček, ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Literarni krožki Naša slovenska društva odigravajo neizmerno važno vlogo za ohranitev in za vrednotenje naše slovenske kulturne stvarnosti v Italiji. Skrb za bodočnost naše slovenščine je stalnica v našem vsakdanu. Glede na to, želim predlagati dejavnost, ki naj bi se redno in kapilarno odvijala v naših društvih. Dejavnost, ki bi se lahko redno in predvsem kapilarno odvijala v naših društvih, bi lahko bili literarni krožki. Literarni krožek bi nudil komurkoli, mlajšim ali starejšim posameznikom, kontinuirano možnost, da bi se v društvih redno videvali, se srečevali ter skupinsko razpravljali ali se enostavno pogovarjali. Izhodišče diskusije naj bi, ob vsakem srečanju, bil odlomek iz določenega literarnega teksta slovenskega avtorja, ki bi ga najprej skupaj prebrali. Želim podčrtati dejstvo, da diskusija, ki bi izhajala iz prebranega literarnega teksta, ne bi nujno smela biti strogo li-terarnokritičnega značaja. Obratno. Skupina udeležencev naj bi bila čim bolj he-terogena. Udeleženci literarnih krožkov naj bi posvečali pozornost literarnim delom naših sodobnih ali - zakaj ne? - tudi klasičnih slovenskih avtorjev in prebrani odlomki naj bi spodbujali udeležence predvsem k medsebojni izmenjavi vtisov, mnenj, interpretacij. Zgoraj omenjena oblika dejavnosti bi bila, po mojem mnenju, bistvene važnosti, v kolikor usmerjena v skrb za bodočnost naše slovenščine. Poleg tega, bi taka dejavnost z ene strani spodbujala k boljšemu poznavanju ter vrednotenju slovenske književnosti, z druge strani bi potencirala sposobnost medsebojne komunikacije, ki je dandanes včasih nekoliko pomanjkljiva; razvijala bi boljše strategije medsebojnega sporazumevanja in soočanja v slovenščini. Elena Cerkvenič / ALPE-JADRAN Torek, 4. septembra 2007 3 DRAGA 2007 - V nedeljo popoldne zaključek s predavanjem Tineta Hribarja o stanju duha na Slovenskem Slovenija je dosegla največ, kar je mogla Zdaj bo treba na novo osmisliti prihodnost Z vračanjem religioznega in spreminjanjem odnosa do povojnih pobojev počasi zmagujejo etične vrednote Robert Petkovšek DRAGA 2007 - Dopoldansko predavanje Kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnem svetu? O tem je razmišljal teolog in filozof Robert Petkovšek OPČINE - Ali je krščanski nauk spričo današnje krize še vedno aktualen za sodobnega človeka, ali je Cerkev kos izzivom sodobne družbe? Ta vprašanja si krščanski laiki postavljajo vsak dan, na začetku nedelj ske ga do pol dan ske ga pro gra ma v okviru Drage 2007 je nanje opozoril moderator Marijan Kravos, odgovore pa je s predavanjem z naslovom Kr ščan stvo v di a lo gu s so dob no mislijo in podnaslovom Kaj lahko kr-ščan stvo po nu di so dob ne mu sve tu? skušal nuditi primorski teolog (rodil se je na Godoviču) Robert Petkovšek, prodekan za študijske zadeve na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Petkovšek je opozoril, da pri kr-ščan stvu vmes ne po ti ni, saj gre za nekaj enotnega: odločitev za Kristusa se sprejema v celoti, ne pa po delih, srečanje z njim pa je lahko zgolj osebno. Sodobni svet pa se utemeljuje pragmatično, v njem prevladuje jezik diplomacije, se pravi jezik iskanja kompromisov, ki je prisoten zlasti v javnem življenju in politiki, zaide pa tudi v teologijo in filozofijo, npr. pri iskanju svetovnega etosa. Pri tem je predavatelj poudaril, kako se očetje antične filozofije Sokrat, Platon in Aristotel v tem jeziku ne bi do bro znaš li, saj jim je šlo za res ni -co, za izdelavo jasnega jezika resnice v smislu »da-da« in »ne-ne«. V tem smislu se je krščanstvo znašlo na isti valovni dolžini kot grška filozofija, poleg tega kristjan sicer živi v sve tu, a mu ne pri pa da, ne mo re se popolnoma utopiti v modrosti tega sveta. Zato je kamen spotike, kamen po huj ša nja, ki bo de v oči in mo ti ter je večkrat izbran za grešnega kozla. Med glavne konstante sodobnega sveta je Petkovšek uvrstil nihi-lizem, ki po njegovih besedah sega v sam začetek časov s svetopisemsko izbiro Adama in Eve, ki sta ubrala sad z drevesa spoznanja. To je bilo prvo razločevanje med vero in razumom, drugo je prišlo v 17. stoletju KROMA z Galileom, kije znanost osnoval edi-nole na osnovi matematike, pri čemer je življenje izključil z obzorja vedenja. Nato pridejo scientizem, razsvetljenstvo, jakobinizem in totalitarni sistemi 20. stoletja ter kultura smrti. Po padcu omenjenih sistemov bi človek pričakoval razcvet novega humanizma, vendar je prišlo do tistega, čemur sedanji papež Benedikt XVI. pravi »diktatura relativizma«. To pa ni več diktatura zaporov, ker to ni učinkovito: bolj učinkovito je zamolčevanje resnice. Razsvetljenstvo, je dejal Petkovšek, opirajoč se na filozofa Jurge-na Habermasa, je zavozilo, zaprlo se je v razum, ki ni več dialogiral z verstvi in kulturami. Vendar razum in vera potrebujeta drug drugega, drugače zapademo ali fundamentalizmu ali pa zavračanju etičnih norm. To je predavatelj poudaril tudi v kasnejši razpravi, ko je opozoril, da med vero in znanostjo ne more biti konflikta, saj sta to, vsa ka na svoj na čin, dve poti do resnice. Pri tem pa je poudaril pomen etičnega okvira znanosti in prav na tem področju, je dejal, je Cerkev bolj aktivna. Kaj torej prinaša krščanstvo sodobnemu svetu? Petkovškov odgovor je bil zelo preprost: krščanstvo prinaša Kristusa kot izziv človekovi eksistenci. Tistemu, kije pripravljen sprejeti kamen spotike oz. »škandal« (predavatelj je uporabil grški izraz »skandalon«) krščanstva, je slednje pripravljeno dati vse, tistemu, ki tega ne sprejema, pa nič. (iž) PREJELI SMO - Stališče ob razpravi Bazoviški junaki, zločinci tudi za Slovence? Letošnja Draga se je končala v visoko pridigo o tem, kako je vsaka okupacijska oblast po mednarodnem pravu zakonita in je torej treba z njo sodelovati. Tudi če je okupator prišel okupirat z zločinskimi nameni. Besede so bile izrečene nekaj kilometrov vstran od spomenika prvim protifašistom pri Bazovici, ki se jim zamejski in matični Slovenci poklanjamo ta konec tedna. Že izrečene besede pa nujno vodijo v nadaljevanje misli istega razpravljavca: upor proti zakoniti (okupatorski) oblasti je kaznivo dejanje. Če pa se ta upor vodi z nasilnimi sredstvi je - zločin. Po tej jasni logiki so štirje bazoviški junaki - zločinci. In z njimi Charles de Gaulle, ki je organiziral oboroženi upor proti nemškemu okupatorju, čigar zakonitost je celo priznala francoska država. Pravzaprav je v tej isti logiki bil ves boj proti nacifašizmu zločin. Edino zakonito in torej moralno dejanje pa je bilo sodelovanje z okupatorjem, tudi s tistim, ki je z balkona mestne hiše v Mariboru ukazal iztrebitev Slovencev... Besede je izgovoril nihče drugi kot bivši glavni državni tožilec Republike Slovenije Anton Drobnič, in to kot nekakšno razpravo na predavateljevo temo »Stanje duha na Slovenskem«. Ugledni predavatelj profesor dr. Tine Hribar je zaključnemu večeru Drage zares dal vsebinski prispevek in tudi izzval podobno plodne razprave. Organizator razprave je predavatelju Hribarju sicer dal možnost, da se odzove na takšno razlago medvojne zgodovine, vendar se mu to ni zazdelo potrebno. Kar je še huje, je to, da se ni nihče drugi od organizatorjev ali navzočih zamejskih Slovencev ni čutil izzvanega po tej »pridigi«. Sam se nisem oglasil, ker je moderator končal z razpravo, sploh pa sem bil prepričan, da bodo to nalogo spodobno opravili organizatorji Drage sami. Sicer pa Draga vse preveč postaja tribuna za obračunavanje dolenjsko-notranjskih medvojnih travm, premalo pa gostje iz matične Slovenije upoštevajo, daje to vendarle predvsem zamejska prireditev. Anton Rupnik Tine Hribar (desno) in moderator Martin Brecelj med nedeljskim popoldanskim predavanjem KROMA OPČINE - 42. študijske dneve Draga 2007 je v nedeljo popoldne pod šotorom v Parku Finžgarjevega doma na Op-činah sklenilo predavanje znanega filozofa Tineta Hribarja na temo Stanje duha na Slovenskem. Tradicija Drage je, da je sklepno nedeljsko popoldansko predavanje tisto, za katerega velja največ zanimanja: takrat doživi Draga najbolj številen obisk in tudi največ odmevov. Tine Hribar se ni izognil tem pričakovanjem in je s svojim pogledom na stanje duha na Slovenskem, s pričevalskim orisom zgodovine Nove revije ter s pogledom na položaj slovenstva v prihodnosti izzval v diskusiji večkrat tudi kritične odzive. Hribarjevo predavanje (moderator je bil Martin Brecelj) je nosilo podnaslov Ob 300. številki Nove revije. Tine Hribar je bil namreč med ustanovitelji te revije in njen prvi urednik, tako da je ta-korekoč »iz prve roke« podal pričevanje o okoliščinah, ki so privedle do njene ustanovitve in delovanja v zadnjem če-trtu stoletja, ki je bilo tako usodno, pravzaprav odločilno za kasnejšo demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Z Novo revijo so po Hribarjevih besedah začeli spreminjati stanje duha na Slovenskem že pred Titovo smrtjo, znamenita 57. številka iz leta 1987, kjer je bil govor o slovenskem nacionalnem programu, pa je predstavljala začetek hitrega tempa, ki je v nekaj letih privedel do demokratizacije, osamosvojitve, mednarodnega priznanja, vstopa v OZN in v Evropsko unijo, katere vodstvo bo Slovenija prevzela v začetku prihodnjega leta. Slovenija je tako dosegla največ, kar je mogla, danes pa bo treba na novo os-misliti prihodnost, je dejal Hribar. V slovenskem prostoru gre beležiti kar nekaj premikov v stanju duha. Pri tem je predavatelj omenil vračanje pomena religije in duhovnosti, medtem ko je drugi pokazatelj spreminjanje odnosa do povojnih pobojev. Počasi torej zmagujejo etične vrednote, pri čemer je predavatelj kot bistven premik označil razločevanje med partizanstvom in revolucijo z obsodbo sodelovanja z okupatorjem in istočasnim priznanjem, da je bil upor proti revoluciji upravičen. V prihodnosti se odpirajo nove dimenzije: Slovenci smo sestavni del Evrope in tvorci evropejstva in zato se moramo odločati in verjeti, da smo sposobni vplivati na drugo renesanso Evrope, ki je nujna. Vprašanje pa je, v kakšno smer bo šla ta renesansa. Zanj je prihodnost Evrope v najdbi minimalnega skupnega etičnega imenovalca med različnimi civilizacijami in verstvi, pri čemer je Hribar dejal, da krščanstvo ni edina korenina Evrope. Sam se nagiba k ideji svetovnega etosa, osnovanega na pravrednotah svetosti življenja, posvečenosti mrtvih, človekovega dostojanstva in načela, da drugim ne smemo storiti tega, kar si ne želimo, da drugi storijo nam. Hribarjeva izvajanja so med poslušalci sprožila vrsto reakciji, mnogi disku-tanti so predavatelju očitali, da je prikazal Novo revijo kot edino skupino, ki se je upirala komunistični diktaturi, pri čemer je prezrl prizadevanja drugih, zlasti katoličanov. Prvi je Hribarju to očital predstavnik Nove slovenske zaveze Justin Stanovnik, ki je opozoril na upor tistih, ki so se zoperstavili komunizmu že med drugo svetovno vojno, ter na bistveno vlogo katoličanov pri demokratizaciji leta 1990. Očital mu je tudi napade na katoliško Cerkev, kije za Stanovnika temeljnega pomena, ker je ustanova in kot taka normalen način človeške družbenosti. Stanovniku sta se med drugimi pridružila nekoč vidni predstavnik Demosa Danijel Malenšek, kije opozoril predvsem na vpliv strahu in nezaupljivosti, ki sta še vedno prisotna v slovenskem človeku, in nekdanji državni tožilec Anton Drobnič, ki je posebej opozoril, da je bil prvi upor proti komunizmu že med drugo svetovno vojno, to pa ni bila nobena kolabora-cija v negativnem smislu. Mednarodno pravo namreč določa, tako Drobnič, da je okupator, četudi je zasedel deželo z zločinom, potem odgovoren za vzdrževanje javnega reda in miru in če se kdorkoli obrne nanj, ker je utrpel zločin, je to normalen odnos do legalne oblasti. Vse, kar so v tem smislu delale vaške straže in pozneje domobranci, po Drobničevem mnenju ni bila nobena kolaboracija. Do slednje bi bilo prišlo, če bi obstajalo sodelovanje pri uresničitvi ciljev okupatorja. V bran predavatelju sta med drugimi stopila zgodovinar Janko Prunk in filozof Edvard Kovač. Prvi je Hribarju priznal prvenstvo pri razčlenitvi tega, da je bilo partizanstvo pozitivno, da pa se ga je bila polastila komunistična partija, strinjal pa se je tudi z idejo o svetovnem etosu. Drugi je izrazil zadovoljstvo, da odnos do pokojnih postaja vedno bolj osnovna civilizacijska norma, ki ne sme biti predmet političnih zlorab. Poleg tega je Kovač tudi dejal, da bi lahko Slovenija izoblikovala svoj predlog glede evropske ustave, ki bi lahko vseboval npr. vrednoto svetosti življenja. Tine Hribar je v svojih replikah na očitke opozoril, da ko so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli napadi na njegovo soprogo Spomenko Hribar ravno zaradi njenega zadržanja do povojnih pobojev, so ji katoličani pošiljali zelo lepa pisma, vendar je ni nihče javno podprl, tudi katoliška Cerkev se je leta 1990 vključila tik pred volitvami. Strah sicer obstaja, vendar so ga nekateri premagali že pred dvajsetimi leti, drugi pa še danes ne, je dej al Hribar, ki je še priznal, da bi bilo potrebno vso preteklost na novo pretresti, vendar daje nekaj elementov kolaboracije pri vaških stražah in domobrancih vendarle bilo. Ivan Žerjal DRAGA 2007 - Tržaški škof daroval mašo Kristjan naj bo pogumen in naj ne skriva identitete Zahvala zdomcev Alojzu Rebuli - Podpisi proti zabavišču na Goriškem OPČINE - V nedeljo zjutraj je pod šotorom v Parku Finžgarjevega doma potekala tudi maša, ki jo je za udeležence Drage 2007 daroval tržaški škof Ev-gen Ravignani. Škofje v svoji pridigi med drugim opozoril na duhovno krizo Evrope, ki po njegovih besedah ponižuje krščanske izbire, ki izvirajo iz tistih korenin, iz katerih je Evropa črpala dostojanstvo. Temu se je treba zoperstaviti z »modro ponižnostjo«, ki privede do povišanja tistega, ki se postavi na zadnje mesto in je služabnik vseh. Kristjan ne sme zapasti skušnjavi občutka oblega-nosti in obrambe, ampak mora stopiti na plano in ne skrivati identitete, ampak kazati nanjo v dialoškem odnosu z možmi in ženami, ki želijo zgraditi boljšo in pravičnejšo družbo. V nedeljo popoldne pa so se predstavniki zdomskih Slovencev zahvalili pisatelju Alojzu Rebuli za njegov najnovejši roman Ob babilonski reki, ki je izšel pri Celjski Mohorjevi družbi in ki govori o eksodusu slovenskih begun- Tržaški škof Evgen Ravignani KROMA cev ob koncu druge svetovne vojne. V imenu zdomcev je zahvalo prebral Bogdan Magister, v svojem posegu pa je pisatelj poudaril, daje ta roman »gesta pi-etete do prelite slovenske krvi«. Nedeljske udeležence Drage je v imenu Svetovnega slovenskega kongresa pozdravil bivši slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič, ob robu študijskih dnevov pa je Odbor za omejevanje širitve igralništva zbiral podpise pod peticijo, ki nasprotuje načrtovanemu me-gazabavišču na Goriškem. (iž) 4 Torek, 4. septembra 2007_ALPE-JADRAN / KOROŠKA - deželne volitve 2009 Enotna lista se ogreva za nastop Ali bo nastopila samostojno ali pa v povezavi s kako drugo stranko, bo stranka koroških Slovencev odločala prihodnji mesec TRST - Danes v palači deželnega sveta V pristojni komisiji zakon za furlanski jezik Deželni odbornik Roberto Antonaz zadovoljen z dogovorom večine V šesti deželni komisiji se bo danes začela razprava o zakonskem osnutku deželne vlade za ovrednotenje furlanskega jezika. Pri tem gre opozoriti na dejstvo, da je za Furlane že v veljavi deželni zakon, ki nosi številko 15, sedanji bo v v bistvu le njegova nadgradnja. Komisija, ki ji predseduje deželni svetnik Stranke komunistične prenove Kristian Franzil, bo po načrtu zasedala v palači deželnega sveta na Oberdankovem trgu v jutranjih in popoldanskih urah, nadaljevanje razprave in glasovanje pa sta predvidena za jutri. Osnutek zakona, ki ga je po nalogu deželne vlade oziroma pristojnega odbornika Roberta Antonaza izdelala skupina strokovnjakov, prihaja v komisijo po daljši javni in mestoma polemični razpravi, kije odmevala predvsem preko medijev. Polemični toni tokrat niso bili izključno domena desnice, pač pa je bilo zaslediti pomisleke glede zakona tudi v vrstah leve sredi- ne. Zakonski osnutek je vzbudil vrsto pomislekov pri nekaterih vidnih predstavnikih Levih demokratov, pa tudi v vrstah liste predsednika deželne vlade Državljani za predsednika in Marjetice. Včeraj zjutraj je zato potekalo usklajevalno srečanje predstavnikov Illyjeve Demokratske zaveze, da bi se večina v komisiji in tudi v poznejši razpravi v deželenem svetu predstavila s poenotenimi stališči. Sodeč po izjavah nekaterih predstavnikov so bila stališča v glavnem usklajena, po oceni predsednika komisije Kristiana Franzila za kakih 95 odstotkov. Optimistično se je včeraj izrazil tudi deželni svetnik Levih demokratov Mauro Travanut, pomisleke pa je bilo slišati s strani nekaterih predstavnikov Marjetice. Danes naj bi poleg razprave v komisiji potekala tudi avdicija videmskega župana Sergia Ceccottija, ki bo si cer nas topil kot predstavnik odbora za zakon 482. Deželni odbornik Roberto Antonaz KROMA Razlike v deželni večini so bile doslej osredotočene zlasti na dve točki. Prva zadeva uvedbo furlanskega jezika v šole, glede katere neakteri predstavniki Državljanov za predsednika trdijo, da zakon uvaja prisilo, čemur nasprotujejo, druga točka pa zadeva občine, v katerih naj bi se izvajal zakon 15. S tem v zvezi so bili izrečeni tudi pomisleki glede dodatnih finančnih bremen, ki naj bi doletela uprave za uvajanje furlanskega jezika. Vsekakor po včerajšnjem usklaje- vanju kaže, da bo večina v komisiji poenotena, glede česar se je optimistično izrazil tudi deželni odbornik Roberto Antonaz. Predvsem je izrekel zadovoljstvo, daje prišlo do sporazuma v večini, kajti po odbornikovi oceni je zakon, ki ga predlaga deželna vlada povsem uravnotežen ukrep. Zakon nudi možnosti in ne vnaša nikakršnih obvez za nikogar, ustvarja pa možnost, da se v šoli poučuje furlanščina kot materni jezik. Vsakdo ima pravico, da se temu po lastni presoji odpove, glede poučevanja drugih predmetov v furlanskem jeziku pa zakon dpušča možnost, da do tega pride v homogenih razredih, kjer za to obstaja splošna želja, gre pa vsekakor za nekaj ur mesečno. Antonaz je včeraj izrazil prepričanje, da bo deželna večina povsem ohranila duh in črko osnutka in poudaril, da je manjšinska zakonodaja tako za Furalne kot za Slovence ena od bistvenihi točk programa, s katerim se je Demokratsko zavezništvo predstavilo volilcem. (du) efri ßF JBF MM DEŽELNA DS Francesco Russo kandidat za tajnika Francesco Russo, kandidat za deželnega tajnika DS KROMA Francesco Russo, 38-letni Tržačan, profesor na univerzi v Vidmu in podpredsednik tržaškega znanstveno raziskovalnega sre-diš ča Are a Sci en ce Park je vče raj tudi uradno napovedal svojo kandidaturo za funkcijo deželnega tajnika nastajajoče Demokratske stranke v Furalniji - Julijski krajini. Russo je sicer tudi član vsedr-žavnega vodstva Marjetice, v kateri predstavlja mlajšo generacijo in je blizu stališčem ministra En-rica Lette, kan di da ta za taj niš tvo stranke na vsedržavni ravni. Raz lo ge za kan di da turo je Russo obrazložil na svoji spletni strani, kjer je v daljšem prispevku med dru gim zapi sal, da je odločitev dozorela na podlagi prepričanja, da je treba ob nastajanju nove stranke spodbujati ljudi k sodelovanju. Na tak način bi se v javnosti popravil negativni vtis, ki se je ustvarjal v zadnjih tednih, namreč da je nastajanje novega vodstva stranke v bistvu proces združevanja zaprtih skupin dosedanjih vo di teljev dveh strank. Rus so se zavzema za resnično novo stranko, ki naj bo odprta za najrazlič-nej še vse bin ske do pri no se lju di. Primarne volitve, ki so napovedane za 14. oktober, morajo po oceni Fran ces ca Rus sa predstavlja ti trenutek navdušenja, dejanske demokracije in odkritega soočanja med več predlogi in kandidati, ne pa zgolj obreda ratifikacije odločitve ozkega kroga ljudi. Kandidat med drugim predlaga, naj se prispevek za sodelovanje na primarnih volitvah zniža na 1 evro, obenem pa naj se premostijo zaprte liste. Russo se zavzema za doprinos številnih kultur in civilne družbe, svojo kandidaturo pa bo predstavil danes ob 11. uri v vi-demski kavarni Contarena. "iu ajevnih mo obrobno PLIBERK - Velik obisk na že 614. sejmu O dvojezičnih krajevnih napisih tikrat samo obrobno CELOVEC - Enotna lista (EL), zbirna stranka koroških Slovencev, še naprej teži k nastopu na prihodnjih deželnozbor-skih volitvah ki bodo predvidoma marca 2009 skupaj z volitvami v občinske svete oz. županov. Kot je potrdil predsednik EL Vladimir Smrtnik, bo EL odločitev o tem, ali bo nastopila na deželnozborskih volitvah samostojno ali v kakem zavezništvu, sprejela šele na deželni konferenci 12. oktobra letos. Glede morebitnega volilnega zavezništva pa je Smrtnik potrdil izjave predsednika Liberalnega foruma (LiF) Alexandra Zacha, da LiF na deželnozborskih volitvah na Koroškem ne bo nastopil, da pa si prizadeva za oblikovanje neke skupne platforme - na primer z Enotno listo. Glede morebitnega zavezništva z Zelenimi pa je Smrtnik dodal, da od te stranke vsaj zaenkrat ni zaznati večjega interesa za skupen nastop na deželnih volitvah. Kot je znano, je razprava o morebitni samostojni kandidaturi Enotne liste (EL) pri naslednjih deželnih volitvah na Koroškem v preteklih tednih pokazala določeno neenotnost. Medtem ko se je namreč predsednik stranke Vladimir Smrtnik dokaj jasno izrekel za nastop z lastno listo, so drugi vodilni člani EL, mdr. podpredsednik Nanti Olip, pustili odprto tudi opcijo skupne kandidature z Zelenimi ali drugo Vladimir Smrtnik politično opcijo. Javila pa se je k besedi tudi skupina odbornikov, ki samostojno kandidaturo označuje celo za »nesmiselno«. Smrtnik je zato v odprtem pismu svojim občinskim odbornikom in odbor-nicam Enotne liste pozval k enotnosti in pojasnil, da bo o samostojni kandidaturi pri deželnozborskih volitvah dokončno odločalo zborovanje EL letos jeseni. Enotna lista da se je kot zbirna stranka, ki je odprta za ljudi različnih svetovnonazorskih pogledov, vedno skušala zadrževati odprto in povezovalno. »To nam tudi kar dobro uspeva, kar med drugim dokazujejo tudi zadnje volitve v kmetijsko zbornico,« je v pismu zapisal Smrtnik. »Ker so pritiski na narodno skupnost od zunaj zelo ve- Enotna lista bi si rada na prihodnjih deželnih volitvah zagotovila mesto v koroškem deželnem zboru liki in ker je tudi v sami narodni skupnosti preveč nepotrebnega kreganja, je tembolj važno, da držimo mi, kot zastopniki samostojnega političnega gibanja skupaj in s tem dokazujemo v vsakodnevnem delovanju drugačen, bolj zrel pristop,« je zaključil predsednik EL. Glavni argument nasprotnikov samostojne kandidature na deželnozborskih volitvah pa je, da EL nima nobenega izgleda za uspeh, »ker ne bo dosegla niti 3000 glasov oz. enega odstotka vseh veljavnih glasov«. Nadalje bi uspešen nastop že vnaprej preprečila skrajno destruktivna volilna zakonodaja na Koroškem. A tudi če bi volilni prag na Koroškem znižali na štiri odstotke (trenutno devet!). Skupina nasprotnikov samostojne kandidature je nadalje prepričana, da bi EL pri kandidaturi z lastno listo »izgubila še zadnjega zaveznika - Zelene, ki nas na deželni in zvezni ravni vedno podpirajo. Vrhu tega tudi še ni znano, ali bosta morda kandidirali ljudska stranka (OVP) in socialdemokratska stranka (SPO) kakega koroškega Slovenca ali Slovenko na izvoljivem mestu na njunih listah. Poleg Zalke Kuchling pri Zelenih je na zadnjih deželnih volitvah 2004 OVP z Raimundom Grilcem kandidirala slovensko govorečega kandidata, ki je prišel v deželni zbor, SPO pa je z Ano Blatnik imela kandidatko, ki je danes v zveznem svetu, drugi hiši avstrijskega parlamenta. Ivan Lukan CELOVEC - V nasprotju z lanskim letom, ko so koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja zaradi njegovega nevzdržnega zavlačevanja postavitve dvojezičnih tabel v Pliberku izžvižgali, se letos vrh koroške politike na otvoritvi že 614. sejma ni dotaknil te tematike. Ne Haider, ne predsednica koroških socialdemokratov Gaby Schaunig in tudi ne predsednik koroške ljudske stranke Josef Martinz niso niti z besedo omenili, da je treba zadevo končno rešiti. Le deželni poslanec Zelenih, Rolf Holub, je sarkastično menil, da pričakuje, da bodo dvojezične table v Pliberku stale vsaj ob naslednjem okroglem jubileju - ob 700-letnici sejma (leta 2093)... Bolj optimistični so bili organizatorji največjega ljudskega praznika na južnem Koroškem: na tridnevnem sejmu na travniku so ob dokaj ugodnem vremenu pričakovali - in na koncu tudi našteli -130.000 obiskovalcev. Že za slavnostni sprevod s postavitvijo sejemskega znamenja je bilo v soboto nad 50.000 ljudi - več, ko kdajkoli prej v zgodovini jormaka. Odsev olajšav pri prestopu državne Pliberk (in še veliko drugih krajev na Južnem Koroškam) še vedno čaka na dostojno dvojezično tablo meje med Avstrijo in Slovenijo je tudi obisk gostov iz Slovenije. Kar četrtina obiskovalcev tradicionalnega sejma je namreč iz sosednje države. Pomen sejma za širši gospodarski prostor pa odseva po eni strani tudi jubilejna deseta razstava v alpsko-jadranskem šotoru, po drugi strani pa razstava stroj- nih krožkov in novih delovnih mest v regiji sami. Prosti trg, park kmetijskih strojev, obrtna razstava, naravno kegljišče, zabaviščni park in šotori, med njimi tudi šotor domačega slovenskega društva „Edinost" so ustaljeni stebri prireditve, ki se je z veliko veselico končala včeraj zvečer. (I. L). / ALPE-JADRAN Torek, 4. septembra 2007 5 SLOVENIJA - ITALIJA - Na povabilo slovenskega premierja Janeza Janše Prodi od 8. do 10. oktobra na uradnem obisku v Sloveniji Srečal se bo tudi s slovenskim predsednikom Drnovškom in predsednikom DZ Cukjatijem Romano Prodi je bil zadnjič v Sloveniji 15. januarja letos, ko je spregovoril na slovesnosti v Cankarjevem domu ob slovenskem prevzemu evra ANSA LJUBLJANA - Na povabilo slovenskega premiera Janeza Janše bo med 8. in 10. septembrom na uradnem obisku v Sloveniji italijanski premier Romano Prodi. Namen obiska je izmenjava informacij, pogledov in stališč o možnostih poglobitve dvostranskega in večstranskega sodelovanja na različnih področjih, predvsem v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji v prvi polovici leta 2008, obisk pa predstavlja nadaljevanje in poglobitev dobrih političnih odnosov med državama. Uradni del obiska bo v ponedeljek, ko se bo Prodi pogovarjal z gostiteljem Janšo, predvidoma pa ga bosta sprejela tudi predsednik republike Janez Drnovšek in predsednik državnega zbora France Cuk-jati. Prodi naj bi se v soboto udeležil diplomatske regate v Izoli, v nedeljo pa bo obiskal prizorišča soške fronte. Slovenijo je obiskal 15. januarja letos, ko se je udeležil prireditve ob vstopu Slovenije v območje evra, leta 2004 pa je kot predsednik Evropske komisije sodeloval na prireditvi na trgu med Novo Gorico in Gorico ob vstopu Slovenijo v Evropsko unijo. V Stari vasi v Sežani bodo postavili slavolok po zgledu tistega iz leta 1946 SEŽANA - V četrtek na okrogli mizi »Ura zgodovine« v občinskih prostorih Spomin na odhod ZVU Sodelovali bodo znani primorski zgodovinarji - V nedeljo v Stari vasi proslava ob šestdesetletnici priključitve Primorske SEŽANA - Šestdesetletnica priključitve Primorske k matični domovini sovpada z odhodom angloameriških vojaških sil iz naših krajev in ukinitvijo tako imenovane Zavezniške vojaške uprave (ZVU). Dogodka se bodo v nedeljo spomnili v Stari vasi v Sežani, ko bodo postavili slavolok po zgledu tistega iz leta 1946 ter skupaj s slovenskimi društvi z italijanske strani meje pripravili kulturni program. »Sežanci sodimo med tiste prebivalce Primorske, ki neposredno po koncu druge svetovne vojne nismo zaživeli z ostalimi Slovenci v matični domovini, ampak smo skupaj s Trstom sodili pod Zavezniško vojaško upravo,« je v Kraškem obzorniku, glasilu občine Sežana, zapisal Pavel Skrinjar. »Namen te naj bi bil pravično razmejiti prostor med Italijo in takratno Jugoslavijo, pa so zavezniki ostali bolj naklonjeni Italiji, ki je leta 1943 obrnila hrbet nemškim prijateljem in se povezala z zavezniki.« Prireditev bo pričela ob 11.30, slavnostna govornica pa bo profesorica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Ljubica Je-lušič. Zakaj je bila med 12. junijem 1945 in 15. septembrom 1947 na slovenskem ozemlju tuja uprava, okoliščine, ki so privedle do nje in razmere po letu 1947 bodo na četrtkovi okrogli mizi z naslovom »Ura zgodovine« skušali pojasniti priznani primorski zgodovinarji dr. Jože Pirje-vec, dr. Branko Marušič, dr. Cvetko Vidmar, dr. Gorazd Bajc in dr. Damijan Guš-tin. S prispevkoma o izkušnjah domačinov in o šolskem sistem v tistem času bosta v razpravi sodelovali še zgodovinarki Olga Abram in Lucija Prihavec.Okro-gla miza bo v veliki sejni dvorani Občine Sežana, začela pa se bo ob 20. uri. Tretji dogodek ob 60-letnici ukinitve ZVU pa bo razstava dokumentarnega gradiva, ki jo bodo v sežanski knjižnici Srečka Kosovela odprli v petek, 14. septembra. Gradivo zanjo bodo prispevale strokovne ustanove, kot sta Narodna in študijska knjižnica iz Trsta in Goriški muzej, ter posamezniki s svojimi prispevki. Med dokumenti velja posebej omeniti Spomenico (Memoranduma), ki je bila temeljni dokument pri pogajanjih z Medzavezniško komisijo za združitev Julijske krajine in Trsta s takratno Jugoslavijo. Ob razstavi bodo domačini spregovorili o svojih vtisih in izkušnjah, v spoznavanje preteklega časa pa se bodo kot mladi raziskovalci lahko vključili tudi šolarji. Irena Cunja Vrh koalicije: Politična realnost je 14 pokrajin LJUBLJANA - Predsedniki štirih koalicijskih strank, Janez Janša, Andrej Bajuk, Janez Podobnik in Karl Erjavec, so na včerajšnjem vrhu koalicije izrazili podporo projektu decentralizacije države. Pogovarjali so se tudi o številu pokrajin v Sloveniji, kjer edino politično sprejemljivo število ostaja izhodiščni vladni predlog o 14 pokrajinah. NSi se še naprej zavzema za manjše število, vendar ne vztrajajo pri svojem prvem predlogu šestih pokrajin. Na Hrvaškem umrl še osmi gasilec ZAGREB - Slabo uro potem, ko se je v Šibeniku končala žalna slovesnost za sedmimi hrvaškimi gasilci, ki so umrli v požaru na otoku Kor-nat prejšnji četrtek, so iz zagrebške bolnišnice sporočili, da je hudim poškodbam podlegel še osmi gasilec. Stanje ostalih petih hudo opečenih gasilcev, med katerimi se trije zdravijo v dveh zagrebških, dva pa v splitski bolnišnici, je stabilno, ampak še vedno resno, so včeraj sporočili zdravniki. Življenje vseh petih ranjenih gasilcev je še vedno v nevarnosti, saj imajo opekline od druge do tretje stopnje na 60 do 80 odstotkih telesa. Požar na otoku Kornat je izbruhnil zaradi cigaretnega ogorka, ki ga je v suho travo odvrgel 20-letni delavec Nacionalnega parka Kornati. Osumljencu grozi tri leta zapora zaradi kaznivega dejanja ogrožanja splošne varnosti. Odvetnik osumljenca je izjavil, da se njegov varovanec ne počuti krivega za nesrečo. V sojenju Popoviču predlog za izločitev predsednice senata KOPER - Na koprskem sodišču se je včeraj nadaljevalo sojenje koprskemu županu Borisu Popoviču. Popo-vičev zagovornik Franci Matoz je senatu predlagal izločitev določenih listin, povezanih s pričevanjem Hrvo-ja Osivnika, za kar pa se sodišče ni odločilo. Matoz je predlagal izločitev predsednice senata Tatjane Škrinjar, ker da je "ujeta v pridobljene dokaze, s čimer naj bi kazala na pristranskost". Popovič je skupaj s sestro Lauro Ban in ženo Evo Popovič obtožen zlorabe položaja in pridobitve premoženjske koristi preko družinskega podjetja BPC in Food party v višini okoli 188.600 evrov (45,2 milijona tolarjev). Poleg tega obtožnica Popoviču očita tudi utajo davkov. Koprski župan se je ob začetku sojenja izrekel za nedolžnega. PO ZASTOJIH NA MEJI S HRVAŠKO Terčon Mateja sprašuje, kaj namerava storiti za večjo prehodnost meje s Hrvaško TRŽIČ - Po hudi nesreči Dva od treh delavcev še v smrtni nevarnosti LJUBLJANA - Poslanec skupine nepovezanih poslancev Davorin Terčon je na notranjega ministra Dragutina Mateja včeraj naslovil poslansko vprašanje, v katerem ga v zvezi z nedeljskimi zastoji na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško sprašuje, kakšne ukrepe bo v luči uvajanja strožjega, schengenskega režima na meji s Hrvaško sprejel za njeno večjo prehodnost. Terčon od Mateja zahteva tudi nedvoumno pojasnilo o razlogih za nedeljski "prometni kolaps" na slovensko-hrvaških mejnih prehodih ter ga poziva, naj sledi primerom dobrih praks, kakor jih je npr. uvedla Avstrija ob vstopu v schengen oz. območje brez notranjih meja v okviru EU. Mate je včeraj pojasnil, da je bil vzrok za dolge čakalne vrste na mejnem prehodu Obrežje med Slovenijo in Hrvaško veliko število turških državljanov, ki so se vračali na delo v zahodno Evropo. "Gneča je nastajala zaradi doslednega preverjanja vseh viz vsem ljudem, ki pač vstopajo v ta prostor," je dejal Mate in s tem zanikal ugibanja, da bi lahko bila gneča posledica začetka delovanja schengenskega informacijskega sistema (SIS I za vse). V nedeljo je bilo treba za vstop v Slovenijo na mejnem prehodu Obrežje po poročanju slovenskih medijev čakati tudi več kot osem ur, krivdo zato pa so mediji pripisali informacijskemu sistemu SIS I za vse, ki so ga slovenski policisti začeli uporabljati za iskanje in vnos podatkov o osebah in predmetih, za katere je izdan nalog za iskanje. Ker naj bi se v nedeljo čez mejo vračali predvsem državljani tretjih držav, ki za vstop v EU potrebujejo vizum, je treba gnečo pripisati predvsem strožjim pravilom, ki so jih bili dolžni policisti izvajati pri preverjanju vizumov ob vstopu v območje brez meja. (STA) TRŽIČ - Za dva od treh delavcev, ki so se hudo poškodovali v nedeljo v centrali Enela v pristaniščue Marghera, kjer so opravljali vzdrževalna dela, je bila včeraj prognoza še strogo pridržana. Zdravniki se zlasti bojijo za usodo 46-letnega Antonia Tri-gattija in prav tako starega Paola Ma-schietta. Najhuje je s Trigattijem, ki so ga pre me sti li v bol niš ni co v Pa do vi, opekline ima po 75% delih telesa. Ma-schietta zdravijo v Veroni, ogenj mu je po ško do val 60% ko že. Oba sta nu -jeta v Tržiču, Maschietto je svojčas živel v Ribiškem naselju. Tretji ranjenec, Paolo Quarino iz Ronk, je v primerjavi z delovnima kolegoma imel še srečo, opekline ima na 35% telesa, a če ne bo kakšnih komplikacij, njegovo življenje ne bi smelo biti v nevarnosti. Nesreča, o kateri tečeta dve preiskavi, se je pripetila v nedeljo popoldne. Vsi trije so uslužbenci podjetja Gma iz Štarancana, ki ima okrog štirideset zaposlenih. Čeprav morajo še marsikaj preveriti, pa zgleda, da tokrat niso bili pomanjkljivi varnostni ukrepi in tudi, da niso opravljali dela, za katerega ne bi bili usposobljeni ali bi jim manjkale primerne izkušnje. Trojica je barvala kondenzator termoelektrične enote 3 v centrali. Kot so pojasnili pri Enelu, je bila enota tedaj odklopljena. Naenkrat jih je objel plamen in niso imeli nikakršne rešitve. Zgleda namreč, da so kot topilo uporabljali aceton, tako da bi se barva hitreje sušila. Tega v zaprtem prostoru ne bi smeli početi, ker se je pro stor za si čil s hla pi. Ni jas no, kaj je povzročilo iskro, kiji je sledil plamen. Domnevajo, da je morebiti počila kakšna luč v bližini. Dinamika nesreče je dokaj čudna, je povedal upravitelj podjetja Gma Roberto Grassetti, ki si ni znal raz lo ži ti, ka ko so se de -lavci znašli v takšni situaciji, saj so vedeli, kakšno nevarnost predstavljajo vnetljivi hlapi v majhnem in zaprtem pro sto ru. Do go dek ga je še bolj ču dil glede na to, da jim delovnih izkušenj ne manjka. 6 Torek, 4. septembra 2007 ITALIJA / POLITIKA - Polemike okrog snujočega se finančnega zakona za leto 2008 Vladna večina neenotna o možnosti znižanja davkov Prodi previden, Veltroni in Rutelli za znižanje, levica za večjo socialno pravičnost RIM - Plače na osnovi sindikalnih pogodb v Italiji rasejo zelo počasi, tako da komaj dohitevajo inflacijo. Minulega julija so se zvišale le za 0,1% v primerjavi z mesecem prej in za 1,8% v primerjavi z letom prej. V tem času pa je bila letna stopnja inflacije 1,6-odstotna, torej komaj za 0,2% nižja. Tako ugotavlja osrednji statistični zavod ISTAT v svojem rednem poročilu o gospodarskih gibanjih v državi. Ob tej šibitvi kupne moči delavskih plač pa se večajo državni davčni dohodki. Gospodarsko ministrstvo je včeraj potrdilo podatek, da se je davčni priliv v prvih letošnjih osmih mesecih povečal za 8% v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Priliv je konkretno za 4 milijarde evrov višji od predvidenega v gospodarsko-finančnem programskem dokumentu (DPEF), ki gaje parlament odobril minulega julija. Ti novi podatki so še dodatno razvneli polemiko okrog finančnega zakona za leto 2008, ki v zadnjih dneh razdvaj a vladno večino. Kandidat za voditelja snujoče se Demokratske stranke Walter Veltroni je v svojem nedeljskem nastopu na vsedržavnem prazniku Unita v Bolog-ni dejal, da bi novi finančni zakon moral znižati davčni pritisk, zlasti na delavce in na podjetja. Podobno stališče je včeraj na prazniku Marjetice v Salernu zavzel njen tajnik Francesco Rutelli, ki je sicer tudi podpredsednik vlade. Veltroni in Rutelli sta se na tak način oddaljila od linije, ki jo zagovarjata predsednik vlade Romano Prodi in gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa, po mnenju katerih znižanje davkov predpostavlja sanacijo državnih računov, se pravi občutno znižanje javnega primanjkljaja, pa tudi omejitev državnih izdatkov. V polemiko se je medtem vpletel tudi levi del vladne večine. Tako je minister za družbeno solidarnost Paolo Ferrero, ki je sicer predstavnik SKP, včeraj potrdil, da bi morala biti glavna prioriteta vladne politike okrepitev socialne pravičnosti. Pri tem je seveda mislil tudi na revizijo julijskega sporazuma o pokojninah, ki je po mnenju t. i. radikalne levice preveč obremenjujoč za delavce. Ob takšni neenotnosti vladne večine se desnosredinska večina kajpak smeje. Po njenem to potrjuje, da bi bilo najbolje, ko bi prišlo do predčasnih volitev. Mnogi že odprto govorijo o tem, da bi vlado za časa volitev lahko vodil predsednik senata Franco Marini. S tem pa se ne strinja voditelj SL Umberto Bossi. »Bolje je biti daleč od mrtvih, saj trupla vlečejo na dno,« je dejal, nanašajoč se na Marinija. Njegovo grobo izražanje je izzvalo vrsto kritik. OBLETNICA UMORA GEN. DALLA CHIESA Napolitano: Potrebna je mobilizacija proti mafiji PALERMO - Včeraj je minilo 25 let, odkar je v mafijskem atentatu v Palermu umrl karabinjerski general Carlo Alberto Dalla Chiesa. Dogodka so se spomnili v sicilskem glavnem mestu, pa tudi v Milanu. V Palermu so po Dalla Chiesi poimenovali karabinjersko vojašnico, v Milanu pa so položili venec k njegovemu obeležju na Diazovem trgu. Predsednik republike Giorgio Napolitano je v priložnostni poslanici, naslovljeni na palermskega prefekta, pozval državne inštitucije in civilno družbo k »mobilizaciji« proti organiziranemu kriminalu. Napolitano je poudaril, da si je general Dalla Chiesa pridobil velike zasluge v boju proti terorizmu in še zlasti Predsednik republike Giorgio Napolitano ANSA proti mafiji ter s tem postal zgled tudi za današnja prizadevanja na tem področju. Podobno misel je v svoji poslanici izrekel predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti. Notranji minister Gi-uliano Amato pa je dejal, da je treba spomin na Dalla Chieso počastiti predvsem z nadaljevanjem njegovega boja. »Pri tem ne smemo pozabiti Dalla Chiesove lekcije, po kateri sta za uspešen spopad z organiziranim kriminalom potrebna dva elementa, dobra koordinacija med državnimi organi ter sodelovanje z vsemi zdravimi družbenimi silami,« je pristavil. Nedavni mafijski pokol v nemškem Duisburgu opozarja, da je pojav organiziranega kriminala vse prej kot mrtev. Minister D'Alema na Bližnjem vzhodu RAMALA - Italijanski zunanji minister Massimo D'Alema se od včedraj mudi na tridnevnem potovanju po Bližnjem vzhodu. V središču njegovih pogovorov je izraelsko-palestinski vozel. DAle-ma se je včeraj sestal v Ramali s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in s premierom Salamom Fa-jadom. Na zaključni tiskovni konferenci je poudaril, da italijanska vlada podpira Abasovo linijo, in ne stališč Hama-sa, kot so nekateri podtikali, izrazil pa je prepričanje, da bo brez enotnosti Palestincev težko doseči mir. Vatikanski žandar si je vzel življenje VATIKAN - Včeraj zjutraj si je s strelom v glavo vzel življenje 26-letni vatikanski žandar Alessandro Benedetti, doma iz Foligna. Kolegi so ga našli okrog 7.30 v vatikanski vojašnici, ko je bil še pri življenju. Prepeljali so ga v bolnišnico Santo Spirito, kjer je okrog 9. ure izdihnil. Kaže, da se je za usodno gesto odločil zaradi ljubezenskega razočaranja. Pred nedavnim ga je namreč zapustila zaročenka. Zdi se, da je to sam izpovedal v krajšem pisnem sporočilu, ki ga zdaj preučujejo preiskovalci. Kakor hitro je zvedel za tragični dogodek, je papež Benedikt XVI. izrazil sožalje prizadeti družini in vatikanski žandarmeriji. Gre res za ugrabitev? PAVIA - Od včeraj ob zori pogrešajo 37-letnega trgovca Paola Friggija iz Be-reguarda pri Pavii. Kaže, da so ga neznanci ugrabili, ko se je okrog 4. ure zjutraj odpravljal v svoj bar s tobačno prodajalno v bližnjem kraju Motta Visconti. Ob 4.20 je namreč njegova mati dobila sms sporočilo, da je ugrabljen in da ugrabitelji zahtevajo 500 tisoč evrov v gotovini za njegov odkup. Pro-timafijsko javno tožilstvo iz Milana je odredilo zaseg njegovih imovin, da bi preprečilo izziljevanje. Sicer pa preiskovalci niso povsem prepričani, da gre res za ugrabitev, saj se je moški v zadnjih časih zelo zadolžil zaradi razkošnega življenja. SREČANJE Z ITALIJANSKO MLADINO - Govoril je tudi o spoštovanju okolja Benedikt XVI. pozval mlade, naj se izogibajo nasilja, napuha in potrošništva ANCONA - Papež Benedikt XVI. je v nedeljo pri sveti maši v Marijinem romarskem središču Loreto blizu Ancone pozval mlade, naj se izogibajo nasilja, napuha in potrošništva. »Hodite proti toku, ne poslušajte številnih glasov, zavzemaj očih se za življenjske sloge, ki temeljijo na aro-ganci, nasilju, uspehu za vsako ceno ter zu na nje mu vi de zu in last niš tvu materialnih dobrin,« je povedal papež. Ob tem je mlade pozval, naj živijo trezno in v solidarnosti, njihovi odnosi pa naj bodo iskreni in pristni, prizadevajo naj si za skupno dobro. Papež se je v Loretu udeležil prvega »trga« (agora), se pravi srečanja z italijansko mladino. Srečanje se je pri če lo že v so bo to, ude le ži lo pa se ga j e okrog 500 tisoč mladih iz vse Italije. Benedikt XVI. je mlade udeležence spodbudil tudi k zaščiti okolja. Dejal je, da je treba sprejeti pogumne odločitve, da bi zasukali trende, ki bi lahko pripeljali do nepopravljive škode. Srečanja v Loretu se je udeležilo okrog 500 tisoč mladih ANSA Evropska centralna banka 3. septembra 2007 evro valute povprečni tečaj 3.09 31.08 ameriški dolar 1,3632 1,3705 japonski jen 157,86 159,25 kitajski juan 10,2844 10,3404 ruski rubel 34,9030 35,0670 danska krona 7,4485 7,4491 britanski funt 0,67575 0,67795 švedska krona 9,3820 9,3662 norveška krona 7,9315 7,9440 češka krona 27,670 27,726 švicarski frank 1,6479 1,6451 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 254,97 253,91 poljski zlot 3,8199 3,8162 kanadski dolar 1,4362 1,4446 avstralski dolar 1,6592 1,6692 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2683 3,2666 slovaška krona 33,727 33,689 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6981 0,6980 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 87,27 86,16 turška lira 1,7763 1,7817 hrvaška kuna 7,3198 7,3207 Zadružna Kraška banka 3. septembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3822 1,3538 britanski funt 0,6844 0,6687 švicarski frank 1,6731 1,6323 japonski jen 162,4625 154,5375 švedska krona 9,6200 9,1599 avstralski dolar 1,6998 1,6281 kanadski dolar 1,4676 1,4117 danska krona 7,5921 7,3060 norveška krona 8,1426 7,7454 madžarski florint 260,2577 247,5622 češka krona 28,41915 27,03285 slovaška krona 34,5312 32,8467 hrvaška kuna 7,50371 7,13768 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 3. septembra 2007 evro valute hrvaška kuna nakup prodaja ,3855 0,6862 7,561 ,4579 160,77 ,6732 8,054 9,530 ,6845 7,57 1,3514 0,6693 7,375 1,4220 156,81 1,6320 7,856 9,295 1,6430 7,03 Banca di Cividale BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 3. septembra 2007 Indeks MIB 30: +0,26 delnica cena € var. % ALITALIA 0,815 -2,40 ALLEANZA 9,49 +0,26 ATLANTIA 24,34 -0,53 BANCA ITALESE 17,78 +6,08 BANCO POPOLARE 18,19 -0,93 BPMS 4,6675 +0,05 BPM 10,72 +0,56 CAPITALIA 7,01 +0,42 ENEL 7,6 +0,28 ENI 25,22 -0,63 FIAT 20,26 +4,06 FINMECCANICA 21,48 -0,14 GENERALI 30,22 +0,63 IFIL 7,34 +2,60 INTESA 5,55 +0,36 LOTTOMATICA 26,25 -0,49 LUXOTTICA 25,6 +2,15 MEDIASET 7,75 -0,51 MEDIOBANCA 15,86 +0,32 MEDIOLANUM 5,425 +1,12 PARMALAT 2,6625 +0,47 PIRELLI 0,837 +1,63 SAIPEM 27,64 +0,66 SNAM 4,33 +0,19 STMICROELEC 12,81 +0,33 TELECOM ITA 2,095 +0,58 TENARIS 17,07 -0,52 TERNA 2,575 -0,66 UBI BANCA 18,75 -0,05 UNICREDITO 6,295 +0,25 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana |———| Ulica dei Montecchi 6 r~PH r^l [ □ tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 1 2 Torek, 4. septembra 2007 KULTU RA / APrimorski ~ dnevnik TRST - Obisk ministra za gospodarski razvoj Pierluigija Bersanija Bersani o uplinjevalnikih in o Demokratski stranki Vlada je mnenja, da je treba uplinjevalnik zgraditi - DS nov izziv v neučinkovitem političnem sistemu Italijanska vlada soglaša, daje na Tržaškem treba zgraditi uplinjevalnik. To je izjavil včeraj minister za gospodarski razvoj Pierluigi Bersani, ki se je mudil na celodnevnem obisku v Furlaniji-julijski krajini in se je v tem okviru tudi srečal z deželnim predsednikom Riccardom Illy-jem. Sicer je Bersani pretežno govoril o Demokratski stranki v vidiku primarnih volitev, ki bodo 14. oktobra. Politični sistem namreč ni več kos svojim nalogam in so torej nujne spremembe in nov pristop do problemov države, je povedal. Zato si morajo morajo vse politične sile zavihati rokave, od desne sredine do radikalne levice. Demokratska stranka je v tem smislu nov izziv in lahko postane stranka reformistov tega stoletja, z novimi idejami in novimi rešitvami. In ni res, kot to zatrjujejo nekateri, da bo Demokratska stranka (DS) ošibila vlado. Nasprotno, če bodo primarne volitve uspešne, bo naslednji dan vlada še močnejša, je na gla sil mi nis ter. Bersani je bil dopoldne v Trstu, kjer se je sestal z deželnim predsednikom Riccardom Illyjem (o njem pravi, daje »najboljši možen predsednik« ne glede na njegovo ime) in s pooblaščenim upraviteljem zavarovalnice Generali Giovannijem Pe-rissinottom, s katerim je razpravljal o učinkih liberalizacij na ta sektor. Povedal je, da je namen vlade ščititi potrošnike in da je v tem smislu poskrbljeno za ustrezno monitoražo. Na srečanju z Illyjem je minister potrdil stališče vlade, da je treba enega od dveh predvidenih uplinjeval-nikov zgraditi, seveda ob strogem spoštovanju okolja. Uplinjevalnik je pač nujen, ker bo po eni strani jamčil dobavo plina in bo po drugi prispeval k uspešni politiki za nižanje cen na energetskem področju. Sploh pa sta Bersani in Illy razpravljala o energetski problematiki in o ukrepih za izboljšanje dogovorov med vlado in Deželo FJK, s katero so odnosi - tako minister - vsekakor zelo dobri. Na sedežu deželnega sveta se je nato Bersani srečal z novinarji, medtem ko se je popoldne udeležil srečanja na videm-ski Trgovinski zbornici in se zvečer sestal z občinsko upravo kraja Sacile pri Porde-nonu. Sicer se je minister v deželnem svetu dotaknil številnih tem, od nižanja (ali ne) davkov že s prihodnjim finančnim zakonom in demonstracije o sociali do de- Minister Bersani pri predsedniku deželne vlade 11lyju I- želnih volitev leta 2008 in podražitve živil, ki jo mora vlada nadzorovati. Po pozdravu deželnega tajnika Levih demokratov Bruna Zvecha je Bersani ob prisotnosti podtajnika na ministrstvu za evropske zadeve in mednarodno trgovino Miloša Budina ter ob udeležbi deželnih odbornikov in političnih predstavnikov LD ter Marjetice uvodoma govoril o krizi sodobne politike in o perspektivah, ki jih ponuja Demokratska stranka. Primarne volitve bodo zelo pomemben moment ljudskega odločanja, je menil Bersani in se obrnil še zlasti na občane, ki jih politika ne zanima. Politični sistem namreč danes pušča na vseh straneh. Zato je nujen zasuk in mora politika prevzeti lastne odgovornosti. Z Demokratsko stranko nameravamo zgraditi kaj novega, pravi minister, po mnenju katerega mora tudi desna sredina, pa tudi radikalna levica ukrepati. V zvezi z DS je vsekakor poglavitna resna diskusija, ki naj obravnava tudi nove probleme in naj nudi nove zamisli. Načrtovanje, konkreten prispevek in originalnost pričakuje Bersani v tem smislu tudi v deželi FJK, kjer se bo na prihodnjih deželnih volitvah DS prvič predstavila. Demokratska stranka bo namreč federativna in bo ciljala na krajevne specifičnosti, raznolikosti in sposobnosti. V deželi FJK se pripravlja nov izziv, predstavil pa se bo seštevek pozitivne Illyjeve vlade in politične inovacije. Vse to, meni Bersani, predstavlja za volilce FJK pomemben in močan predlog. Na novinarjeva vprašanja o razpravi, ali je prav nižati davke že s prihodnjim finančnim zakonom, je Bersani odgovoril, da je brezpredmetna in da je treba v resnici nadaljevati - in to v prihodnjih letih - po treh poteh: nadzorovati javne finance, smotrnejše uporabljati javni denar in kljubovati davčnemu utajevanju. Glede javnih financ ni skratka več mogoče tvegati in je potrebno tudi večje vlaganje v socialo, v boju proti davčnemu utajevanju pa mora vlada tudi zajamčiti, da bo poštenim davkoplačevalcem prišlo kaj od tega. Na obzorju je zdaj finančni zakon, ki mora torej vsebovati vse tri smernice. Vedno v zvezi z davki je Bersani tudi posredno odgovoril predsedniku Confindu-strie Montezemolu, ki je zahteval manj državne pomoči podjetjem ob vzporednem nižanju davkov. Bersani se z njim strinja, toda Montezemolo naj pove, kakšno pomoč mora vlada odreči. Kar zadeva napovedano sodelovanje nekaterih ministrov na demonstraciji o sociali, se bodo po njegovem mnenju temu odpovedali. Minister se je tudi dotaknil podra- žitev v živilskem sektorju. Ni res, da so se podražile energetske storitve, je poudaril, zato so podražitve neupravičene. Nobenega razloga ni vsekakor za alarmi-zem, ker je inflacija pod kontrolo in namerava vlada fenomen nadzorovati, tudi v sodelovanju z združenji potrošnikov. Nujna je pozornost, ker pretirani alarmi-zem postane izgovor za višanje cen, da se na koncu podraži vse. Zato je Bersani povabil združenja potrošnikov, naj bodo uravnovešena. Res je, da so v živilskem sektorju trenja, ki pa ne smejo nikakor prizadeti potrošnikov. Vlada se bo problema lotila v sklopu procesa liberalizacij, je najavil Bersani in poudaril, da leži v senatu že tretji paket normativov (skupno 55). Prva dva ukrepa sta prispevala, da se je inflacija približala evropski. Po drugi strani je bistveno tudi prepričevanje odgovornih oz. t.i. moral suasion, kar je že avgusta preprečilo podražitev bencina. Vlada mora biti skratka vselej pozorna do tega problema, mora sprožiti reforme in mora dosledno ter korektno nuditi informacije občanom. Zamisel o prirejanju referendumov glede t.i. liberalizacij je lahko nazadnje pozitivna. Bistveno je razumeti, da je njihov cilj zaščita občanov, ker zadevajo državljanske pravice, in da so spremembe v prid vsem. Aljoša Gašperlin TRG SONNINO - Prometna nesreča Skuterist na strehi avtomobila Z nosili so ga rešili iz nenavadnega položaja - Avtomobilist mu je presekal pot - Mladenič na srečo ni utrpel hujših poškodb Potem ko so mu zavarovali zlomljeno nogo, so ga položili na nosila in sneli s strehe avtomobila KROMA Rešilec službe 118 se je proti Kati-nari odpravil brez vključene sirene, vendar bo mladenič, žrtev včerajšnje prometne nesreče, verjetno potreboval dalj časa, da si opomore. Imel je zlomljeno nogo, udarec v prsi in glavo ter večjo rano na roki. Glede na razdejan skuter, s katerem se je peljal, in poškodbe na avtomobilu, v katerega se je zaletel, pa lahko rečemo, da se je še dobro končalo. Mimoidoče, ki se jih je nabralo kot na kakšni predstavi, je šokiralo nekaj drugega. Večkrat se zgodi, da ranjenca rešujejo izpod vozila. Tokrat pa so ga kar s strehe avtomobila, na katerem je po silovitem udarcu pristal. Mladenič je bil po Drevoredu D'Annunzio namenjen proti Trgu Garibaldi, ko se je naenkrat znašel pred fiatom punto, kije prihajal v nasprotni smeri. Avtomobil pa tam ne bi smel biti, kljub dvojni beli neprekinjeni črti je namreč zavijal v Ul. della Raffine-ria, pri čemer je skuteristu presekal pot. Po trčenju je mladeniča odbilo v vetrob-ran, s katerega je dobesedno odletel na streho in kar na njej počakal reševalce. TURIZEM Romita zavrača kritike opozicije Devinsko-nabrežinski podžupan in občinski odbornik za turizem Massimo Romita se je s tiskovnim sporočilom odzval na kritike, ki jih je vodja opozicije v občinskem svetu Massimo Veronese iznesel prejšnji teden na račun Retove uprave. V članku z naslovom: »Devin-Nabreži-na: slabi izgledi za turizem?«, objavljenem 31. avgusta, je bil Veronese kritičen do potez občinskega odbora na področju turizma. Romita meni, da Veronese neutemeljeno napada občinsko upravo brez predhodnega poznavanja obravnavane teme in to v zvezi s področjem, ki je z Retovo upravo končno zadihalo in se začelo razvijati. Na področju turizma se je po njegovem mnenju spremenil trend, ki je zaznamoval to ozemlje celih 50 let: občina je pomemben dejavnik in ni več speče ozemlje. »Postali smo vhod naše pokrajine, skozi katerega vstopajo turisti, ki se na našem ozemlju tudi pogostokrat zaustavijo« je zapisal Romita in pristavil, da je Veronese komentiral nek članek, ne da bi se predhodno seznanil s podatki, ki se nanašajo na razne vrste gostinskih objektov, vse do zasebnih stanovanj. Uradni podatki Dežele FJK (slednji primerjajo podatke za obdobje med januarjem in julijem 2007 s tistimi iz istega obdobja v letu 2006) naj bi kazali na stalno večanje števila obiskov. Prihodi turistov so se baje povečali za 20,81%, prisotnosti pa za 25,46%. Pri tem ni mogoče upoštevati podatkov o kampih, ker slednje trenutno pogojuje zaprtje Campinga Imperial zaradi preureditvenih del. Podžupan meni, da so trditve o izenačenju poslovanja oz. o turistični katastrofi lažne. Dokazi o pozitivnem trendu so po njegovem posledica ekipnega dela raznih ustanov, in sicer deželne, pokrajinske in občinske uprave ter turističnih konzorcijev in odborov. Romita, ki vodi občinsko od-borništvo za turizem od leta 2002, trdi, da ni imel takrat ničesar v rokah. Zdi se mu, da je s svojo ekipo doslej opravil zadovoljivo turistično promocijo ozemlja, potrudil pa se bo za še učinkovitejše delo. V kratkem (in v pričakovanju na dovoljenje nadzorstva) bodo postavljeni prvi reklamni panoji v sklopu AIAT-a; s Pokrajino Trst bodo vzpostavili celo vrsto storitev, v naslednjih mesecih pa načrtujejo sklop pobud za turistično promocijo ozemlja, v sodelovanju z Deželo, Pokrajino in ostalimi občinskimi upravami ter s turističnimi operaterji. Omenil je prisotnost de-vinsko-nabrežinske občine pri pobudi Friuli Doc (13.-16. september), pa še Barkolano (11.-14. oktober) in sejem v Luganu (1.-4. november), kjer bodo predstavili nove brošure za promocijo tega ozemlja po svetu. Ne strinja se s trditvijo, da noče nihče v Občini Devin-Nabrežina vlagati v turizem: »Razpolagamo z operaterji, ki so to že storili in nameravajo nadaljevati po tej poti. Vlaganja potrebujejo čas, potrebujejo pa tudi primerne objekte, prav tiste objekte, katerih izvedbo odločno zavračajo svetniki leve sredine« je zapisal podžupan. Sesljanski zaliv in Hotel Evropa lahko postaneta zamujeni priložnosti in opozicija redno glasuje proti tema projektoma, ki sta stekla z Reto-vim odborom. »Glede končnih ocen o letošnji turistični sezoni pričakujem podatke za avgust in september, ki bodo nedvomno dokazali, da ne govorim v prazno«, je bil zaključek sporočila. 8 1 2 Torek, 4. septembra 2007 KULTU RA / SLOVESNOST - Večtisočglava množica uslužbencev družbe v nedeljo preplavila Trst Zavarovalnica Generali dopolnila 175 let Po številnih uspehih novim izzivom naproti Predsednik Antoine Bernheim: »Po težkih letih doživljamo odlično obdobje«- Kmalu tudi na indijskem trgu V nedeljo je na Velikem trgu kraljeval krilati lev, zgodovinski grb družbe Generali KROMA »Levja nedelja«, na kateri je Trst gostil vsedržavno slovesnost ob 175-letnici ustanovitve zavarovalnice Generali, je minila v duhu praznovanja slavne preteklosti, a je bila ob enem tudi priložnost za splošen pogled na seda nji polo žaj družbe in za predstavitev izzivov, s katerimi se bo spoprijela v bližnji prihodnosti. Primerljivo slovesnost je družba organizirala le enkrat doslej, leta 1957 v Benetkah. Prvi del sporeda se je odvijal dopoldne na Velikem trgu, kamor je prihrumelo kakih štiri tisoč funkcionarjev in posrednikov trgovske veje zavarovalnice. Na trgu so bile postavljene stojnice, ki so izoblikovale veliko črko G, na ogled je bila tudi razstava fotografij. Po kosilu so avtobusi prepeljali množico do tržaške športne palače, kjer je orjaško zborovanje napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Glavno besedo so imeli predsednik družbe Antoine Bernheim (francoski »veliki modrec« bo v Trstu kmalu deležen častnega meščanstva) in pooblaščena upravitelja, Tržačana Giovanni Perissinotto in Sergio Balbinot. Debato je vodil znani italijanski novinar Enrico Mentana. Bernheim je bil zadovoljen, da se je slavljenje odvijalo v Trstu, saj se je zavarovalnica iz tega mesta povzpela na svetovno raven. Pristavil je, daje položaj družbe odličen, saj doživlja pravi preporod po nedavnem težkem obdobju. Navedel je številke, ki pričajo o uspehu: po podatkih, ki jih je objavila revija Fortune, se uvršča družba Generali na 30. mesto lestvice največjih svetovnih podjetij. V letu 2006 je zabeležila obseg prodaje v višini 64,5 milijard evrov (leta2003 »samo« 49,6 milijard), v Evropi šteje 54 milijonov klientov. Po predsednikovih besedah je nadaljnja rast obvezna, saj se mora družba enakovredno kosati z velikanoma Axa in Allianz. Balbinot je spomnil, daje družba prevzela vodilno vlogo na trgih Vzhodne Evrope in se ob tem okrepila na Kitajskem, jeseni pa bo prvič pristala v Indiji. Naslednji cilj naj bi bil ruski trg. Perissinotto je govoril o poslovni strategiji v zvezi z vsebinskimi vprašanji: zavarovalnica naj bi v prihodnjih letih izboljšala kakovost storitev in posvetila posebno pozornost potrebam starejšega prebivalstva. »NOVA KRAŠKA OBČINA« - Pretekli torek v Ljudskem domu v Trebčah »neformalno srečanje« Ko bi Kurtz videl kraške karbonarje Odvetnik Corbo: »Menia je začel z mano študirati pravo, a je končal študij deset let za mano...« - Sinoči novo srečanje v Trebčah • •• Howard Kurtz, kolumnist Washington Posta, je pred leti zapisal aksiom: »Novinar ni nujno, da napiše vse, kar izve.« V intervjuju je takole nadaljeval: »Sam lahko presodi, kaj naj objavi. Osebno sem se vedno držal pravila, da sem objavil le kakih 70 odstotkov tega, kar sem izvedel. Na preostalih 30 odstotkov pa nisem pozabil. Vedno lahko prav pridejo.« Besedico, dve, je Kurtz izrekel tudi o embargu. »Prav je, da se ga novinar drži. To je stvar zaupanja. Če pa je zaupanje zlorabljeno... « V tem nedokončanem stavku tiči poanta o pisanju (in ne-poročanju) o »naših sanjah«, kotje predsednik vzhod-nokraškega rajonskega sveta Marko Mil-kovič poimenoval zamisel o novi kraški občini. Tržaški italijanski dnevni tisk ji je od sobote dalje posvetil kar nekaj strani pozornosti. Dogodek, kije sprožil tolikšno novinarsko zanimanje, pa se je zgodil že štiri dni prej in ga je - za popolnejše razumevanje celotne zadeve - vredno malce obuditi. In to neposredno, iz prve roke. Ker mu je Primorski dnevnik bil priča. Pretekli torek zvečer se je v Ljudskem domu v Trebčah zbrala skupina 28 ljudi. Velikanska večina moških, le dve ženski. Večina je bila Slovencev, pet ali šest je bilo Italijanov. Po slovenskem pozdravu je srečanje potekalo v italijanščini. »Iz praktičnosti«, je pojasnil Milkovič. Novinar Primorskega dnevnika mu je lahko prisostvoval pod pogojem, da o njem ne bo poročal. »Srečanje je neformalno, zgolj izmenjava mnenj,« je tisti sestanek v kar-bonarski omaki označil predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta. Klasični embargo, pač. Milkovič je vsekakor zajamčil, da bo novinar pravočasno obveščen, v primeru ko bi začeli drugi (beri: novinarji) stikati za zadevo »samostojna kraška občina«. V svojem uvodnem poročilu je Milkovič govoril o »samostojni upravni enoti«: združitvi vzhodnega in zahodnega Krasa v enotno občino, od Bazovice do Križa«. Sestanek je označil kot »začetek avanture«, s katero ne gre več odlašati. O samostojni kraški občini naj bi sanjale že generacije; leta 1992je sicer prišlo do nekakšnega poskusa, ki pa so ga »pokopale« stranke. Nova občina naj bi ne imela »stranskih učinkov«. To bi bila mana za kraško ozemlje, kije zadnja leta postalo zgolj »de-pandansa mesta«. Mestna uprava je popolnoma pozabila na kraško ozemlje, z razliko od dolinske in zgoniške, ki sta z obrtnima conama dala novega zagona lastnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju. Tržaška občina je sicer uredila kolesarsko stezo od Obeliska do nekdanjega trebenskega »škovacona«, a je po enem letu že zaraščena. Tudi vzdrževanje openskega tramvaja je vprašljivo. Dialoga z mestnimi upravitelji ni, vse odločitve padajo na kraško ozemlje z vrha. Milkovič je tudi nakazal, kako naj bi se upravno kazala nova občina: župan, šest odbornikov, 20 svetnikov (namesto 28, kolikor jih sedaj štejeta oba kraška rajonska sveta). Besedo je nato predal odvetniku Ro-biju Corbu, da bi orisal zakonski postopek, ki naj bi privedel do ustanovitve samostojne kraške občine. Corbo je uvodoma omenil deželni zakon št. 5 iz leta 2003, nato pa je četrt ure govoril, kako naj bi temu nasprotovali »nekdanji fašisti in nekdanji komunisti«, kako je »začel študirati pravo skupaj z Robertom Menio in kako je Menia končal študij deset let za njim,« ter kako je treba »prej govoriti z Il-lyjem«. O postopku za »osamosvojitev kkraške občine« - nič. Šele po izrecnem vprašanju je omenil, da »bi morali o tem govoriti več kot dve uri, ker je zadeva zapletena,« da bi »5 ali 6 tisoč zbranih podpisov imelo svojo težo,« in »da bi morala dežela odločati o referendumu«. Slišati je bilo nato mnenje, da bi bilo treba »ustanoviti odbor«, da bi ta odbor »moral biti ne-partijski« in da bi »morali imeti potrebo politikov, vseh politikov.« Do izraza je prišlo nezadovoljstvo o nedelovanju tržaške občinske uprave na Krasu, pa tudi mnenje, da bi bilo treba zakorakati na pot nove kraške občine »s počasnimi koraki« in da naj bi tak prvi korak predstavljalo »zbiranje podpisov v podporo novi občini.« Konspirativno srečanje »kraških karbonarjev« - če si lahko izposodimo skovanko enega od udeležencev - se je zaključilo z vabilom na nov sestanek, čez en teden. Vtem času naj bi udeležend skušali razširiti krog somišljenikov nove občine. Vse, seveda, brez vmešavanja tiska. Konspiracija je zdržala bore štiri dni. Ko bi bili v polpreteklosti tako kon-spirativno uspešni - ubogi partizani in adijo zgodovina! Ob prebiranju izjav protagonistov zgodbe o še neoplojeni kraški občini v dnevnem tisku je spomin spet poromal h kolumnistu Kurtzu. Kaj bi on menil o kraških karbonarjih in pohojenem zaupanju ?Odgovor bi bil verjetno neobjavljiv. Marjan Kemperle Zgoraj: predsednik Marko Milkovič in odvetnik Robi Corbo; spodaj: udeleženci torkovega srečanja v Ljudskem domu vTrebčah / TRST Torek, 4. septembra 2007 9 PRIREDITVE - Evropski dan Judovska kultura močno vplivala na razvoj Trsta Srečanj, ki so se vrstila cel dan, se je udeležilo skoraj štiri tisoč obiskovalcev Skoraj štiri tisoč ljudi se je udeležilo nedeljskih srečanj v okviru Evropskega dne judovske kulture. Predsednik vsedržavnega združenja judovskih skupnosti Renzo Gattegna je že pred dnevi poudaril, daje medsebojno spoznavanje najboljša pot, ki zagotovlja mirno in tvorno sožitje med kulturami ter premaguje predsodke. Z ozirom na to je izrazil zadovoljstvo nad vse bolj pogostim odpiranjem judovskih krajev (sinagog, muzejev, pokopališč itd.), kamor zahaja mnogo kulture željnih ljudi. Gattegna je bil navzoč na tržaških srečanjih, saj se je v tem mestu odvijal osrednji praznik v Italiji. Nedelja se je začela z uradnimi pozdravi v sinagogi v Ul. Sv. Frančiška, ki je bila tokrat odprta vsem. Uvodoma sta spregovorila tudi tržaški župan Roberto Dipiazza in predsednik deželne uprave Riccardo Illy. Oba sta spomnila na pomembno vlogo, ki jo je odigrala v našem prostoru judovska kultura, omenila sta tudi mnoge judovske osebnosti, ki so zaznamovale tržaško in deželno stvarnost. Dan se je nadaljeval z bogatim kulturnim programom, ki je vključeval razstave, literarna srečanja in večerni koncert. Srečanja so bila osredotočena na like mnogih judovskih osebnosti, ki so bile tako ali drugače vezane na Trst. Po-bliže je bilo mogoče spoznati like slavnega newyorškega župana Fiorella La Guardie, pisatelja Giorgia Voghere, umetnika Herberta Paganija, slikarja Gina Parina in očeta italijanske psihoanalize Edoarda Weissa. t: S Predsednik tržaške judovske skupnosti Andrea Mariani na odprtju nedeljskega dne v sinagogi KROMA TABORNIKI RMV - Tridnevno taborjenje v Bazovici Odprta vrata v naravo: 2. epizoda Najnovejša akcija tabornikov RMV bo potekala od 6. do 8. septembra - Spanje pod šotori, taborni ogenj, lokostrelstvo, kreativne delavnice in igre svetovnega Jamboreeja Taborniki bodo na bazovski gmajni spoznavali svet lokostrelstva tudi s pomočjo lokostrelcev domačega društva Zarja Taborniki Rodu modrega vala se s polno paro pripravljajo na novo sezono. Od četrtka, 6. do sobote, 8. septembra bo na bazovski gmajni potekala akcija »Odprta vrata v naravo«. Prvo epizodo najnovejše akcije so RMV-jevci izvedli že letos junija na Goriškem. Akcija je privabila kar nekaj novih članov, ki so se letos udeležili poletnega taborjenja na Slapu ob Idrijci. »Odprta vrata v naravo« je tridnevno taborjenje, kjer bodo potekale vse značilne taborniške aktivnosti: od postavljanja šotora do priprave ognja, od lokostrelstva do kreativnih delavnic in »svetovnih« igric. Tridnevno taborjenje na bazovski gmajni bo tudi tokrat namenjeno vsem članom RMV in obenem vsem tistim, ki bi radi spoznali taborniške aktivnosti na taborjenju, se zabavali v družbi tabornikov in se preizkusili v tipičnih taborniških aktivnostih. Začetek akcije bo v četrtek ob 14.00 uri, uradni zaključek pav soboto po večerji okoli 20.00 ure, nakar bo sledil tradicionalni taborni ogenj. Posebna akcija »Odprta vrata v naravo« je namenjena vsem, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Tabora se lahko vsakdo udeleži v celoti ali le delno (nekajurni obisk). Otrok se namreč ob prihodu prijavi in se takoj vključi v dejavnosti. Skupine bodo pod vodstvom vodnikov (starejših tabornikov) spoznavale in gradile taborne objekte, se igrale ali se preizkušale v najrazličnejših tabornih aktivnostih. Otrok lahko pride na obisk kadarkoli, za odhod pa se starši odločijo sami. Prvi dan bo namenjen gradnji tabornih objektov, zvečer pa bo tipični taborni ogenj, ki se ga lahko udeleži vsakdo. Akcijo bo popestril poldnevni izlet in lokostrelska delavnica s člani lokostrelske sekcije Zarje. Vsaka skupina bo sama izbirala dodatne aktivnosti: kreativne delavnice, igre iz svetovnega Jamboreeja, hojo s hoduljami ter druge skupinske in individualne igre. Vsak udeleženec bo dobil vse obroke (jutranjo in popoldansko malico, kosilo in večerjo). Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko. Celotna akcija je popolnoma brezplačna. Vsak udeleženec bo dobil majčko. Za vse dodatne informacije: 3401635884 (Majna), 335-5316286 (Veronika). (V. S.) Naravovarstveniki in uplinjevalnik v Kopru Naravovarstvena organizacija WWF se je oglasila v zvezi z vestmi, po katerih naj bi nemška družba TGE Engineering imela v načrtu izgradnjo uplinjevalni-ka v Koprskem zalivu. Po njenem mnenju bi bil vpliv na okolje zaznaven tudi na Tržaškem, kar pomeni, da bi svoje mnenje morali izraziti tudi italijanske ustanove in občani, zaradi česar so se že obrnili do slovenskih in italijanskih oblasti. Podobnega postopka v odnosu do Slovenije in Hrvaške so se držali, ko je bil govor o uplinjevalnikih na tukajšnji strani meje. Naravovar-stveniki pravijo, da bi morali glede mo-rebbitnega koprskega uplinjevalnika razpolagati z dokumentacijo v italijanskem jeziku in se obenem zavzemajo, da bi tudi Dežela FJK in občine v bližini italijansko-slovenske meje sledile zgledu WWF ter vlado v Ljubljani opozorile o interesu, da sodelujejo pri postopku glede vpliva na okolje. Samoevalvacijski test na inženirstvu Na Fakulteti za inženirstvo je predvideno, da študenti pred vpisom opravijo samoevalvacijski test. On-line vpisovanja so se sicer že zaključila, vendar se interesenti lahko še danes osebno zglasijo v tajništvu za študente na Trgu Evropa 1. Test bo na vrsti že jutri, 5. septembra, z začetkom ob 15.30 v dvorani A (v stavbi H3). Kandidati se morajo predstaviti že ob 14.30 za identifikacijski postopek, rezultati pa bodo objavljeni 10 dni po opravljenem testu. Predstavitev triletnih diplomskih tečajev Na Fakulteti za matematiko, fiziko in naravoslovne vede Tržaške univerze so tudi letos uvedli več triletnih diplomskih tečajev: iz kemije, fizike, informatike, matematike, okoljskih ved, biologije, geologije in naravoslovnih ved. Za podrobno predstavitev tečajev bodo jutri ob 10. uri v stavbi H3, na Trgu Evropa 1, zadolženi docenti in bivši študenti, ki bodo prisotne pospremili tudi na ogled oddelkov, dvoran in laboratorijev. Usodni korak mlade matere Na ploščadi ob svetišču na Vejni je v nedeljo popoldne odjeknil strel, mimoidoči so takoj prihiteli pogledat, kaj se dogaja, a mladi materi, 36-letni Silvii Maldini, ni mogel nihče več pomagati. Po poklicu je bila zaprisežena stražnica, zaposlena je bila pri varnostnem institutu Vigilanza. Do Vejne se je pripeljala z avtomobilom, se ustavila, vzela v roke pištolo, s katero je poklicno razpolagala, in naredila usodni korak. Žal je ni ustavila niti misel na njena dva otroka, eden je še mladoleten. ŠOLSTVO - Danes v Kulturnem domu Odprtje jesenskega seminarja za šolnike Danes se bo v Kulturnem domu z otvoritvenim predavanjem in slavnostnim odprtjem z začetkom ob 9. uri začel že 42. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini. Gre za seminar, ki ga po meddržavnih dogovorih Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije nudi slovenskim šolam v Italiji, organizacijsko in vsebinsko pa ga oblikuje Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Soorga-nizatorji seminarja so še italijansko ministrstvo za šolstvo, Deželni šolski urad za Furlanijo Julijsko krajino in Urad za slovenske šole pri slednjem. Uvod v današnje slavnostno odprtje bo kot ponavadi otvoritveno predavanje. Tokrat bo, po uvodnih pozdravih pedagoške svetovalke Andreje Duhovnik Antoni in koordinatorja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu FJK Tomaža Simčiča, govorila Andreja Barle Lakota, direktorica Urada za šolstvo pri Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Sloveni- je, tema njenega predavanja pa je Ugotavljanje kakovosti - zarota evalva-tivne države. Predavanju bo sledila slavnostna otvoritev s pozdravnimi govori in kulturnim programom, ki ga bo ob li ko val Har mo ni kar ski or ke ster Glasbene matice Synthesis 4. Odprtje se bo zaključilo s tradicionalnim sprejemom, ki ga vsako leto Ministrstvo za šolstvo in šport ter generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu prirejata za slovenske šolnike v Italiji. Jutri pa bo seminar prešel v živo s predavanji za profesorje nižjih in višjih srednjih šol, ki bodo z začetkom ob 9. uri potekala na Nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah. V četrtek bodo na Osnovni šoli Otona Župančiča v Gorici predavanja za vzgojitelje in učitelje vrtcev in osnovnih šol z Goriškega in iz Benečije (začetek ravno tako ob 9. uri), v petek pa bodo na OŠ Franceta Bevka na Opčinah predavanja za vzgojitelje in učitelje vrtcev in osnovnih šol s Tr žaš ke ga. Tu di v tem pri me -ru se bodo predavanja začela ob 9. uri. SDGZ - Važno obvestilo podjetnikom Nepovratni prispevki Za namestitev fotovoltaičnih naprav in za trgovine na območju nekdanje gosrke skupnosti Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča svoje člane in sploh vse podjetnike, da sta v tem času v teku dva razpisa, ki predvidevata nepovratne prispevke v korist podjetjem. Prvi razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu FJK (BUR) dne 22. avgusta 2007, se nanaša na dodelitev prispevkov podjetjem, ki so aktivna vsaj dve leti in nameravajo namestiti sončne foto-voltaične naprave za proizvajanje električne energije z močjo nad 10 kW. Te naprave bodo lahko nameščene na že obstoječi stavbi ali na stavbi, ki je šele v izgradnji. Prosilec mora biti tudi podpisnik pogodbe za dobavo električne energije ter mora biti lastnik ali imeti razpoložljivost nepremičnine, v tem primeru pa je nujno privoljenje lastnika. Naprave morajo ustrezati tehničnim predpisom, predvidenih v prilogah B in C razpisa. Finansirani so lahko sledeči stroški: a) dobava in polaganje materialov in potrebnih sestavnih delov naprave; b) izvršitev potrebnih zidarskih del ter stroški za varnost pri delu; c) tehnični stroški (načrtovanje, splošni stroški in stroški pregledov), ki ne presegajo zakonsko predvidenih odstotkov. Prošnjo je treba predstaviti do 21. septembra 2007, slednja pa mora vsebovati tudi okvirni projekt naprave ter finančni prospekt investicije. Koristnik bo nato moral počakati na odlok, s katerim Dežela odobri ali zavrne prošnjo. Prispevek bo lahko kril največ 80% stroškov in ni združljiv z drugimi javnimi prispevki za isto naložbo. Koristnik prispevka bo moral v obdobju petih let od odobritve odloka poskrbeti za ohranitev delovanja naprave, je ne bo smel prodati, ne bo smel prodati objekta, na katerem je le-ta nameščena ali mu spremeniti namembnost. Prosilci bodo morali spoštovati novi režim »de minimis«, kar pomeni, da bodo lahko v treh letih prejeli največ 200.000,00 € javnih subvencij. Kot omenjeno, pa je trenutno v te ku tu di raz pis za po moč naj -manjšim trgovskim in gostinskim podjetjem, ki se nahajajo na območju bivše gorske skupnosti. Gre dejansko za območje vseh občin tržaške pokrajine ter zaselkov na kraškem robu, z izjemo mestnega središča. Trgovska podjetja, ki so lahko deležna prispevka, ne smejo presegati letnega prometa, ki ga določa razpis. Promet se razlikuje glede na območje, kjer se podjetje nahaja, in ne samo na dejavnost podjetja. Prošnje je treba predstaviti do 14. sep tem bra 2007. Fi nan si ra ni so lahko vsi stroški, ki se nanašajo na dejavnost podjetja, v meji 70%. Maksi-mal ni pri spe vek pa lah ko zna ša 3.000,00 €. SDGZ je na razpolago za vse morebitne informacije (tel. 040.67248.39/28 ali po emailu bost-jan.starc@servis.it ali borut.sar-doc@servis.it). 1 2 Torek, 4. septembra 2007 KULTU RA OPČINE - Finžgarjev dom Vesela pomlad vedro zaključila poletni pevski tečaj Poj z menoj Na zaključnem nastopu je bilo igrivo KROMA / ODPRTA VRATA V NARAVO TA80R, KI SE GA LAHKO UDELEŽIŠ TUDI TIH Bazoviška gmajna od 6. do 8. septembra INFO: Majna 3401635884 Veronika 335531628 6 Vabljeni vsi osnovnošolci in srednješolci!! - Ob rojstvu male Julije Siega iskrene čestitke očetu Borisu, mami Doris in bratcu Fabijanu ZTT Ob rojstvu malega Jerneja iskreno čestitamo tajniku Mitji Ozbiču in ženi, drugorojenčku pa želimo mnogo sreče in 'raziskovalnih uspehov'! SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut Prisrčno vzdušje in zadovoljni obrazi so kot iskrena dobrodošlica objeli publiko zaključnega nastopa udeležencev poletnega pevskega tedna za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki ga je priredilo društvo Vesela pomlad. Opensko otroško in mladinsko pevsko društvo stopa v tridesetletnico delovanja z vsakoletnim običajem študijskih dnevov, na katerih stari in novi pevci intenzivno naštudirajo nov program, se zabavajo in se tudi marsikaj naučijo pri zanimivih popoldanskih športnih in kulturnih dejavnostih. Letošnja ponudba je bila posebno pestra in program lepo sestavljen, da je ob pevskem »po- MERESTATE '07 Zaključni večer v Pomorskem muzeju V tržaškem Pomorskem muzeju (Ul. Campo Marzio 5) se bo v petek, 7. septembra, zaključil niz poletnih srečanj v sklopu prireditve Marestate 2007. Zaključno dejanje bo ob 21. uri odigrala konferenca na temo »In cammino olt-re i confni, sulle tracce dell'antica ferro-via Parenzana«, ki jo bosta vodila Massimo Gobessi in Marino Vocci. Udeleženci si bodo lahko ogledali tudi Pomorski muzej, ki bo odprt od 20. do 23. ure. Včeraj danes Danes, TOREK, 4. septembra 2007 ZALKA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.38 -Dolžina dneva 13.09. Luna vzide ob 23.22 in zatone ob 15.26. Jutri, SREDA, 5. septembra 2007 LOVRENC VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,3 stopinje C, zračni tlak 1015,3 mb pada, veter 7 km na uro zahodnik, vlaga 58-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,4 stopinje C. di Lekarne Od ponedeljka, 3.septembra, do sobote, 8. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040-367967, Ul. Mascagni 2 - 040-820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040-211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros- uku« ponudil vsak dan različne spodbude in odkritja. Prvi dan je bil na sporedu ogled kmetije Lenarta Vidalija, kjer so otroci in njihovi spremljevalci po ogledu domačih živali okusili domače dobrote. Udeleženci pevskega tedna so poleg glasilk razgibali tudi mišice; najprej so preživeli lep popoldan na kotalkah v družbi izvežbanih kotalkaric Poleta in trenerke Mare Bertocchi, nato pa jih je voditeljica Veronika Jazbec pospremila v bazen. Malokateri otroci te starosti so si kdaj ogledali delavnico lutnar-ja, zato je med popoldanskimi pobudami na poseben način izstopalo kot dragocena in redka priložnost srečanje z domačim obrtnikom Ivanom Miličem, ki je pokazal malim obiskovalcem svoje orodje in dele glasbil. Od po ne delj ka do pet ka so se otroci vsako jutro srečevali z animator-ko Metko Šinigoj ob branju pravljice, po kateri so potem oblikovali ročno delo ali risali (njihove risbe in izdelki so v tednu delavnice krasili vežo Finžarjeve-ga doma). Dopoldanske ure so bile nato posvečene petju in plesu na temo slovenske ljudske glasbe. Izbrana vezna tema je bila samo navidezno »običajna«, saj so pristne ljudske pesmi za mlajše generacije čisto nov svet. Glasbena dediščina slovenskih regij je tvorila snov pevskega sprehoda, ki ga je vodila zborovodkinja Mira Fabjan, medtem ko je Urška Šinigoj uvedla otroke v preproste plese. Prav tako so se otroci v razvedrilnih uricah prvič soočili z igrami setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040-633080. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta. AMBASCIATORI - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Shrek terzo«. ARISTON - 21.00 »Miss Potter«. CINECITY - 16.00, 22.00 »Sicko«; 18.20, 20.10 »Licenza di matrimonio«; 16.00, 20.10, 22.10 »Pathfinder: la leggenda del svojih dedov. Edvin Bukavec, ob sodelovanju nekaterih pevk mlajše dekliške pevske skupine, je naučil male pevce starih iger po zapisu, ki ga je pred leti pripravila gospa Berta Vremec. Zaključni nastop je bil odsev dobrega počutja in uspešnega poteka delavnice z zaporedjem pevskih in plesnih točk, ki so jih otroci izvedli sproščeno in z veseljem. Nastopajoči so osvojili ki-tične, večkrat igrive ljudske pesmice, iz-števanke in igrice in se iskreno zabavali ob podajanju, doživeto, bolj kot naučeno, kar je nagradilo zamisel zboro-vodkinje in potrdilo primernost tovrstne literature tudi za uvod najmlajših v pevsko dejavnost (trije udeleženci so bili stari komaj pet let). Med pevci sta bila tudi dva nadarjena glasbenika, pianist Rok Dolenc in harmonikar Erik Purič, ki sta suvereno spremljala petje in plese. Na dveh panojih v dvorani so že visele fotografije celotedenske delavnice, spomini prijetnih študijsko-raz-vedrilnih dnevov, katerih se je udeležilo 27 otrok, za katere j e skrbel a ekipa enajstih vzgojiteljev in animatorjev in prav tako številna, uglašena skupina staršev-prostovoljcev. Predsednik društva, gospod Franc Pohajač, je posrkbel, da so vsi animatorji ob koncu dobili slad ko da ri lo, otro ci pa pri zna nje in spominček. Pevski teden je vsako leto uvod v pevsko leto, ki se bo pričelo v torek, 18. septembra ob 16. uri, ko bodo mali pevci z veseljem sprejeli tudi nove prijatelje od 6. do 10. leta starosti. (ROP) guerriero vichingo«; 18.00, 22.15 »Di-sturbia«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »II bacio che aspettavo«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Captivity«; 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.30, 19.30, 20.00, 20.30, 21.30, 22.00. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »Gli amori di Astrea e Céladon«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.15, 21.00 »4 mesi, 3 settimane, 2 giorni«. FELLINI - 16.00, 18.05 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 20.10, 22.20 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Sicko«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Il bacio che aspettavo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.30 »Rata-touille«; 16.30, 18.40, 20.50 »Vsemogočni Evan«; 17.40, 19.30, 21.20 »Kako se poročiti in ostati samski«; 21.00 »Transformerji«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00,17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Captivity«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pa-thfinder: la leggenda del guerriero vichingo«; Dvorana 3: 16.00 »The Reef: Amici per le pinne«; 18.45, 22.15 »Di-sturbia«; 17.15, 20.30 »The Invisible«; Dvorana 4: 16.00, 17.30, 20.30, 22.15 »Licenza di matrimonio«; 19.00 »Il matrimonio di Tuya«. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.00, 22.00 »Shrek terzo«; Dvorana 2: 16.00, 18.10 »Shrek terzo«; 20.10, 22.15 »4 mesi, 3 settimane e 2 giorni«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.15 »Captivity« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Il bacio che aspettavo«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »Sicko«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da bo na sedežu šole od ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s for-mativnim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 8. septembra. Redni pouk se začne v ponedeljek, 10. septembra, ob 8. uri. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo začel tečaj slovenskega jezika za učence, ki so se predhodno nanj priglasili danes, 4. septembra, 2007 in sicer po sledečem razporedu: torek, sreda, četrtek, petek od 8.30 do 10.30 za 1. razrede obeh sedežev in 2. razred Sv. Ivana; torek, sreda, četrtek, petek od 10.30 do 12.30 za 2. razred sedeža na Katinari in za vse tretje razrede obeh sedežev. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bo 1. zbor učnega osebja za š.l. 2007/08 v sredo, 5. septembra 2007, ob 10. uri, v prostorih OŠ. Bevk na Opčinah. RAVNATELJSTVO DTTZG Ž. ZOIS obvešča, da se bo podporni pouk začel v četrtek, 6. septembra 2007. Urnik je izobešen na oglasni deski na sedežu šole. Redni pouk se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA Simona Gregorčiča iz Doline obvešča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 10. septembra 2007 od 7.45 do 13.30. NA SREDNJI ŠOLI S. KOSOVELA (Opčine in Prosek) se pouk prične 10. septembra, ob 8. uri. V prvem tednu pouka bodo učenci na šoli od 8. ure do 13.30. RAVNATELJSTVO DSŠ IGO GRUDEN V NABREŽINI obvešča, da se bo prvi dan pouka začel v ponedeljek, 10. septembra 2007, s polnim urnikom in sicer od 7.45 do 13.15. Občinska služba je sporočila, da so vsi prevozi s šolabusom urejeni že s prvim dnevom pouka. DSŠ I. CANKARJA pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra 2007, ob 7.50 in se bo zaključil ob 13.35. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da se bo pouk v otroškem vrtcu v Se-sljanu z italijanskim učnim jezikom ter v otroškem vrtcu v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom, pričel v sredo, 12. septembra, s sledečim urnikom: od srede, 12. do petka, 14. septembra 2007, od 8. do 13. ure (brez kosila); od ponedeljka, 17. S Izleti ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BOLJUNCA prireja v soboto, 15. septembra, vsakoletno romanje na Brezje in izlet na Bled. Ob tej priliki bomo obiskali tudi župnijsko cerkev v Mošnjah (pri Radovljici), ki jo vodi bivši dolinski župnik p. Rafko Slejko. Vpisovanje in info: Just Vodopivec 040-227031 (338-7910633); šolske sestre v Borštu 040-228255. SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Ob priliki vsakoletnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v soboto, 15. septembra pri koči na Golici, SPDT vabi k udeležbi člane in prijatelje. Na razpolago bo avtobus. Informacije in prijave dobite na tel. št.: 040220155 Livio ali 040-2176855 Vojka. 0 Prireditve KONCERT ZA MIR 2007 - 5. IN 6.SEP-TEMBRA NA RAZSTAVIŠČNEM PROSTORU V ZGONIKU, od 19. ure dalje. Nastopile bodo skupine: Alter ego, The M.A.F.F., Pown Kufr, Ultra Maci's mobile, Zakkaman & Revolutionary, Tribe of Lion ter Kiss my Nash, 50%, J'accuse, Magenta, Wild Horses, 3 Prašički. Pa še: gledališke predstave, av-diovizualne projekcije, razni posegi, informacijske stojnice, možnost vpisnine na pohod Perugia -Assisi in enoga-stronomski kioski. Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik v sodelovanju s krajevnimi društvi, Pokrajina Trst, Občina Dolina in Občina Repentabor ter Omizje za mir. K pobudi so pristopili tudi: Pokrajina Gorica, Občine: Tržič, Doberdob, Sovodnje ob Soči, Milje, Sežana, Komen, Miren-Kostan-jevica in Hrpelje-Kozina. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert TPPZ Pin-ka Tomažiča, ki bo 8. septembra 2007, ob 20. uri, na dvorišču Gospodarske zadruge v Bazovici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Brdih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. V NEDELJO, 16. SEPTEMBRA 2007 se bo v kraju San Vito al Tagliamento odvijal celodnevni zborovski praznik »CORI IN FESTA«, na katerem bo na več koncertih nastopilo kar 28 odličnih zborov. Med njimi bo tudi Oktet Odmevi iz Zgonika (TS) - dirigent Rado Milič, ki bo predstavljal Zvezo slovenskih kulturnih društev na naslednjih koncertih: ob 11.30 koncert aperitiv v kavarni »Caffe" Italia« v San Vitu al Ta-gliamento, ob 17. uri koncert v cerkvi »Chiesa dell'Annunziata«, ob 19. uri zaključni koncert vseh udeleženih zborov na trgu »Piazza del Popolo«. Več informacij: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. S. Francesco 20, Trst, e-mail: »trst@zskd.org«, tel.: 040-635626 ali na »www.uscipordenone.it«. Bi Osmice OSMICO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico. Briščiki 18. NA KONTOVELU pri Deanu je osmica ponovno odprla svoja vrata in vse goste nestrpno čaka. OSMICO ima odprto Joško Colja v Sa-matorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326. OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Mi-lič. / TRST Torek, 4. septembra 2007 1 1 □ Obvestila SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico; za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-au-risina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska kartica/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800002291. ŠPORTNA ŠOLA POLET - KONTOVEL obvešča drage deklice in dečke, da se bodo treningi začeli dne 10. septembra 2007. Urnike bomo sporočili naknadno. Za informacije je na razpolago Andrej Vremec na tel. št.: 338-5889958. DANES NA ŠOLSKEM DVORIŠČU V ŠEMPOLAJU nastop dramske skupine iz Branika. Danes zvečer, ob 20.30, bo na povabilo SKD Vigred, prvič na tržaškem Krasu nastopila dramska skupina kulturno prosvetnega društva Franc Zgonik iz Branika.Skupina bo uprizorila francosko farso v treh dejanjih »KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE«, avtor farse je Vojmil Rabadan, za režijo, prolog in sceno je poskrbel Stane Leban. V slučaju dežja prireditev odpade. SEČNJA 2007/2007 - openski jus sprejema prijave za letošnjo sečnjo, 4. in 11. septembra, na upravnem sedežu v Pro-seški ulici, od 18.00 do 19.30. Prijaviti se mora vsak osebno. Samo prijava pri openskem jusu jamči, da boste letos smeli sodelovati pri sečnji na srenjskih zemljiščih, kot je razvidno od sklepa državnega tožilstva z dne 12. marca, ki je potrdilo polno veljavnost deželnega zakona 3/96 in sklepov, ki izvirajo iz njega. SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA: obveščamo, da bo telovadba potekala s sledečim urnikom: ob torkih od 18.00 do 19.00 Pilates - nadaljevalni tečaj; od 19.00 do 20.00 telovadba za hrbtenico; ob petkih od 18.00 do 18.45 Pilates body tehnika, od 18.45 do 19.45 telovadba za hrbtenico, od 19.45 do 20.45 Pilates za začetnike. Prva vadba bo danes, 4. septembra v telovadnici srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini. Za informacije tel. na št.333-3616411 - Sonja, od 13.30 do 15.00. SVETOVALNA SLUŽBA KMEČKE ZVEZE obvešča vinogradnike, da bo nadaljevala z meritvami sladkorja in kislin v grozdju, po sledečem urniku: danes, 4. septembra od 14.00 do 15.30 - kmetija Žigon Miro ( Zgonik, 36), od 15.30 do 17.00 - kmetija Milič Rado (Salež, 68). Služba vabi vinogradnike, da prinesejo svoje vzorce grozdja na omenjene naslove upoštevajoč, navedene urnike. Istočasno jih vabi, da se pri pripravi vzorca držijo navodil, ki jih je s tem v zvezi dala služba. Le pravilen izbor jagod, ki sestavljajo vzorce za ana- lizo, nam da lahko verodostojen podatek o zrelostni stopnji grozdja. O na-daljnih meritvah bomo sprotno obveščali. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR meni, da so člani kluba in prijatelji filatelije dobro preživeli odmore ali počitnice. In prav zaradi tega smatramo, da je nastopil čas za nova srečanja z pričetkom v sredo, 5. septembra ob 19. uri na sedežu društva v ulici sv. Frančiška 20. CUD MAGNET V SODELOVANJU Z OPZ LADJICA organizira na sedežu v Devinu 62/L, tridnevno likovno delavnico za otroke »Kreativne zgodbe mojega junaka«. Delavnica bo potekala od četrtka, 6. septembra, popoldne od 15.30 do 18.30, nadaljevala pa v petek 7. in v soboto, 8. septembra, od 9. do 12. ure. Vodila jo bo slikarka Ani Tretjak. Za informacije pokličite ob večernih urah ali pustite vašo tel. št. na tajnici: 040-220680 ali 339-4184635. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ obvešča, da se je začelo vpisovanje gojencev v glasbeno šolo za leto 2007-2008. Za informacije pokličite na tel. št.: 346-3056368 v večernih urah ali se osebno javite v Ljudskem domu v Trebčah, ob torkih in petkih, od 20.30 dalje. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 6. septembra 2007, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159), za obravnavo sledečih točk: sporočila; vprašanja in interpelacije; sprejetje delne variante k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu za naselitev samostana S. Cipriano v bivši sedež Erse na Proseku; načrt-zgradba rezidenčne stavbe (7 stanovanj) na k.p. 223 K.O. Kontovel-prosilec Sullini Angelo; sprejetje splošnega regulacijskega načrta na pobudo zasebnika na k.p. 1061/1, 1061/2, 1063, 1064/1 in 1064/2 K.O. Križ-prosilec Claudio Giampaolo; načrt-varianta zgradbe na k.p. 540 K.O. Križ-prosilca Gustin Mauro in Unissi Silvia; javna dela na ozemlju rajonskega sveta-vključitev v proračun 2008-pisni predlogi. TABORNIKI RMV vabijo vse člane, prijatelje in simpatizerje na »Odprta vrata v naravo«, tokrat v Bazovici. Začetek v četrtek, 6. septembra, ob 14. uri na bazoviški gmajni. Zaključek v soboto, 8. septembra, ob tradicionalnem tabornem ognju. Za info: 340-1635884 (Maj-na). CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta vabi vse zainteresirane na informativni večer ob priliki 25.letnice delovanja društva, ki se bo odvijal v petek, 7. septembra, s pričetkom ob 20. uri, na sedežu društva v Trstu v ulici Economo 2 (2. nadstropje). Med informativnim večerom bo predstavitev programa za novo akademsko leto 2007/2008 in potek lekcij yoge za začetnike, ki se običajno vršijo med letnim programom.To-plo vabljeni. Vstop je prost. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: »www.satyanandayogatrie-ste.it«. KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za 14-dnevno skupinsko bivanje na otoku Ischia, od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone, 8/B - tel. št.: 040-360072 DRUŠTVO ZVEZDA vabi v Ljudski dom G. Canciani v Podlonjerju (Ul. Massaccio 24) na tradicionalni praznik grozdja, v soboto 8. in v nedeljo 9. septembra. Ob 17. uri odprtje kioskov. V nedeljo, ob 19. uri nagrajevanje najlepših »špronov«. Oba večera ob 20. uri ples. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - krožek Pescatori vabi v ljudski dom v naselje Sv. Sergija (Ul. Di Peco 7) v soboto, 8. septembra in v nedeljo, 9. septembra, na praznik komunističnega tiska. Oba večera ples z duom Melody. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu v Padričah, ob 20.45: v sredo, 5. septembra generalka za koncert v poklon bazoviškim junakom (Bazovica, sobota, 8. septembra ob 20. uri), v torek, 11. septembra prva redna vaja v novi sezoni, na to vajo so toplo vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. VSAKOLETNA MARIJINA MAŠA IN PROCESIJA PO VASI bo v Bazovici v soboto, 8. septembra, ob 20. uri. Okrasimo okna in vso pot, kjer gre ponavadi procesija in prižgimo sveče (dobesedno) in luč svoje vere in zaupanja Vanjo, ki je naša in božja mati. AMATERSKI IN PROFESIONALNI FOTOGRAFI POZOR! Zadruga Naš Kras v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 organizirajo fotografski natečaj na temo 23. Kraška ohcet. Najlepše prispele fotografije bodo objavljene po roku zapadlosti na spletnih straneh www.kra-skahisa.com. Fotografije bomo sprejemali le v digitalni obliki na naslov kra-skaohcet@trst80.com. Rok oddaje je 9. september 2007. Program 23. Kraške ohceti in pravilnik sta objavljena na spletnih straneh www.kraska hisa.com ali www.trst80.com. ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. OPČINE: V nedeljo, 9. septembra 2007 bo na Opčinah 59. MARIJANSKI SHOD. Ob 16. uri bo skupna molitev svetlega dela rožnega venca z branjem odlomkov iz posinodalne apostolske spodbude EVHARISTIJA - ZAKRAMENT LJUBEZNI papeža Benedikta XVI.in petjem Marijinih pesmi. Ob 17. uri bo procesija s kipom Fatimske MB. Sledila bo sv. maša v župnijski cerkvi sv. Jerneja. Shod bo vodil tržaški škof msrg. Evgen Ravignani. Sodelovali bodo združeni zbor ZCPZ iz Trsta, tržaški skavti in skavtinje, šolske sestre in narodne noše. Prisrčno vabljeni! AŠD SOKOL sporoča, da se bodo začeli redni treningi v minibasketu za letnike 1996 - 1997 - 1998 in 1999 v ponedeljek, 10. septembra 2007, v nabrežinski telovadnici. Začasni urnik: ponedeljek 17.00-18.30, sreda 17.00-18.15 in petek 16.15-17.30. Vpis neposredno pred začetkom treningov. Vabljeni stari in novi košarkarji. DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: na osnovni šoli v Hrpeljah ob 17.30 uri vsak ponedeljek (začetek 10. oktobra), v Domu upokojencev Sežana (v prostorih fiziotera-pije) ob 20. uri vsak ponedeljek (pričetek 10. oktobra) in vsak torek ob 18. uri (začetek 11. oktobra), v domu krajanov v Ajdovščini ob 18. uri vsako sredo (začetek 12. oktobra) in v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18. uri ob četrtkih (začetek 13.9.). Tečaj poteka enkrat tedensko 1 uro 45 min. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo: udobno oblačilo, armafleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Pa-ramhans Swami aheshwaranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost. KOŠARKARSKA SEKCIJA PRI ŠD POLET IN ŠD KONTOVEL obvešča deklice in dečke letnikov od 1996 do 1999, da se bodo treningi minibasketa začeli dne 10. septembra 2007. Urnike bomo sporočili naknadno. Za informacije je na razpolago Andrej Vremec na tel. št.: 338-5889958. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da bo prva vaja v ponedeljek, 10. septembra 2007. Novi pevci bodo dobrodošli. MEŠANI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN vabi vso Nabrežino in okolico, da se pridruži zborovskemu petju. Prva vaja bo v sredo, 12. septembra ob 20.30. Zborovodja je Mikela Šimac iz Sežane. KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel v ponedeljek, 17. septembra 2007. Vodila ga bo dipl. fizioterapevt-ka in mednarodna inštruktorica INWA. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 320-4511592 ali na spletnem naslovu »www.ricmanje.org«. TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal v drugi polovici septembra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. KMEČKA ZVEZA prireja v soboto, 22. septembra 2007 v sodelovanju s Kmetijsko - gozdarsko zbornico Slovenije promocijsko - prodajno prireditev »Podeželje v Mestu jeseni« na Pogačarje-vem trgu na osrednji ljubljanski tržnici. Tu bodo zamejske in slovenske kmetije, zadruge in združenja lahko ponujale svoje pridelke in izdelke v po-kušnjo in prodajo. Ponudbo bo popestril kulturni program. KZ vabi člane in vse, ki želijo sodelovati na prireditvi, da se zaradi organizacijskih potreb najkasneje do petka, 7. septembra 2007 pri- javijo v njenih uradih v Trstu, Gorici in Čedadu. Udeležba je brezplačna. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo s 25. septembra, pričel tečaj Pilates vadbe s sledečim urnikom; ob torkih in petkih od 19. do 20. ure ter od 20.10 do 21.10. Začetnikom je namenjen 4 kratni uvodni tečaj ob torkih, od 18. do 19. ure. Prijave in info: 040200620 (Mileva). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in korepetitor Klemen Golner. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteoporo-zo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel: 040-360072. *tl Mali oglasi 4000 KVM nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 25.000 evrov. Tel. na št.: 347-6145807. DELAVNICA v Nabrežini, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, zaposli vajenca. Tel. na št.: 040-200329. DRUŽINA iz središča Trsta išče resno varuško od septembra dalje. Tel. na št.: 340-4048417. GOSTILNO v središču Opčin dajem v najem. Tel. na št.: 347-1246594. IŠČEMO dekle z dobrim znanjem slovenščine za varstvo in pomoč pri domačih nalogah sedemletni deklici. Poklicati v večernih urah na 040-381420. IŠČEMO trgovskega potnika za prodajo frizerskih kozmetičnih proizvodov (vključno obmejno območje). Tel. Roberto 049-8015988. IŠČEMO natakarico za delo ob koncu tedna. Tel. 348-3721844. KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. na št.: 040-220524. MIZARSKA DELAVNICA v obrtniški coni Zgonik nujno išče vajenca ali delavca. Zainteresirani prosimo naj pokličejo na tel. št. 335-285063. NA KRAŠKI OHCETI v nedeljo 26. avgusta, sem izgubila izposojen modri svileni pas, del ženske noše. Poštenega najditelja prosim najpokliče ne tel. št.: 3471223432 Tanja. NA KRAŠKI OHCETI v nedeljo, 26. avgusta 2007 sem izgubila naramno ruto okrašeno z bogato čipko. Poštenega najditelja prosim naj pokliče na tel. št. 3407801277 ob večernih urah. NUDIM LEKCIJE iz angleščine. Tel. št.: 340-9329903. NUDIM POMOČ v gospodinjstvu v dopoldanskih urah, v okolici Opčin. Tel. na št.: 329-6055490. NUJNO iščemo vestno gospo za oskrbo invalidne osebe 24h na 24. Tel. na št.: 347-2530427. PO UGODNI CENI PRODAMO otroško posteljo z ležalno blazino in še razne druge stvari. Tel. na št.: 040-229501. PRODAJAM ročni mlin za grozdje, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 333-7083405. PRODAM kad (bdnj) za približno 8 hektolitrov. Tel. št. 040-814212. PRODAM kad 7 hl. Tel. na št.: 040353315. PRODAM knjigo Il sistema letterario 500-600-700 (Gulielmino-Grosser). Klicati na tel. št.: 347-3052843. PRODAM majhne tibetanske kozličke. Tel. na št.: 340-2719034. PRODAM KNJIGE za srednjo šolo Frana Levstika. Klicati ob večernih urah na tel. št. 040-220729. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.:348-3127194. PRODAM domač krompir v Doberdobu, Tržaška ul. 25. Tel. 0481-78066. PRODAM grozdje Cabernet na trti od 5 do 6 kvintalov. Tel.0481-485701. RESNA GOSPA z izkušnjami nudi pomoč starejšim osebam. Klicati na tel. št. 328-8161372. RESNA GOSPA IZ AVSTRALIJE išče re- 70-LETNIK IŠČE RESNO GOSPO, raje s Krasa, da bi skupaj preživela zadnja leta življenja. Nekadilec. Pisati na Primorski dnevnik - Via Montecchi 6 - 34137 Trieste/Trst pod šifro "70-letnik". PRIVATNIK KUPI enostanovan-jsko hišo na Opčinah ali bližnjih vaseh. Tel. 3407846681. PRODAM NOVO HIŠO NA OPČINAH, 145 kv.m, parcela 300 kv.m z možnostjo nakupa dodatnih 400 kv.m, kvalitetna gradnja, čudovita in mirna lokacija, blizu centra. Tel. 040-215258. SOCIALNA ZADRUGA IŠČE VZGOJITELJE z učiteljsko ali enakovredno ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na področju vzgoje za vzgojne službe. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum: faks 040232444 sno osebo za izmenjavo lekcij, angleščino za slovenščino. Za kontakt tel. na št.: 340644016, Mrs. Virginia Keogh. RESNA GOSPA stara nad 50 let bi rada spoznala resnega in poštenega moškega svojih let za preživetje mirnih uric skupaj. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - Trst pod šifro RESNA. TERMOTEHNIČNO PODJETJE išče vajenca. Zaželjena resnost in volja do dela. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »TERMO«. V CEROVLJAH so Antoničevi s hriba odprli kmečki turizem s suhim prigrizkom. V MAVHINJAH prodajam grozdje, Mal-vazijo in Vitovsko. Tel. 040-299506. ZELO LEPA, črna mačka (samec), velike rasti, stara 7 ali 8 mesecev, išče dobrega gospodarja z vrtom. Klicati na tel. št. 040-820630 med 13.30 in 14.30. Prispevki V spomin na Genjo Škrk in na Vilka Rebulo darujeta Bogomila in Berto Dol-jak 30,00 evrov za Skd Vigred. Ob obletnici smrti pokojnega Bruna Čuka daruje domača družina 100,00 evrov za popravilo strehe Slomškovega Doma. Ob obletnici smrti Bruna Čuka daruje Meri Ozbič 20,00 evrov za popravilo strehe Slomškovega doma. V spomin na pokojno Viktorijo Grgič in na svoje starše daruje Marija Marc Lal-kova 20,00 evrov za popravilo strehe Slomškovega Doma. V spomin na pokojnega Sveta Čufarja darujeta Magda in Zdenka Marc 50,00 evrov za popravilo strehe Slomškovega Doma. Županja občine Bilčous - Avstrija daruje ob priliki Kraške ohceti 120,00 evrov za KD Kraški dom. Namesto povračila potnih stroškov (predavanje SDGZ) daruje Aleksander Šini-goj 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pokojnega Svetka Čufarja darujejo sosedje in prijatelji vaščani iz Bazovice 100,00 evrov za OPZ Slomšek, 100,00 evrov za ŠD Zarja, 100,00 evrov za KD Lipa in 100,00 evrov za MePZ Lipa. Dragemu Pepiju Prašnju zadnji pozdrav družina Grgič Zapustil nas je Zdenko Corbatti naš dolgoletni predsednik, pevec, častni član in neutrudni kulturni delavec. Hvaležni za vse, kar je storil za kulturno rast naše vaške skupnosti, se klanjamo njegovemu spominu. Hčerki Sonji, zetu Ricotu, vnukoma Ileani in Fabiotu ter sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Odbor SKD Slavec in ZMPZ Slavec-Slovenec 1 2 Torek, 4. septembra 2007 KULTU RA / KANAL OB SOČI - 28. mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi Na otvoritvenem koncertu v poklon skladatelju Danetu Škerlu V svojem nagovoru je pisatelj in akademik Saša Vuga polemično ocenil odločitve slovenskih politikov V znamenju spominskega listka, na katerega je Marij Kogoj zapisal stavek francoskega romanopisca Gustva Flauberta: »Domovina je kot družina - njuno vrednost spoznamo šele, ko ju izgubimo,« je zvenela slavnostna otvoritev letošnjega 28. mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi v petek, 31. avgusta na Kontradi v Kanalu ob Soči. Pisatelj in akademik Saša Vuga je v svojem nagovoru dal prireditvi, ki vztrajno časti slovensko glasbeno ustvarjalnost in že vsa leta opravlja pomembno poslanstvo na robu slovenske zahodne meje, žlahtno in obenem polemično popotnico. V njej nas je spomnil (in opomnil) na grenko izkušnjo Marija Kogoja, katerega ».. .življenje je bilo en sam križev pot. Prehodil ga je do februarja 1956, ko je v Ljubljani zaprl svoje izmučene oči - takoj pa naj k anagrafski zmešnjavi (ali je bil res Marij ali Julij), vredno Dic-kensovega peresa, dodam: Ta nebogljeni kanalski re-jenček, ta Kogoj je zrasel v osrednjo, monumental-no slovensko glasbeno osebnost. In sodi, ob velikem Jakobu Gallusu, posebno z opero Črne maske, med skladatelje evropskega pomena. Proslavljanje pomembnih mož preteklosti rabijo za to, da se danes spomnimo. Danes zamislimo - brez te zbranosti so večeri, kot je nocojšnji, zgolj manifestacija zaradi manifestacije. Njih, ki so nas izoblikovali, nam pokazali pot k svetlobi, se spominjamo zato, da bi jim danes ostali notranje zvesti. Pa da bi jim rekli hvala za vse trpljenje. Razočaranje. Za trdo vero v jutrišnji dan. In za - ljubezen do nas. Časi, ki so v njih ustvarjali, so bili ogabni. Ali kdaj pomislimo, da nam je okupator, ki je 1918. pridrl v naše kraje, do 1943. uničil najmanj tri genialne izo-braženske rodove: Rod Marija Kogoja, Vena Pilona in Klementa Juga. Rod Srečka Kosovela. In rod Stanka Vuka. (...) zakaj večkrat je v današnjih dneh pri nas v duši mraz.« Z ugotovitvijo legendarnega partizanskega komisarja Ahaca, rojenega v Solkanu, potlej vplivnega disidenta, da si največ škode zmeraj prizadevamo Slovenci sami, pa nas je Saša Vuga »popeljal« do kitajskega generala Sun Tzuja, ki je 300 let pred našim štetjem učil: »Če sovražnika ne moreš streti, premagati, poskrbi za to, da bo v sebi gnil - in segnil, nam s svojim razmišljanjem tudi potrkal na vest, ki naj se vendar prebudi ob resnični nevarnosti tujih apetivov: »Seveda sledite mahinacijam naših tako imenovanih tajkunov. Pa vsakršnih politikov. In butalski možganski temperaturi nekaterih primorskih županov (častna izjema je ajdovski Marijan Poljšak), krog goriškega Las Vegasa: Razprodajajo nas tako tjavdan kot kitajski tekstil. Ali jih bodo vnuki preklinjali, če jih že mi ne znamo. Ali ne moremo. Ali celo - nočemo. To največje zabavišče v Evropi bo s svojimi nikoli popravljivimi posledicami narodna katastrofa. Gre za Damoklejev meč. Obeta se vdor in trajna naselitev tujca - vemo, katerega. Ta lunapark v takšnem obsegu pomeni razdejanje brez vojn tako žilavo branjene primorske meje. Američani so Las Vegas postavili v puščavo - mi ga postavljamo na živo črto, ki je sovražnik ni mogel predreti v 11 soških ofenzivah. Volilna kampanija v Stari Gorici je potekal grdo zaničevalno do nas. Z besedami, da je tu samo še bordel. (...) Prišel bo dan, ko jih bo zgodovina oznamenovala za patentirane narodne izdajalce - ampak po slovenski toči zvoniti je usodno prepozno, nas uči zgodovinsko-meteorološka mo- drost. (...) Naši vzvišeni uradniki, rečejo si diplomati, ki se jim o polni luni kraj zabliska - nekdo nam pušča tako imenovano srčno kri, minister Gregor pa nič. Ko da nas Ljubljana s svojimi neverjetno om-lednimi funkcionarji noče razumeti. Ljubljana, ki ni hotela razumeti Maistra in Koroške v letih 19181929. In nam je za vse večne čase zapravila ta tako državotvorni, kleni del naroda.«. Trdi, neizprosni, jekleni, kadar je treba braniti časti in pravdo slovenskemu narodu in jeziku pa so tudi v svoji 28. izvedbi organizatorji Kogojevega festivala. Slovenska glasba in slovenski skladatelji imajo letos še posebno mesto v programu celotne prireditve, in že otvoritveni koncert v cerkvi sv. Marije Vnebovzete je pozornost namenil enemu samemu zaslužnemu slovenskemu glasbenemu umetniku - Danetu Škerlu. Ob peti obletnici skladateljeve smrti je Aleksandar Spasic, umetniški vodja in dirigent Ansambla Gaudeamus pripravil izbor komornih skladb. Ta naj občinstvu ponudi droben pogled v doslej zaklenjeno delavnico skladatelja, ki je ustvarjal veliko, čeprav je bil razpet med vsakdanjimi organizacijskimi opravili (na več ljubljanskih glasbenih šolah, na ljubljanski Akademiji za glasbo ali na sarajevski glasbeni akademiji). Škerla poznamo predvsem kot avtorja večjih glasbenih del, osmih simfonij, treh koncertov za orkester, Kontrastov za orkester, baletov Opojno poletje in Peter Klepec, manj pa kot pisca zanimivih, muzikalno izčiščenih komornih del. »Raznovrsten, nemalokrat z naravo povezan opus, še čaka na strokoven pogled in na ovrednotenje,« je ob koncertu zapisal Pavel Mihelčič. Korektno, doživeto, izvajalsko dosledno, umetniško zrelo in poglobljeno so člani Ansam- bla Gaudeamus v Kanalu predstavili skladbe Škerla, skladbe, ki so jih sicer izdali na Društvu slovenskih skladateljev in nam razkrivajo skoraj tridesetletni skladateljev opus komorne glasbe. Domiselno, modernistično zadržano, a vendar zelo inovativno Dane Škerl ponuja klavirju, klarinetu, oboi ali hornu zanimive poustvarjalne izzive. Kon-certantne miniature za rog in violo solo ter komorni orkester (1966), Bagatele za klavir (1968), Sonatina za klarinet in klavir (1972), Anafora za oboo in klavir (1976), Sonatina za violino in klavir (1983), Trije intermezzi za violončelo solo (1987), Dve meditaciji (iz 6. simfonije) za violončelo in klavir (1989) in Trije koncertantni utrinki za rog in pihalni kvartet (1998) nam resnično odkrivajo dovolj izjemen in poseben ustvarjalni naboj skladatelja. Toliko bolj, ker so na Kogojevih dnevih skladbe doživele izvrstne izvedbe flavtistke Alenke Zupan, oboistke Brede Hartman, klarinetista Dimitrija Ledererja, fagotista Arpada Balasza Pirija, hornistke Maje Burger, violinista Roka Zgon-ca, violončelista Martina Sikurja, kontrabasista Pie-ra Malkoča, harfistke Bronke Prinčič, pianistke Jelene Boljubaš in tolkalca Gorana Miskovskega. Ze tradicionalno je slavnostno otvoritev Kogojevega festivala spremljala tudi otvoritev razstave v galeriji Rika Debenjaka in tokrat se vse do 22. septembra v njej predstavlja Karel Pečko, akademski slikar, galerist, muzealec, pedagog in vsestranski kulturni delavec, rojen leta 1920 v Vu-hredu. O njegovem ustvarjanju in njegovih delih je spregovorila umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar. Tatjana Gregorič LIPICA Čas je za Vilenico Jutri bo zaživel 22. mednarodni literarni festival Vilenica, ki postreže vsako leto z nadvse kakovostno ponudbo za ljubitelje književnosti in kulture nasploh. Bogat program s kopico mednarodnih gostov bo napolnil cel teden, vse do zaključnega sobotnega večera, ko bo na vrsti svečana podelitev literarnih nagrad. Prva, predfestivalska srečanja se bodo odvijala že danes, ko bo v štirih različnih krajih čas za predvečer festivala. Drevi se bodo ob 19. uri začela tri srečanja: v ljubljanskem Jazz Club Gajo bo sedel švedski pisec To-masom Transtromerje, Pretorska palača v Kopru bo gostila večer z Davidom Albaharijem, srbskim pisateljem judovskega porekla, ki živi v Kanadi, v Gorici (Palazzo del cinema) bo tekel pogovor z Robertom Piaz-zijem, v sodelovanju s festivalom No Border. Ob 20. uri bo na vrsti predvečer Združenja književnikov Primorske: v Mladinskem hotelu v Plis-kovici bodo brali Ines Cergol, Edel-man Jurinčič, Boris Pangerc, Maja Razboršek, Stojan Ržek in Magdalena Svetina Terčon. Uradno odprtje bo jutri ob 18. uri v atriju hotela Klub v Lipici, ko bodo podelili tudi pisateljsko štipendijo Srednjeevropske pobude (SEP). Ob 20. uri bo sledilo literarno branje v Dolini matere Lurške v Lipici. Protagonisti bodo Meta Kušar (Slovenija), Dumitru Crudu (Moldavija), Jan Štrasser (Slovaška), Monica Rinck (Nemčija), Gentian Qo^oli (Albanija) in Andrej Kurkov (Ukrajina) ter Anglež Michael Scammell, slavni prevajalec Dostojevskega, Tolstoja in Nabokova, ki bo prebral svoj angleški prevod Kocbekove pesmi Lipicanci. Opolnoči bodo v atriju hotela Klub predstavili zvočno-literarni projekt »Spanje na sveti keltski gori ali beg v zelene doline Walesa« Igorja Likarja (Slovenija), Juhe Ruusuvuorija (Finska) in Ffiona Rhysa (Wales). V primeru dežja bodo vse tri prireditve v poročni dvorani v Lipici. BENETKE - 64. mednarodni filmski festival Vojna morija na Balkanu v filmu Richarda Shepparda z Richardom Gerom »Ko bi srečal Radovana Karadiča, bi mu postavil cel kup vprašanj; predvsem pa bi mu pogle dal v oči, ker sev pogledu ljudie lahko razbere cel kup stvari«, je včeraj povedal Richard Gere. Starosta ameriških režiserjev Woody Allen je v nedeljo govoril o življenju kot o »tragičnem dogodku, zmede in kaosa, ki ima le nekaj prijetnih in zabavnih trenutkov«. Plavolasi Brad Pitt pa si ni mogel kaj, da bi ne pripovedoval o svoji družini in o lepi Angelini: o tistih štirih otrocih, ki so jima popolnoma zrevolucionirali življenje a jima dali tudi razumeti »njegovo pravo ceno in pomen, tako da bi si v kratkem želel imeti še petega«. Njegova Angelina Jolie pa se je predvsem smehljala in mežikala fotografskim kameram, ki so na rdeči preprogi v nedeljo zvečer dobesedno norele. Na beneškem otoku Lido vsakdan poteka v bistvu tako. V nenehnem beleženju tega, kar vsaka od svetovnih zvezd izusti, pa naj bo to pametno, ali ne. Zvočniki glamour vesoljskega sistema vsako od izrečenih misli potencirajo na n-to potenco in dajo še tako absurdnim teorijam neverjeten naboj. Filmi se seveda vrstijo kot po tekočem traku in ker je sedež beneške Mostre oddaljen od kopnega, se popolnoma pozabi na vse, kar se dogaja »tam zunaj«. Kar ne blešči, ne nori, ne pripada svetu filma in ne diši po celuloidnem filmskem traku, v bistvu ne obstaja. K sreči pa na to letos, v kar nekaj primerih opominjajo filmi. De Palmov Redacted in Hagginsov The valley of Elah sta že v prejšnjih dneh pripovedovala o nesmiselnosti vojne v Iraku. Včeraj se je tega lotil še Richard Shepard, kije svoje najnovejše delo, The hunting party posvetil dogodkom na Balkanu. Z nekoliko preveč izostrenim hollywoodskim okusom, ki pa mu je avtor primešal tudi nekaj balkanskega humorja, je Shepard, režiser mlajše newyorške generacije, posnel film o vojni v nekdanji Jugoslaviji. Za to je svojo ekipo odpeljal v Sarajevo in na Hrvaško, da bi tam in medias res posnel to, o čemer je do te- Richard Gere na beneškem festivalu daj slišal samo govoriti. Thriler je nastal na podlagi članka revije Esquire. V njem je avtor, novinar Scott Anderson opisal pustolovščino dveh časnikarjev, Sebastiana Jungerja in Johna Falka, ki sta v Bosni in Hercegovini skušala uloviti Radovana Karadiča. Gere pooseblja ravno enega od teh novinarjev, ki je večji del svojega življenja preživel na vojnih področjih, a je zaradi živčnega popadka naenkrat izgubil službo. Osem let po začetku vojne pa se j e leta 2000 spet odpravil v Sarajevo, da bi videl, kaj se je pravzaprav med tem zgodilo. V kafiču pri Baščaršiji je naletel na dva nekdanja ameriška kolega in jima ponudil življenjski scoop: odkritje Karadičevega skrivališča. Prvi del filma so posneli v Bosni, drugega pa v okolici Zagreba, »ker so sa- ANSA rajevsko podeželje in bližnji griči še polni protipehotnih min«, kot je včeraj obrazložil Shepard. In ravno v očarljivem Sarajevu je tudi Gere doživel »izredno življenjsko izkušnjo«. »Spoznal sem čudovite, zelo pogumne ljudi, ki so doživeli vse najhujše in se kljub vsemu izkazali za res imenitne.« Film, kot je še povedal Gere, »predstavlja nekakšno razmišljanje o Srebrenici in drugih vojnih pobojih. Mladičeva in Karadžičeva zgodba sta neverjetni. Prvi namreč dnevno obiskuje grob hčerke, ki je umrla pred kratkim, drugi pa baje živi v srbskem samostanu v Črni gori in še vedno objavlja poezije«. Večno mladi zvezdnik, ki so ga še do pred nedavnim istovetili s sex sym-bolom, pripravljen na sodelovanje z ve- likimi avtorji, kot je lahko Terence Ma-lick ali na snemanje najbolj komercialnih filmov, je od nekdaj veliki pristaš človekovih pravic, za katere se poteguje tudi v prvi osebi. Richard Gere bo na Lidu, pod žarometi tukajšnjega Festivala celo dva dni. Sem je v resnici prispel že prejšnji teden in 31. avgusta praznoval v družbi žene Carey Lowell svoj oseminpetdeseti rojstni dan v Harry's Baru. Včeraj je izven tekmovalnega sporeda predstavil Shepardov The hunting Party, danes pa je protagonist enega najbolj pričakovanih filmov beneške Mostre, portreta Todda Haynesa, o Bobu Dylanu. »Scenarij filma, ki se dogaja v Bosni me je takoj prevzel. Dotika se nekaterih čustev, ki so zame zelo pomembna. Pred leti sem namreč preživel nekaj časa v priseljeniških centrih bivše Jugoslavije, tako med vojno v Bosni, kot med tisto na Kosovu. Zaupam v Shepardovo delo in že od vsega začetka sem bil prepričan, da bo on uspel uresničiti zmes tragedije in komedije, ne da bi pri tem postal neokusen. Uporaba humorja pri opisovanju tragedij je zelo zahtevna in podvig je do sedaj uspel le redkim avtorjem«. Na vprašanje, katera bi bila po njegovem mnenju najbolj primerna kazen za Radovana Karadiča, pa je Gere odgovoril v dokaj budističnem slogu. »Kazen ali maščevanje sta zelo oddaljena od mojega modus vivendi. Kazen ve-činokrat ne služi nikomur, veliko bolj koristno pa bi bilo razumeti, zakaj se določeni ljudje obnašajo na nek način. Ubijalci in pošasti so del naše podzavesti in samo zato jim dovolimo, da se spremenijo v naše leaderje. Dokler si ne bomo tega priznali in skušali temu tudi kljubovati, ne bomo nikoli rešili problema«. Sicer pa je Shepardov celovečerec tudi odprta kritika Združenim narodom in Cii. »Prvim, ker jim, tako izhaja tudi iz filma, nikoli ni bilo do tega, da bi v času vojne resnično rešili situacije, drugim pa zato, ker dobro vedo, kje se danes nahajata Karadžič in Mladič, a ju pustijo nekaznovana«, je še rekel Gere. (Iga) / KULTURA Četrtek, 6. septembra 2007 13 TRŽAŠKO GLEDALIŠČE MIELA - Fotografska razstava Nesmrtni črnobeli zapisi velikega Evgenija Haldeja S svojim fotoaparatom je posnel veliko ključnih trenutkov v drugi svetovni vojni in pred njo Še do nedelje, 16. septembra bo v dvorani tržaškega gledališča Miela na ogled razstava fotografa Evgenija Haldeja. Gre za najbolj slavnega sovjetskega fotografa iz časa druge svetovne vojne, ki ga prištevajo med pomembne priče 20. stoletja. V gledališki dvorani so uredili preprosto a učinkovito postavitev okrog sto črno-belih fotografij, ki popeljejo obiskovalca v čas vojne, ki je v sami Sovjetski zvezi terjala več kot 20 milijonov žrtev. Pravzaprav se razstava začenja s prvimi Haldejevimi slikami iz predvojnih 30ih let, to je iz časa velikega napora za industrializacijo države, in se nadaljuje v času hladne vojne vse do konca 60ih let. Evgenij Ananjevič Haldej se je rodil leta 1917 v judovski ukrajinski družini in se je kmalu navdušil za novost fotografije, da si je sam izdelal preprost fotoaparat iz lepenke in z lečo babičnih očal. Pri 19 letih je začel sodelovati s tiskovno agencijo Tass, in iz tistega obdobja je prvi sklop fotografij, ki so kljub socrealističnemu prizvoku močne in pomenljive. Za časa vojne je bil poslan najprej na severno fronto pri Murmansku, nato pa kot že uveljavljen poročevalec na južno fronto, kjer je sledil Rdeči ar- madi pri osvoboditvi rodne Ukrajine in nato Romunije in Bolgarije, pa še Beograda (kjer je posnel Tita, ki še zgleda partizanski voditelj, čeprav mu že rasejo lovorjevi našivi na rokavu), in potem Budimpešte in Dunaja. Fotografiral je tudi zaključne spopade v Berlinu, kjer je posnel slovito sliko rdečearmejca, ki razobeša zastavo s srpom in kladivom na pročelje Reichstaga, v ozadju pa je porušeni Berlin. Gre za eno najbolj simbolnih slik druge svetovne vojne in jo lahko vzpore-jamo s posnetkom Joea Rosenthala marincev, ki dvigajo ameriško zastavo na osvojenem pacifiškem otoku Iwo Jima, ali pa s sliko Roberta Cap-pe an ti fa šis tič ne ga pro sto volj ca med vojno v Španiji prav v trenutku, ko ga zadene frankistična krogla. Prave fotografske ikone so tudi Haldejeva podoba Roosevelta, Churchilla in Stalina na konferenci v Jalti in pa posnetki nacističnih voditeljev na nürnber-škem pro ce su. Razstava je še posebej vredna ogleda v času, ko poskušajo zaviti dogajanje med drugo svetovno vojno v meglo nerazpoznavnosti, v kateri se vsi udeleženci utapljajo v isto sivino. Zgodovinsko sporočilo in moralni naboj, ki pronicata iz Haldejevih foto- grafij, pometata s takim neprizadetim pristopom in postavljata na svoje mesto junaško in krvavo epopejo Rdeče armade, ki je privedla do poraza nacifašizma. To obenem izpodbija uveljavljeni a zgrešeni pojem osvoboditve Evrope izpod jarma nacifašizma kot posledico izkrcanja zahodnih zaveznikov v Normandiji in torej uspeh »vojakov Ryanov«. V resnici je Hitlerja porazil predvsem »vojak Ivan«, saj razmerje sil in žrtev na zahodni in na vzhodni fronti ni primerljivo, nacifašistični vojaški stroj pa je v največji meri strl valjar Rdeče armade. Kar daje Haldejevim slikam poseben pomen, ki presega meje navadne vojne propagande, so ljudje kot osrednja poanta, okrog katere se vrti celotno upodabljanje dogajanj. Vojaki in v primeru sovjetske vojske tudi vojakinje so lahko heroj, v vojni pa so vsi ljudj e predvsem žrtve, i n tudi poraženi Nemci so ujeti v fotografski objektiv skozi filter človeške pietete. Razstavo je organiziralo združenje Foto Hangar, materiale je zbrala in ure di la tr žaš ka zgo do vi nar ka Ma -ri na Ros si. Na ogled bo vsak dan do nedelje, 16. septembra in to z neobičajnim urnikom od 18.30 do 22.30. Vstopnina 5 evrov, s popustom 3 ev- Maršal Žukov na paradi zmage v Moskvi junija 1945 re, katalog razstave 14,90 evra. V prihodnjih dneh bo tudi nekaj vodenih obis kov v sprem stvu ome nje ne zgo -dovinarke Marine Rossi oz. novinarja Fabia Amodea. Informacije na tel. številki gledališča Miela 040 365119. Naj dodam osebni občutek. Od vseh bolj ali manj znamenitih slik, med ka te ri mi ne dvo mno iz sto pa za -stava s srpom in kladivom na Reich-stagu, mi je najbolj všeč fotografija maršala Zukova na paradi zmage v Moskvi junija 1945. Georgij Konstan-tinovič Zukov je vodil Rdečo armado v odločilnih bitkah od Stalingrada mimo Kurska do Berlina, in torej pooseblja zmago nad nacifašizmom: tudi zato ga je ljubosumni Stalin po vojni potisnil v ozadje. Na koncu vojne pa je bil prvi heroj domovinske vojne, tako da je imel izredno čast, da je na Rdečem trgu pred postrojenimi vojaki paradiral na belem konju. Hal-deju je uspelo zamrzniti trenutek, ko se beli žrebec ne dotika tal z nobenim od kopit. Takrat ni bilo fotoaparatov z motorjem ali sodobnih elektronskih kamer, ki omogočajo serijske posnetke, Haldej pa je znal ujeti hip, ko maršal Zukov na belem konju pravzaprav leti v breztežnosti večne slave. Sergij Premru LJUBLJANA Stalna Plečnikova razstava spet »doma« V Arhitekturnem muzeju Ljubljana na Fužinskem gradu je od naprej ponovno na ogled stalna razstava o arhitektu Jožetu Plečniku (1872-1957). Razstava ni bila odprta od januarja letos, ker je gostovala v poljskem Krakowu in estonskem Tallinu. Za ponovno postavitev razstave, ki je delo Borisa Podrecce, so prenovili slikovni material in fotografije.Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani. Po končani ljudski šoli je odšel na industrijsko - obrtno šolo v Gradcu in se iz učil za na čr to val ca po -hištva. Leta 1895 se j e vpisal na dunajsko likovno akademijo na oddelku za arhitekturo v razredu profesorja arhitekta Otta Wag-nerja. Po končanem študiju je dobil štipendijo, s katero je skoraj leto dni živel v Rimu ter potoval po Italiji in Franciji. Po vrnitvi s študij ske po ti se je za dob rih de set let ustalil na Dunaju, kjer je sprva delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt. V tem času je izvedel nekaj zasebnih in najemnih hiš, znamenito Zacherlovo hišo v središču Dunaja, vod njak Kar la Bo ro mej ske ga in cer kev sv. Du ha v du naj skem predmestju Ottakringu. S temi deli se je Plečnik uvrstil med pionirje evropske moderne arhitektu re. Leta 1911 se je odzval vabilu kolega Jana Kotere in prevzel mesto profesorja na umetnoobrt-ni šoli v Pragi. Po ustanovitvi ljubljanske univerze je prišel na povabilo arhitekta Ivana Vurnika poučevat na oddelek za arhitekturo Tehnične fakultete v Ljubljani, hkrati pa je sprejel imenovanje pred sed ni ka češ ko slo vaš ke republike Tomaša G. Masaryka za glavnega arhitekta prenove praškega gradu na Hradčanih. Tako sta začela nastajati vzporedno dva opu sa, praš ki in ljub ljan ski, ki sta se za dolgo dobo prepletala in vplivala drug na drugega. Plečnik je bil član Masary-kove akademije dela od leta 1925. Leta 1938 j e postal eden prvih članov novoustanovljene Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem. (STA) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Ob začetku nove sezone Gledališče vabi mlade k sodelovanju Med drugim se bo v konkretnem sodelovanje udejanjilo z angažiranjem mladih v abonmajski kampanji - Jutri srečanje za vse zainteresirane Da Slovensko stalno gledališče usmerja posebno pozornost mladini in si želi z njo vzpostaviti stik, priča sestanek, ki je potekal v torek, 28. avgusta v tržaškem Kulturnem dom. Nanj je upravno osebje SSG povabilo mlade, ki so bili na tak ali drugačen način že v stiku z gledališčem: sodelavci, reditelji, pa tudi gojenci gledališke šole Studio Art. Prvi je spregovoril upravni ravnatelj To maž Ban, ki je po uda ril po -membnost prisotnosti mladih v gledališču. Mladi predstavljajo bodočnost, zato je bistvenega pomena, da jih gledališče spodbudi h konkretnemu sodelovanju. Sledil je pozdrav umetniškega vodje Marka Sosiča, ki je mladim zelo podrobno predstavil program letošnje sezone in jim zaupal razlog za izbiro novega gesla Z obrazom svojega časa, ki hoče poudariti unikatnost individuuma in njegove duše. Tudi sam je nekaj besed na me nil po memb ni vlo gi, ki jo gle -dališče igra v življenju mladih, kar je naneslo na pogovor o tem, zakaj je mladih v gledališču dejansko vedno manj. O tem je lahko prav vsak povedal svoje: nekateri mladi so bili mnenja, da je glavni razlog lenoba oz. udobnost tehnologije, ki ti ponuja filme, glasbo in podobno po ugodni ceni, pa še se ti ni treba premakniti od doma, drugi pa so zagovarjali, da mladi še zahajajo v gledališče in to v lepem številu, saj je izkušnja, ki ima neprecenljivo vrednost. Istega mnenja je bila tudi organizatorka in odgovorna za stike z javnostjo Valentini Re-pini. Govor je bil tudi o tem, kako se lahko gledališče konkretneje približa mladim pa tudi o odnosu, ki ga imajo šolske institucije do le-tega. Ne nazadnje je tekel govor tudi o konkretnem sodelovanju mladih s tržaškim SSG-jem v letošnji sezoni: gledališče se je letos odločilo, da bo za ponujanje abonmajev angažiralo prav mlade, poleg tega pa si je zamislilo dva zabavno-kulturna večera, na katerem naj bi vsi navdušenci sodelovali s svojimi zamislimi in sooblikova-njem. Vsem, ki si želijo sodelovati, je namenjen sestanek, ki bo jutri ob 18. uri Kulturnem domu v Trstu. (P.J.) Udeleženci prvega srečanja pred tržaškim Kulturnim domom 1 4 Torek, 4. septembra 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Premik v postopku za imenovanje petnajstih članov slovenske konzulte Manjšina je opravila izbor, na potezi je občinski svet Do imenovanja naj bi prišlo na septembrski seji - Komel:»Dosedanje delo naj bo odskočna deska« Z zasedanja Komelove slovenske konzulte, katere mandat je zapadel z Brancatijevim županskim mandatom BUMBACA Snovanje slovenske konzulte pri goriški občini stopa v odločilno fazo, ki naj bi se zaključila 17. septembra, ko bo zasedal občinski svet. Zapadel je namreč rok, ki ga je uprava določila za predložitev imen predstavnikov slovenskih organizacij s priloženim življenjepisom. Zveza slovenske katoliške prosvete je izbrala Mirjam Bratina, Jurija Palj-ka, Iva Cotiča, Nadjo Grusovin in Damjana Paulina; za Bratinovo, Paljka in Cotiča bo to prvo imenovanje v konzulto. Pet članov predlaga tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza; to so Kristina Knez, Vanja Sossou, Aljoša Sosol, Nataša Paulin in Barbara Ur-šič. Z izjemo Kristine Knez so ostali štirje »novinci« v konzulti, med katerimi sicer izstopa Paulinova, ki ima za sabo izkušnjo občinske svetnice. Manjšina ima pravico še do dveh članov, kijih predlaga Sindikat slovenske šole; potrjena sta šolnika Igor Devetak in Milan Jarc. Na potezi je sedaj občinski svet, ki bo moral imenovati še tri člane; dva bosta izraz večine, tretji pa opozicije. »Predlagani bodo na prihodnji seji mestne skupščine, kjer bodo izglasovani,« je pojasnil predsednik občinskega sveta Rinaldo Roldo in napovedal, dajo namerava sklicati 17. septembra; namenjena bo predvsem imenovanjem v razna občinska telesa. Med predlaganimi ni Igorja Komela, dosedanjega predsednika slovenske konzulte, ki z ostalimi člani posvetovalnega telesa nosi zasluge za vrsto prelomnih dejanj v mestu. Pričakovati je, da se bo njegovo ime pojavilo med razpravo v mestni skupščini. Ni odveč namig, da ni vnaprej določeno, iz katerih vrst bo izhajal novi predsednik konzulte, ki ga bodo imenovali na prvi seji. Po pravilu rotacije naj bi pripadal ZSKP, zaradi dogajanja ob imenovanju predsednika slovenske konzulte na goriški pokrajini pa naj bi dosedanja praksa ne bila več pravilo. Naj še opozorimo, daje Komelovo konzulto sestavljalo le štirinajst članov, ker je tedanja opozicija - danes večina - sklenila, da ne bo imenovala svojega predstavnika, s čimer je povzročila skoraj enoletno zamudo pri umestitvi konzulte. Tokrat bo morala desna sredina imenovati dva svoja predstavnika. Postopek s posebno pozornostjo spremlja Igor Komel. Po srečanju županov Gorice, Trsta in Čedada je o izvajanju zaščite poudaril, daje nujno potrebno nadaljevati po poti Brancatijeve uprave, ki predstavlja »odlično odskočno desko zaves po-soški prostor v vlogi laboratorija sožitja v EU«. Tako nadaljuje: »Izvajanje posameznih zaščitnih norm naj sloni na stvarnem in iskrenem dialogu med Romolijem in njegovo upravo s slovenskimi organizacijami, ki so lahko s svojim delom in izkušnjami dodatna vrednost za razvoj Gorice. Posebno vlogo naj odigrava ravno slovenska konzulta kot povezovalec širših občinskih interesov. Župan se pravilno ni zaprl v lupino, zato upati je, da bo - oziroma da bomo - s skupnimi potezami dodatno razvijali miroljubno sožitje, v katerem se bodo prepoznavali občani italijanske, furlanske in slovenske narodnosti«. (ide) GORICA - Žrebajo seznam 180 oseb Prisotnost cinka bodo preverili z analizami krvi Da bi ugotovili, ali je severni del Gorice onesnažen s cinkom, bosta pokrajina in zdravstveno podjetje opravili analizo krvne plazme na 180 osebah. Krvne vzorce bodo zbirali v drugi polovici oktobra, v teh dneh pa je v teku žrebanje seznama oseb, ki jim bodo analizirali kri. »Za analize smo se odločili že maja, potem ko smo prejeli poročilo čezmejne strokovne komisije o stanju okolja v severnem delu Gorice,« je pojasnila pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic. Po njenih besedah so bili v poročilu zbrani tudi podatki o analizah krvne plazme, ki so jih na lastno pobudo opravili prebivalci Svetogorske četrti in v katerih je bila ugotovljena povišana koncentracija cinka. Černičeva je pojasnila, da onesnaženost s cinkom ni povezana z Livarno, ne glede na to pa so na pokrajini želeli ugotoviti, ali je koncentracija te kovine v severnem delu mesta res tako visoka. Pokrajin- ska uprava je zato poverila zdravstvenemu podjetju raziskavo, v okviru katere bodo opravili analizo krvi na 180 osebah. »120 bo prebivalcev Svetogorske četrti, 60 pa iz drugega kraja goriške pokrajine, ki mora biti na podeželju,« je povedala Černičeva in pojasnila, da bosta pokrajina in zdravstveno podjetje skupaj finančno podprli raziskavo, saj bo vsaka ustanova krila petdeset odstotkov stroškov. Ob tem je odbornica opomnila, da doslej nobena zdravstvena študija ni dokazala neposredno povezanost cinka s katerokoli boleznijo. V severnem delu mesta bo po vsej verjetnosti onesnaženost raziskovala tudi občina, ki naj bi v kratkem opravila analizo tal. Ob cinku bodo ugotavljali prisotnost drugih težkih kovin; le-te naj bi prišle na območje Svetogorske četrti po drugi svetovni vojni pomešane z zemljo in z drugim odpadnim materialom. (dr) Marsilio danes v Gorici Danes prihaja v Gorico deželni odbornik za kmetijstvo Enzo Marsilio, ki se bo sestal z mestno upravo in si ogledal dela za usposobitev prostora na goriški tržnici, namenjenega značilnim krajevnim pridelkom. V četrtek pa bodo prišli ob Mar-siliu še Illyjevi odborniki Enrico Bertossi, Roberto Cosolini in Lodovico Sonego. Sklical jih je deželni svetnik in predsednik pristojne svetniške komisije Mirio Bol-zan, zato da se spopadejo z gospodarskim in zaposlitvenim položajem na Goriškem. Trio Klavilina v Gabrjah V okviru festivala Med zvoki krajev bo nocoj ob 21. uri nastopil na sedežu društva Skala v Gabrjah priznani slovenski Trio Klavilina; komorno skupino, ki jo sestavljajo Sara Rustja, Mojca Gal in Sandi Vrabec, vodi od leta 2005 Tomaž Lorenc. Dvorna glasba v Krminu V cerkvi sv. Ivana v Krminu bo nocoj ob 21. uri koncert dvorne glasbe; nastopila bosta Stefano Bagliano na flavto in Andrea Coen na čembalo. Trije zaključni koncerti bodo 6. septembra na videm-skem gradu, 8. septembra v stolni cerkvi v kraju Valvasone in 13. septembra na kromberškem gradu. Naveza z Vilenico Na dvoru Darka Bratine (ali v dvorani 2 tamkajšnjega Kinemaxa v primeru slabega vremena) na goriškem Travniku bo danes ob 19. uri prebiral poezije in povesti italijanski pisatelj Roberto Pazzi; spremljal ga bo kitarist Alessandro Grubissa. Gre za prvi dogodek v priredbi letošnje prireditve Ex Border, ki bo potekala pod naslovom Dis_Orienti, in obenem za plod sodelovanja s prestižnim slovenskim literarnim festivalom Vilenica. Zimski urnik na pošti S septembrom je stopil v veljavo zimski urnik poštnih uradov. Na korzu Verdi v Gorici je odprt od ponedeljka do sobote med 8.30 in 19. uro; z istim urnikom so odprti od ponedeljka do petka odprti uradi v Krminu, Tržiču in Ronkah, ki so na razpolago strankam tudi ob sobotah med 8.30 in 13. uro. Zimski urnik (8.30-13.45) velja tudi v Podgori, Koprivnem in Medeji. Upokojeni policisti pri Gattiju Novi goriški kvestor Claudio Gatti se je včeraj srečaj s predstavniki združenj policistov. Upokojeni policijski inšpektor Ivano Tomba je kvestorju predstavil delovanje združenja, ki na Goriškem šteje čez dvesto članov. GORICA - »Summer School« Sredozemlje, kako do pomiritve Z razglabljanjem o približevanju Libanona, Izraela in Palestine Evropski uniji se je včeraj v pokrajinski sejni dvorani v Gorici pričela trinajsta mednarodna poletna šola sociološkega inštituta ISIG, ki jo obiskuje sto univerzitetnih študentov in raziskovalcev iz ZDA, Brazilije, Argentine, Pakistana, Mongolije, Kameruna, dalje iz Francije, Anglije in vzhodnoevrospkih držav. »Karolinška Evropa je že do segla pomi ritev, sre do zem ska Evropa pa je še pol -na težav,« je pred vče rajš njim začet kom pre da vanja poudaril direktor ISIG-a Alberto Gasparini, ki je pojas nil, da je tema le toš nje »Summer Scho ol« prav Sredozemlje. »Nekoč je ločevalo, danes pa združuje,« je o sredozemskem morju povedal Gasparini, ob njem je spregovoril vršilec dolžnosti ISIG-ovega predsed ni ka Al ber to De Fabris. Dob rodoš li co mla -dim gostom sta zatem izrazila občinski odbornik Guido Pettarin in pokrajinski odbornik Maurizio Salo mo ni, na to pa so štu den ti takoj začeli z de lom. Predavanja in srečanja bodo trajala do 14. sep-tem bra, ko se bo z ude le žen ci polet ne šole in sploh z mestom srečal evropski komisar za večjezičnost Leo nard Or ban. Da bi spo zna li pre ple tanje sre do -zemskih kultur, bodo študentje v soboto, 8. septembra, obis kali Benet ke. NOVA GORICA - V novem šolskem letu neznaten upad na osnovnih šolah Otrok veliko predvsem v vrtcih V mestu beležijo 36 šolarjev iz tujine, med njimi ni otrok iz Italije - Na poslopjih odstranjujejo azbestne kritine Del solkanske šole med menjavo azbestne kritine Prvi šolski dan je včeraj napočil tudi v osmih osnovnih šolah na območju novogo-riške mestne občine. Letos je vanje vključenih 2.472 otrok, štirje manj kot lani. Za kar 83 otrok pa se je povečalo število vpisanih v vrtce; letos jih bo 919. Razlog za to naj bi bil v povečanem številu rojstev vletih2005in2006. Na treh mestnih osnovnih šolah - Milojke Štrukelj, Frana Erjavca in Solkan - je letos začelo obiskovati pouk tudi 36 otrok iz tujine. Gre za različne starostne skupine, otroci pa večinoma prihajajo iz republik bivše Jugoslavije in Ukrajine. Otrok iz Italije ne beležijo, kvečjemu se zgodi, da slovenski starši vpišejo otroke v italijanske šole, vendar ta pojav ni pogost, pravijo na omenjenih treh šolah. Ob začetku šolskega leta je otrokom iz revnejših družin na pomoč priskočila tudi Karitas, kije na območju Goriške razdelila bone za nakup šolskih potrebščin v vrednosti 2.300 evrov in 2.000 zvezkov. »Najmanj 200 šolarjev je prejelo takšno pomoč, številka pa še ni dokončna,« pojasnjuje Jožica Ličen iz Karitasa. Čez poletje so na nekaterih šolskih objektih izvedli nujna vzdrževalna dela, na sol- kanski osnovni šoli pa so zamenjali azbestno strešno kritino. Ker je azbest nevaren, je njegova uporaba v evropskih državah prepovedana, zamenjavo azbestne kritine na vrtcih in šolah pa narekuje tudi slovenska zakonodaja. Azbestna streha na solkanski šoli je, odkar je bil zgrajen njen novejši del, se pravi od konca 70. let prejšnjega stoletja; od-stranitveni poseg je veljal 180 tisoč evrov. V občini se nahajata še dve šoli z azbestno kritino: osnovna šola v Braniku ima z njo prekrito telovadnico in pa osnovna šola Dornberk, kjer so čez poletje tudi izvedli zamenjavo. Zaradi večje površine strehe je bila zamenjava dražja kot na solkanski: veljala je 250 tisoč evrov. Sicer pa v občini načrtujejo še nekaj investicij na področju šolstva. Osnovna šola Ledine bo čez dve leti pridobila prizidek za učilnice in telovadnico, na prizidek h glasbeni šoli pa bo potrebno počakati do prihodnje jeseni. V letu 2010 načrtujejo rekonstrukcijo obstoječega dela glasbene šole, tako da bodo učencem na voljo lahko vadili v primerno urejenih prostorih. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. septembra 2007 15 SOVODNJE - Zaključilo se je tridnevno praznovanje krvodajalskega društva Počastili tridesetletno poslanstvo krvodajalcev Priznanja so prejeli zaslužni člani, bivši odborniki in dolgoletni predsednik Branko Černic Udeleženci nedeljske slovesnosti (levo) in sovodenjski župan Petejan med podelitvijo priznanja predsedniku krvodajalcev Tomsiču BUMBACA Ob množični prisotnosti domačinov ter krvodajalcev iz drugih občin goriške pokrajine in iz Slovenije so v nedeljo v občinski telovadnici v Sovodnjah počastili tridesetletno človekoljubno poslanstvo tamkajšnjega krvodajalskega društva. Praznični dan se je začel z mašo, ki jo je v sovodenjski cerkvi daroval župnik Vojko Makuc. Le-ta je v svoji pridigi poudaril, da so krvodajalci ne glede na svoje versko prepričanje najboljši zgled humanosti in predanosti sočloveku. Po ma-šnem obredu so položili venec pred spomenik padlim, zatem pa so se krvodajalci raznih sekcij s svojimi prapori in ob zvokih krvodajalske godbe iz Vileša napotili proti sovodenjski telovadnici, kjer je nato potekala osrednja slovesnost. Prisotne so nagovorili predsednik sovodenj-skih krvodajalcev Štefan Tomsič, podpredsednik pokrajinske krvodajalske zveze Benito Tofful in sovodenjski župan Igor Petejan, ki je ob prisotnosti občinskega odbornika Slavka Tomsiča čestital krvodajalskemu društvu za visok jubilej in nato izročil njenemu predsedniku spominsko plaketo. Na slovesnosti so bili prisotni tudi krvodajalci iz Ajdovščine, Ilirske Bistrice in iz pobratene Škofje loke ter predstavniki Rdečega križa Slovenije, ki so prav tako izročili sovodenjskim krvodajalcem priznanje za tridesetletno sodelovanje s človekoljubnimi organizacijami na slovenski strani meje. Prisot- ne so pozdravili tudi predsednik dober-dobskega krvodajalskega društva Aldo Jarc, predstavnik kulturnega društva Skala iz Gabrij Robert Juren in predsednik kulturnega društva Sovodnje Erik Fi-gelj, nato pa so nastopili kotalkarji in ko-talkarice društva Vipava pod vodstvom Tanje Peteani. Na slovesnosti so podelili priznanja sovodenjskim krvodajalcem, ki so se odlikovali po številu darovanj krvi, spominsko plaketo pa so prejeli tudi dolgoletni predsednik Branko Černic, tajnica Marinka Batič ter odborniki Srečko Tomsič, Anica Florenin in Pepo Florenin. Člani sovodenjskega društva in njihovi gostje so se zatem zadržali na skupnem kosilu pred Kulturnim domom, kjer se je praznično srečanje nadaljevalo do popoldanskih ur. Tridnevno praznovanje, v okviru katerega so v petek predstavili jubilejni zbornik, v soboto pa priredili krvodajalski odbojkarski turnir, je bilo po besedah predsednika Štefana Tomsiča izredno uspešno. Vse tri dni se je v Sovodnjah zbralo lepo število gostov in članov društva, sploh pa je bilo med udeleženci veliko mladih. Po Tomsičevih besedah so k uspehu praznika pripomogli prav vsi društveni odborniki, ki so priskočili na pomoč, sploh pa je poudaril, da je društvo že trideset let aktivno prav po zaslugi številnih domačinov, ki so v tem obdobju zasedali odborniške funkcije. NOVA GORICA Mesto v v ■ se čaka na pravo galerijo Novo razstavno sezono, kije obenem jubilejna, bodo v novogoriški Mestni galeriji zabeležili s pregledno razstavo male kamnite plastike Negovana Nemca. V začetku oktobra bo minilo deset let, odkar je bila v galeriji postavljena prva razstava. »Nova Gorica na pravo galerijo sicer še čaka, sedanja je namreč bolj razstavišče,« meni Pavla Jarc, direktorica novogoriškega Kulturnega doma kamor sodi galerija. Prva tri leta je galerija namreč delovala v sklopu Goriškega muzeja, od leta2000 pa sodi pod novogoriški Kulturni dom. Mestna galerija je v desetletnem delovanju postala pomembno razstavišče, ki ga tudi ministrstvo za kulturo uvršča med vodilne v slovenskem prostoru. Uveljavila se je z bogatim razstavnim programom, ki zajema vse zvrsti sodobne vizualne umetnosti predvsem mlajše generacije umetnikov. »Poseben poudarek dajemo goriškim umetnikom z obeh strani meje,« pravi Jarčeva. Mestna galerija, ki se odlikuje tudi po posebnosti - krožni obliki galerijskega prostora, je tako že gostila številne umetnike iz Gorice in širše okolice: Alfreda de Locatellija, skupino umetnikov 2xGO, njen pomemben partner je tudi goriški Kulturni dom. »Z goriškim prostorom si zelo želimo poglobiti sodelovanje, ki smo ga začeli v preteklih letih,« pojasnjuje Pavla Jarc in dodaja, da je zanimanje za njihovo galerijo z druge star-ni meje vedno večje ter da beležijo precejšnje število ponudb tamkajšnjih umetnikov. Že oktobra bo, na primer, pri njih razstavljala Annibel Cunoldi Attems iz Gorice. Poleg razstavnega programa potekajo v Mestni galeriji še otroške likovne us-tvarjalnice, strokovna predavanja na temo sodob nih vizu al nih umet niš kih praks in javna vodstva po razstavah ter mednarodni festival novomedijske umetnosti Pixxelp-oint. Nova sezona se začenja z razstavo Negovan Nemec - 20 let pozneje. Na ogled bo mala plastika v kamnu, odprtje razstave bo 7. septembra ob 19. uri, trajala pa bo do 2. oktobra. Med ostalimi aktivnostmi so še brezplačne Galove urice za predšolske otroke, ki bodo potekale od 17. do 21. septembra; tudi za vrtce in šole na Goriškem pripravljajo številne ustvarjalnice. 21. septembra se obeta inštalacija Tunel avtorja Jureta Poše, 29. septembra pa bo na Bevkovem trgu v Novi Gorici posebna umetniška akcija Art for Nothing, ki jo pripravljata skupina BridA in londonska Hoxton Square Gallery: umetniki iz različnih držav bodo na trgu mimoidočim podarjali umetnost (grafike, skulpture...), v decembru pa se obeta že 8. festival Pixxelpoint. Vrhunec jubileja bo odprtje razstave izbranih del likovne zbirke junija prihodnje leto. (km) GORICA - Trener Napolija Edy Reja včeraj na županstvu GORICA - Natečaj Rodolfo Lipizer Razmišlja o vrnitvi Violinski talenti »Po upokojitvi se želim angažirati v goriških mladinskih nogometnih krogih« Glasbeno društvo se bo ob 30-letnici prelevilo v fundacijo Župan Romoli izroča Reji občinsko protokolarno darilo, tri goriške »solde« BUMBACA »Svojo športno kariero na področju poklicnega nogometa nameravam zaključiti pri Napoliju, s katerim sem pravkar dosegel pomemben uspeh na svoji dolgi življenjski poti, saj sem ekipo spet pripeljal v najvišjo italijansko ligo. Z velikim veseljem bi svoje 30-letne izkušnje dal na razpolago svojemu mestu in se posvetil predvsem mladinskemu nogometu.« Tako je na včerajšnjem sprejemu na goriški občini povedal Edoardo Reja, ki je po rodu Goričan, doma iz Ločnika. Trenerja Napolija, ki se je po nedeljski zmagoviti tekmi nad Udinesejem v italijanskem prvoligaškem zglasil v domačem kraju, sta sprejela župan Ettore Romoli in odbornik za šport Sergio Cosma. Župan je Reji v priznanje za opravljeno delo izročil simbolični dar, tri goriške »solde«, in mu v imenu mesta čestital za odmevne dosežke. Romoli je obenem izrazil upanje, da bo tudi Gorica dobila v bližnji prihodnosti uglednejšo nogometno ekipo, ki bi mesto dostojno predstavljala ne samo na krajevni ravni, ampak tudi v višjih nogometnih ligah. Reja mu je že prišel naproti, ko je izjavil, da bi se rad po upokojitvi angažiral v goriških nogometnih krogih. (VaS) Na društvu Lipizer so prejeli 87 prijav iz 33 držav, od katerih so k 26. izvedbi mednarodnega natečaja v igranju violine za nagrado Rodolfa Lipizerja sprejeli 50 ambicioznih in talentiranih violinistov. Natečaj bo potekal v Gorici med 7. in 16. septembrom. »Gre za dogodek na visoki ravni, ki bo kot že vrsto let doslej oplemenitil kulturno ponudbo našega mesta,« je na včerajšnji predstavitvi na goriškem županstvu poudaril občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag. Lorenzo Qualli, predsednik društva Lipizer, je med drugim povedal, da se bodo pri nas sešli virtuozi pod 35. letom starosti: »Vnovič smo pritegnili pozornost talentiranih violinistov iz domala vsega sveta, ki jih bo ocenjevala prestižna žirija.« K povedanemu je Qualli pristavil, da društvo Lipizer praznuje letos svojo trideseto obletnico obstoja. S tem v zvezi je napovedal, da si bodo dali novo pravno ureditev, saj se bodo - s podporo občine in drugih ustanov - prelevili iz društva v fundacijo. Natečaj violine se bo začel v petek s krajšo svečanostjo v deželnem avditoriju v ulici Roma; še isti dan bodo sledili nastopi violinistov, ki se bodo po ustaljenem vzorcu pomerili z repertoarjem iz 18. in 19. stoletja ter sodobnih avtorjev; izvajali bodo Bachove, Lipizer-jeve in Paganinijeve skladbe. Njihove tehnične in interpretativne zmogljivost bo presojala komisija, ki jo sestavljajo Roman Vlad (predsednik, Italija), Igor Oistrakh (Rusija), Roberto Bonucci (Italija), Jean Ellermann (Nemčija), Patrice Fontanarosa (Francija), Angel Stankov (Bolgarija) in Lina Yu (Kitajska). Nagrajenih bo prvih šest najboljših tekmovalcev. Med nastopajočimi, ki bodo svoje glasbeno znanje delili v užitek vseh prisotnih, gre omeniti Zdravka Plešeta, 31-letnega violinista iz Postojne. Natečaj Rodolfo Lipizer poteka pod pokroviteljstvom dežele FJK, goriške pokrajine in občine, Fundacije Goriške hranilnice, Trgovinske zbornice in Rotary Cluba. (VaS) 1 6 Torek, 4. septembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / GORICA-GORNJA RADGONA - Kmetijsko-živilski sejem sodi v vrh tovrstnih prireditev Goriška podjetja zastopana na slovenskem tržišču Terpinovi obeležujejo 80-letnico delovanja - Vrhunec bo meseca oktobra V Gornji Radgoni, drugem slovenskem mestu ob izginjajoči meji, ki ga le reka Mura ločuje od avstrijskega Bad Radkersbur-ga, se je v petek zaključil 45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem. Paradna sejemska prireditev Pomurja sodi v vrh slovenskih sejemskih manifestacij in je z bližajočim se celjskim obrtnim sejmom najbolj obiskani tovrstni dogodek v Sloveniji. Drugače sicer ne bi moglo biti, saj 45 let delovanja in več kot 130 tisoč obiskovalcev le potrjujejo primarno vlogo, ki jo tako kmetijstvo kot živilsko-pre-delovalna industrija odigravata v slovenskem gospodarstvu in življenju nasploh. Sejmi so namreč tudi v dobi hitrih elektronskih komunikacij dragocena priložnost za soočanje z uporabniki, s kupci in starimi znanci, predvsem pa kraj za predstavitev delovanja in navezovanje novih poslovnih partnerstev. Letošnjega sejma v Gornji Radgoni se je posredno ali neposredno udeležilo preko 1.500 razstavljalcev, med katerimi veliko tujih, predvsem s področja kmetijske mehanizacije. Italijanska industrija je v tej zvrsti zelo močna in med podjetji, ki so že med Jugoslavijo oskrbovala sosednje dežele s kmetijskimi stroji, marsikatero izhaja ravno iz naših krajev. Tako je na vidnem mestu pri vhodu v sejmišče pričakal obiskovalce razstavni prostor goriškega podjetja Terpin. Znana števerjanska družina že veliko let oskrbuje zamejstvo in nekdanje jugoslovanske države s številnimi programi kmetijske mehanizacije. Kot že v preteklosti je v Gornji Radgoni predstavila v sodelovanju s partnerji bogat program slovenskemu trgu že poznanih in tudi novih strojev (traktorji švicarske tovarne Hurliman). Z udeležbo na sejmu pa se je začelo njeno obeleževanje 80-letnice poslovanja, ki bo vrhunec doseglo oktobra v Gorici. Iz istega korena je nastalo tudi podjetje Andrej Terpin, ki je v Gornji Radgoni razstavljalo program proizvajalca Pasquali. Poleg omenjenih je na sejmu sodelovalo še podjetje Euro-natura Bruna Cotiča s sedežem na Majnicah pri Gorici, ki pripravlja okusne predjedi, omake in priloge ter jih že vrsto let uspešno prodaja na sejmih in pouličnih prireditvah v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Po odpravi carinskih pregrad so dejavnost razširili tudi na najbolj pomembne sejme v Sloveniji. (aw) Primorski dnevnik Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu) Sprejema Agencija TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6 URNIK: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH samo na brezplačno št. 800.912.775 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Brezplačna številka MËnTÏÏë FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. §Mm IMOKKIDKIIBB Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo Samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 0481 533382 faks: 0481 532958 e-mail: gorica@primorski.it) s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure Goriška prisotnost na slovenskem sejmu FOTO AW. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALLORSO BIANCO (Tavasani), kor-zo Italia 10, tel. 0481-531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 0481-40497. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Sicko«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Il ba-cio che aspettavo«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Shrek Terzo«, risani film. Modra dvorana: 17.00 - 18.45 - 20.50 »Shrek Terzo«, risani film; 22.30 »Prova a volare«. Rumena dvorana: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Hot Fuzz«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.00 -22.00 »Shrek Terzo«. Dvorana 2: 16.00 - 18.10 »Shrek Terzo«; 20.10 - 22.15 »4 mesi, 3 settimane e 2 giorni«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il ba-cio che aspettavo«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Sic-ko«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL UL. BRO- LO v Gorici obvešča, da se pouk prične na vseh osnovnih šolah v ponedeljek, 10. septembra, po urniku 8.00 - 13.00. Za otroke otroških vrtcev bo potek didaktičnih dejavnosti naslednji: od 10. do 14. septembra od 7.30 do 12. ure brez kosila (vrtca Štan-drež in Krmin ob 7.45); od 17. do 28. septembra od 7.30 do 13. ure s kosilom (vrtca Štandrež in Krmin ob 7.45); od 1. oktobra dalje po normalnem urniku vrtca. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRIN-KO obvešča, da se bo pouk pričel v M Izleti septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oziroma goriški urad ZSKD (0481-531495). Ü3 Obvestila sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45). RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 10. septembra, v Doberdobu (ob 7.50) in v Sovodnjah (ob 8. uri); v sredo, 12. septembra, na Vrhu (ob 8.10) in v Romjanu (ob 7.55). Na srednji šoli v Doberdobu se bo pouk pričel v ponedeljek, 10. septembra, ob 7.45. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vseh vrtcih pričel v sredo, 12. septembra: Doberdob - prihod od 7.45 do 9.00, zaključek ob 12.45; So-vodnje - prihod od 7.30 do 8.30, zaključek ob 12.30; Rupa - prihod od 7.40 do 9.00, zaključek ob 12.40; Romjanin Ronke - prihod od 7.45 do 8.45, zaključek ob 12.00. Prvi teden v vrtcih ne bo kosila. RAVNATELJSTVO VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Cankar-Vega-Zois in liceja Tru-bar-Gregorčič obveščata, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra; potekal bo od 9. do 12. ure. Ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Ivan Cankar. RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR -VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org. BALINARSKI KLUB MAK obvešča, da bo 9. redni občni zbor v četrtek, 6. septembra, ob 17.30 v balinarskem centru za telovadnico v Štandrežu. Dnevni red: 1) otvoritev in poročila; 2) pozdrav gostov, 3) razno. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da potekajo vaje ženskega pevskega zbora vsak ponedeljek ob 20. uri. FESTIVAL »V ZVOKIH KRAJEV« bo danes, 4. septembra, potekal v Ga-brjah. Na sedežu KD Skala bo ob 21. uri zaigral slovenski Trio Klavilina. Pri organizaciji soleuje občina Sovodnje. GORIŠKI URAD MOTORIZACIJE sporoča, da so okenca odprta po urniku: ob ponedeljkih med 8.45 in 12.30 ter med 15. in 17. uro, od torka do petka pa izključno v dopoldanskem času, 8.45-12.30 KNJIŽNICA FEIGEL bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. KRUT obvešča, da je urad v Gorici še začasno zaprt. Za vse informacije je na razpolago pisarna v Trstu, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je zaprta zaradi dopusta do 14. septembra. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra 2007. Do tega dne sprejema še nove vpise za prihodnje šolsko leto. Urnike lekcij si učenci lahko ogledajo na šolski razglasni deski. Informacije daje tajništvo od 10. do 13. in ter od 14. do 18 ure. Telefon in fax št. 0481-532163 0481-547569, E-mail scgvkomel@tin.it. 15 Prireditve »MONFALCONE ESTATE«: v organizaciji občine Tržič: še danes, 4. septembra v Galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour »Il volo per la soli-darietà«; v soboto, 8. septembra, celodnevna tržnica v mestnem središču: v nedeljo, 9. septembra, ob 9.45 na Trgu Mrcelliana kolesarska dirka »Ciclolonga - In bici alle marine«; ob 15.00 na Trgu Mrcelliana otroška kolesarska dirka. V PARKU CORONINI v četrtek, 6. septembra, ob 21. uri »1882-1915. Il so-gno infranto della Bella Epoque«, večer glasbe in poezij Michelstaed-terja ter Ungarettija. Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Clementina Borgarelli vd. Grasso iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Gradišču; 9.30, Iginio Ve-nier iz mrtvašncie splošne bolnišnice na pokopališče v Ločniku; 11.30, Renato Beltrame iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V PODGORI: Brezigar Sonia vd. Sitar iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Palmanovi, v cerkev (10.00) in na pokopališče v Podgori. SPDG obvešča, da bo v nedeljo, 9. septembra, v okviru Kekčevih poti potekal izlet na Krn. Odhod ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Predvidenih je 7 ur hoje. Informacije v večernih urah na tel. št. 333-1581015 (Dino Paulin) in 0481-882328 (Marko Lutman). SPDG vabi v soboto, 15. septembra, na 36. srečanje zamejskih planincev pri koči pod Golico. Uradni del srečanja bo ob 14. uri. Predviden je avtobusni prevoz do Planine pod Golico; do kraja prireditve približno dve uri hoje. Prijave sprejemajo do 7. septembra; informacije nudi Vlado (tel. 0481882079). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. SVET Torek, 4. septembra 2007 1 J - Ameriški predsednik je včeraj prispel na nenapovedan obisk v Bagdad Bush: Postopoma bomo umaknili svoje enote, če bo prišlo do napredka Šef Bele hiše se je srečal z ameriškimi generali in iraškimi voditelji - Kongres pozval k enotnosti IRAK - Štiri leta po vojaškem posegu Britanski vojaki so včeraj zapustili Basro BAGDAD - Ameriški predsednik George Bush, ki je včeraj nenapovedano obiskal Irak, je po srečanju z ameriškimi generali in iraškimi voditelji izjavil, da bi lahko določeno število ameriških vojakov v Iraku poslali domov, če se bodo varnostne razmere v državi izboljšale. Ob tem pa ni povedal, kolikšno število vojakov bi lahko zapustilo Irak niti kdaj bi se to lahko zgodi lo, po ro ča ame riš ka tis kov na agen -cija AP. Bush, ki ga v Iraku spremljata obrambni minister Robert Gates in državna sekretarka Condoleezza Rice, je slednje povedal po srečanju s povelj-ni kom ame riš kih sil v Ira ku, ge ne ra -lom Davidom Petraeusom in ameriškim veleposlanikom Ryanom Crocke-rjem, ki bosta prihodnji teden v kongresu predstavila težko pričakovano poročilo o stanju v Iraku. »General David Petraeus in veleposlanik Ryan Crocker sta mi povedala, da bo mogoče zagotavljati enako varnost z manjšim številom ameriškim sil, če se bo uspeh, kot ga beležimo trenutno, nadaljeval,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Bush. Ameriški predsednik je svoje vtise o obis ku v Ira ku po dal v pu ščav skem oporišču na zahodu Iraka, okoli 190 kilometrov zahodno od Bagdada. Ame riš ki kon gres pa je Bush pozval, naj počaka na poročilo Croc-kerja in Petraeusa 15. septembra, preden bodo presojali o njegovi odločitvi o napotitvi dodatnih 30.000 vojakov v Irak, navaja AP. »Člane obeh strank v kongresu pozivam, naj jima prisluhnejo,« je dejal. »Ne bi smeli na hitro Predsednik George Bush med ameriškimi vojaki ANSA sprejemati zaključkov pred poročanjem generala in veleposlanika,« je dodal. Ame riš ki pred sed nik se je vče raj sestal tudi z iraškim premierom Nu-rijem al Malikijem in drugimi iraškimi vladnimi predstavniki. Iraško vlado je pozval, naj ustrezno odgovori na napredek v iraški pokrajini al Anbar, kjer je nasilje močno upadlo, potem ko so se sunitski plemenski voditelji in nekdanji uporniki združili z ameriškimi silami v lovu za pripadniki Al Kai-de in drugimi skrajneži. Bush se je srečal tu di s su nit ski mi ple men ski mi šejki in člani uprave al Anbarja. Med vče rajš njim obis kom v Ira -ku je Bush prvič javno govoril o možnosti postopnega umika ameriške vojske iz te države. (STA) BASRA/LONDON - Po štirih letih so se včeraj britanski vojaki umaknili iz Basre, točneje s sedeža svojega poveljstva v tem drugem največjem mestu v Iraku, nadzor nad njim pa prepustili iraškim vladnim silam. Novico je potrdil iraški general Mohan Fahad, poveljnik operacij v Basri, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Umik so potrdili tudi v Londonu. Z britanskega obrambnega ministrstva so sprva povedali le, da se britanske enote v skladu z načrti umikajo, nato pa so pojasnili, da so končale umik in predale »popoln nad zor« iraš ki voj ski. Iz Lon do na so še spo ro či li, da je do predaje sedeža britanskega poveljstva v Basri prišlo po odločitvi, »ki je bila sprejeta s podporo ZDA in drugih ko a li cij skih sil ter po po sve tu z iraško vlado,« poroča nemška tiskovna agencija DPA. Bri tan ski pre mi er Gor don Brown je medtem poudaril, da gre pri umi ku bri tan skih sil iz Ba sre, ki se je začel v nedeljo, za »načrtovano in organizirano« operacijo, in nikakor ne za po raz. Ob tem je v po go vo ru za ra -dio BBC 4 obljubil, da bodo Britanci »spoštovali svoje obveze« do Iračanov in Združenih narodov. »Gre predvsem za premik s položaja, ko smo imeli v štirih provincah bojne naloge, sedaj pa bomo sčasoma prevzeli nadzorne naloge,« je po poročanju AFP še povedal Brown. »V določenih okoliščinah smo sposobni znova posredovati. Cilj je bil pre da ti nad zor z bri tan ske voj ske na iraške varnostne sile,« je dodal. Okrog 550 vojakov, ki je nadzor nad kompleksom predsedniške palače strmoglavljenega iraškega voditelja Sadama Huseina predalo iraškim silam, se je medtem že pridružilo kakim 5000 vojakom v zadnjem oporišču bri tan skih sil bli zu le ta li šča Ba sre. S tem britanske sile nadaljujejo z dejavnostmi za popolno predajo nadzora iraškim silam na jugu Iraka, po tem ko so jim že pre da le nad zor nad tremi provincami, ostaja pa jim še ena. »Britanske sile bodo delova- RUSIJA - Zunanji minister Sergij Lavrov govoril študentom o ruskem preporodu Moskva ni pripravljena barantati o Kosovu in o protiraketnem ščitu MOSKVA - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je včeraj dejal, da Rusija ni pripravljena barantati glede ameriškega proti-raketnega ščita v Evropi in statusa Kosova. »Obstajajo vprašanja, ki pomenijo resno grožnjo naši nacionalni varnosti ali mednarodni ureditvi - sem sodita ameriški protiraketni ščit in Kosovo -, o katerih Rusija ne bo barantala, in to morajo naši mednarodni partnerji razumeti,« je dejal Lavrov v nastopu pred študenti Univerze v Moskvi. Nekateri so zaskrbljeni zaradi »hitrega ponovnega rojstva naše države kot ene vodilnih držav v svetu. To pa ne pomeni, da si je treba izmisliti še en mit o ruski nevarnosti,« je dejal Lavrov. Dejal je še, da Rusija nasprotuje enostranskim in blokovskim rešitvam pri reševanju varnostnih vprašanj, ter izpostavil nujnost novih oblik kolektivnega sodelovanja med državami. Pri tem je poudaril perspektivnost sodelovanja v okviru trojke Rusije, ZDA in EU. Lavrov pa je v govoru zahtevo Velike Britanije po izročitvi bivšega častnika nekdanje ruske obveščevalne službe KGB Andreja Lugovoja zaradi vpletenosti v umor kritika Krem-lja Aleksandra Litvinenka označil kot »propagandni šov«. London je Lugovoja obtožil lanskega umora Litvinenka, bivšega ruskega tajnega agenta, ki je imel azil v Veliki Britaniji. Rusija zavrača izročitev Lugovoja, ki zanika vpletenost v umor. »Velika Britanija je prostovoljno ali neprostovoljno postala dejavnik provokacije proti Rusiji,« je še dodal Lavrov. Velika Britanija je sicer dala azil mnogim vidnim ruskim oporečnikom, med drugim poslovnežu Borisu Berezovskemu in če-čenskemu uporniku Ahmedu Zakajevu. (STA) Ruski predsednik Vladimir Putin se v zadnjih časih rad pojavlja na takšnih slikah ANSA le iz oporišča na letališču Basre. Še naprej bodo skrbele za varnostne raz-me re v Bas ri, do kler teh na log ne bo -do predale iraškim silam, kar pričakujemo jeseni,« so še sporočili z bri-tan ske ga ob ramb ne ga mi nis tr stva. Pred stav nik bri tan ske voj ske, major Matthew Bird, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dodal, »da med operacijo ni prišlo do spopadov ali napadov na britanske sile«. Ge ne ral Far had pa je po ve dal, da bo iraška vojska nadzirala predsedniško palačo, dokler iraški premier Nuri al Maliki ne bo odločil, kakšna bo njena nadaljnja usoda. (STA) Poljski predsednik zaradi poslabšanja zdravja na preiskavah VARŠAVA - Poljskega predsednika Lecha Kaczynskega so včeraj zjutraj zaradi "poslabšanja zdravja" sprejeli v bolnišnico, kjer bodo izvedli potrebne preiskave, so sporočili iz predsednikovega urada, podrobnosti pa niso navedli Dodali so še, da bodo nove informacije o predsednikovem zdravju sporočili po koncu preiskav. 58-letni Kaczynski, brat dvojček premiera Ja-roslawa Kaczynskega, je že odpovedal za včeraj predvidene obveznosti. Njegov zdravnik Wojciech Lubinski je za poljske medije povedal, da je imel predsednik ponoči visoko temperaturo in da je bil oslabel, tako da naj bi imel virusno infekcijo. Kot je še povedal, se predsednik že počuti bolje. Baloni v spomin na žrtve v Beslanu MOSKVA - V severnoosetijskem mestu Beslan je več tisoč ljudi obeležilo spomin na žrtve drame s talci, ki je pred tremi leti terjala več kot 330 smrtnih žrtev, od tega več kot polovice otrok. Tisoči sorodnikov žrtev in preživelih so ob zvonjenju zvonov v zrak spustili bele balone, pred uničenim poslopjem osnovne šole, v kateri se je odvijala drama, pa so žalujoči v dolgih vrstah polagali cvetje in Ali bodo ZDA Severno Korejo umaknile s seznama držav podpornic terorizma? SEUL - ZDA so se odločile, da Severno Korejo umaknejo s seznama držav podpornic terorizma, je po poročanju severnokorejske tiskovne agencije KCNA sporočilo severnokorejsko zunanje ministrstvo. Odločitev naj bi bila sprejeta ob koncu pogovora med ameriškimi in severnokorejskimi predstavniki, ki so minuli konec tedna potekali v Zene- Barroso obljubil pomoč BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je na prvem srečanju visokih predstavnikov držav Evropske unije z njihovimi kolegi iz 16 južno- in vzhodnoevropskih držav, ki so vključene v evropsko sosedsko politiko, dejal, da si lahko te države v primeru, da se bodo bolj zavezale k reformam, obetajo tudi več pomoči pri doseganju svojih ciljev in poglabljanje vezi z EU. sveče. 18 Torek, 4. septembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI ZGONIK - 3. izvedba Koncerta za mir Glasbeni poziv za mir po svetu Jutri in v četrtek bo pred županstvom nastopilo dvanajst skupin Naša zavzetost za mir ne sme biti nikoli površinska, omejena na splošne proglase in želje, temveč vezana na konkretna dejanja in vsakodnevno gojenje sožitja. S to mislijo je tržaški pokrajinski odbornik za mir Denis Visioli včeraj predstavil tretjo izvedbo Koncerta za mir, ki ga v Zgoniku prireja tamkajšnja občinska uprava. Zato je toliko bolj razveseljivo, da je k pobudi pristopila vrsta javnih ustanov z obeh strani meje, je še poudaril odbornik: Občini Dolina in Repentabor, ki pri koncertu sodelujeta vse od njegovega nastanka, a tudi Občine Tržič, Doberdob, So-vodnje, Milje, Sežana, Komen, Miren-Kostanjevica, Hrpelje-Kozina ter Pokrajini Trst in Gorica. Dvodnevno prireditev je predstavil zgoniški odbornik Igor Guštinčič. Izpostavil je zgledno sodelovanje in pomoč, ki jo organizaciji nudijo mladi člani društev Rdeča zvezda in Kras: sestavili so spored obeh koncertov, poskrbeli pa bodo tudi zato, da ne bo do zgo niš ki po slu šal ci lač ni in žej ni. Guš tin čič je izrazil zadovoljstvo, da dobiva prireditev vse bolj čez-mej ne raz sež nos ti: že la ni je k njej pris to pi la Ob či -na Se ža na, saj so v sklo pu kon cer ta pri re di li raz sta -vo o mirovniku Danilu Dolciju, ki se je rodil ravno v Sežani (razstavo bodo v prihodnjih mesecih postavili tudi v tamkajšnjem Kosovelovem centru). Organizatorji so letos ponudbo razširili na vse javne uprave, ki sodelujejo pri Kraškem okraju: večina jo je sprejela, Občini Devin-Nabrežina in Trst pa ne. Na nju- ne upravitelje je zato apeliral zgoniški podžupan Ladi Budin in jih opozoril, da miru ne bi smeli ovijati v politične barve ... Jutri in v četrtek se bo v Zgoniku zvrstilo dvanajst skupin: Alter ego, The M.A.F.F., Pown Kufr, Ultra Maci's mobile, Zakkaman & Revolutionary, Tribe of Lion, Kiss my Nash, 50%, J'accuse, Magenta, Wild Horses in 3 Prašički. Za njihovo brezplačno sodelovanje se jim je v imenu mladih organizatorjev zahvalil Boštjan Milič. Zgo niš ki kon cert bo tu di pri lož nost za re kla mi -ranje takih ali drugačnih mirovniških pobud. Člani Omizja za mir bodo sprejemali prijave za sodelovanje na pohodu Perugia - Assisi, Humanistična stranka bo predstavila svoj zakonski predlog proti atomskemu orožju, dijaki Zavoda združenega sveta pa bodo prikazali video, ki so ga pripravili v sodelovanju z dijaki liceja Prešeren in nekaterimi priseljenci. Na sporedu bo tudi nekaj okroglih miz: jutri ob 18.30 bo govor o novem deželnem zakonu za mir, v če tr tek pa o pro gra mih, ki jih ci vil na za šči ta pred -videva v primeru jedrske nesreče. Napovedan (a še nepotrjen) je tudi nastop tržaškega igralca in režiserja Renata Sartija, ki je v sklopu letošnjega Mittel-festa pripravil gledališko predstavo o Danilu Dolciju. Predstava bi vsekakor morala pred koncem leta zaživeti tudi na odru Slovenskega stalnega gledališča. (pd) BERTOKI - Na vrtu palače Panatoiopolo Zaključni večer s skupino The Lucky Cupids bo v četrtek Klub študentov občine Koper (KŠOK) v sodelovanju s Kulturno -športnim društvom »Samo« Bertold prireja »Poletje v Bertokih«. Po nesrečnem četrtkovem deževnem dnevu je zaključni večer premeščen v četrtek, 6. septembra ob 20.00, kot po navadi na idiličnem vrtu palače Panatoiopolo. Zaplesali bomo z rockabilly ritmi slovenske zasedbe The Lucky Cupids. Predstavljajte si mladega Elvis, Burnette, Gene Vincent, Vin-ce Taylor...skupaj z Chris Isaakom, Brian Setzerjem, pa še špepec Si-natre in Dean Martina... in dobite zvok slovenske rockabilly zasedbe The Lu cky Cu pids. Sku pi na je bila ustanovljena leta 1994, vendar SLOVENIJA LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V soboto, 8. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V soboto, 15. septembra ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Mala drama V soboto, 8. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V soboto, 15. septembra ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA MILJE Trg Marconi V soboto, 8. in v nedeljo, 9. septembra od 17.00 do 23.30 / »Muggia jazz festival«, prva izvedba. GORICA Kulturni dom V petek, 7. septembra ob 21.00 / Festival zborovskega petja Alpe - Jadran. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL Danes, 4. septembra ob 20.30, cerkev je od ori gi nal ne za sed be os tal le ustanovitelj skupine in pevec Andrej Rudolf. Repertoar skupine zajema predvsem rockabillyjevsko glas bo s pri zvo kom pet de se tih let v lastni interpretaciji. Nastopali so že po vsej Sloveniji v večjih dvora nah, dis ko te kah in po pu lar nih noč nih klu bih, pa tu di na po -membnih festivalih kot sta Lent (leta 97 in 99) in Sobočki dnevi. Nji hov pr vi glas be ni pro jekt Le -gende je nastal konec leta 96 v sodelovanju s pevcem Aleksandrom Mežkom. Leta 1999 je skupina izda la svoj last ni al bum z na slo vom Pride dan... kateri vsebuje posnetke v glavnem v slovenskem jeziku in je iz šel pri za lož bi Ni ka. To je prvi rockabillyjevski CD v sloven- sv. Katerine (TS) / Diego Cal in Roberto Santagati - trobente, Erik Žerjal -trombon, Tomislav Hmeljak - tolkala in Manuel Tomadin - orgle. V ponedeljek, 10. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Michael Harris - orgle. V nedeljo, 16. septembra ob 17.00, cerkev sv. Ermakore in Fortunata (Rojan) / Manuel Tomadin - orgle. V ponedeljek, 17. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Mauro Maur - trobenta in Françoise Gadbois - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V soboto, 8. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trst. Zborovodja: Walter Lo Nigro. V petek, 14. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zborovodkinja: Urša Lah. V soboto, 22. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Juvavum Brass Quintet - Salzburg. V sredo, 26. septembra ob 10.00, De- skle, Kulturni dom / Koncert za mladino. V petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir. V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Go- SLOVENIJA ran / Koncert pod zvezdami. Vstop prost. V soboto, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Ma-covei - fagot. Letno gledališče Križank V četrtek, 27. septembra / Nastop hrvaške pevke Severine. skem jeziku, če pri tem ne upošteva mo po pev kar skih sku pin z roc -kabillyjevskimi pričeskami. Kmalu po končanem snemanju je bobnarja Gašperja Bertonclja zamenjal Grega Zamljen Usenik, nato pa je na mes to ki ta ri sta Mar ko ta Pirsica prišel Jernej Zoran, namesto kon tra ba sis ta Iz to ka Ru bi na pa Aleš Kolar. Zasedba je torej skoraj no va, ven dar pa se slog sku pi -ne ni spre me nil, moč no pa se je iz -bolj ša la kva li te ta glas be. Klub štu den tov ob či ne Ko per si pri za de va, da bi svo je zna nje in izkušnje pri vodenju in organizaciji raznih projektov razširil med mlade, predvsem pa pomagal mladini izven strogega mestnega jedra kulturno obuditi svoj kraj. renji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic -klavir. V petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana V petek, 14. septembra ob 20.00, Križanke / Borut Bučar & Big Band RTV Slovenija. V soboto, 15. septembra ob 21.00, Križanke / Terrafolk. ■ Tartini festival Jutri, 5. septembra ob 20.00, Pokrajinski muzej, Koper/ François Salque - violončelo, Frédéric Lagarde - klavir. V petek, 7. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Akadémia Quartet: Balint Maroth -violončelo, Antonia Bodo - 2. violina, Zsofia Kornyei 1. violina, Laszlo More - viola. V torek, 11. septembra, Trg 1. maja, Pi- ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost. Palača Gopčevic: do 6. septembra od 9.00 do 19.00 je na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«. Občinska umetnostna dvorana: do 9. septembra razstavlja Chiara Vecchi Gori pod naslovom »Il linguaggio co-lorito«. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): od danes, 4. septembra (otvoritev ob 19.00), do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): »Ca-sorati. Naslikati tišino«. V tednu je možen ogled od 9.00 do 18.00, ob praznikih od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Kraška hiša: na ogled je fotografska razstava Sergija Ferrarija »Ljudje-Gente«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. KRMIN Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija« do 7. septembra. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žer-jala. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. w / SVET Sreda, 5. septembra 2007 1 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it APrimorski ~ dnevnik KOŠARKA - Na štartu evropskega prtvenstva v Španiji Slovenija v zadnji sekundi dobila grozljivko proti Italiji Italijani prvič povedli 5 sekund pred koncem, toda Lakovič s trojko odločil tekmo Slovenija - Italija 69:68 (21:14, 38:25, 56:45) SLOVENIJA: Lakovič 12 (4:4), Čapin 4, Dragič 9 (1:1), Nesterovič 6, Smodiš 19 (5:6), Slokar 7 (4:4), Jagodnik 4, D. Lorbek 2 (0:2), E. Lorbek 6 (2:2). ITALIJA: Belinelli 7 (3:3), Sora-gna 16 (4:5), Marconato 2, Mordente 12 (1:1), Bargnani 4, Bulleri 20 (4:6), Gigli 7. SODNIKI: Voreadis (Grčija), Bulto (Španija), Lefwerth (Švedska) PM: Slovenija 16:19, Italija 12:15; MET ZA 2T: Slovenija 19:33, Italija 22:37; MET ZA 3T: Slovenija 5:17 (Lakovič 2, Smodiš 2, Slokar), Italija 4:22 (Soragna 2, Mordente, Gigli); SKOKI: Slovenija 32 (25 + 7), Italija 29 (21 + 8); SON: Slovenija 22, Italija 24; GLEDALCEV 5000. ALICANTE - Slovenska košarkarska reprezentanca je evropsko prvenstvo v Španiji začela z zmago. V 1. kro- 1JV «v •• • I* Vcerajsni izidi Granada: skupina A: Srbija - Rusija 65:73, Izrael - Grčija 66:76 Sevilla: skupina B: Latvija -Hrvaška 85:77, Portugalska - Španija 56:82 Palma de Mallorca: skupina C: Češka - Nemčija 78:83, Turčija -Litva 69:86 Alicante: skupina D: Poljska -Francija 66:74, Italija - Slovenija 68:69 DanaSnji spored Skupina A: Rusija - Izrael, Grčija - Srbija Skupina B: Hrvaška - Portugalska, Španija - Latvija Skupina C: Nemčija - Turčija, Litva - Češka Skupina D: Francija - Italija (19.00), Slovenija - Poljska (21.30) gu skupine D v Alicanteju je s trojko Jake Lakoviča v zadnji sekundi tekme z 69:68 (21:14, 38:25, 56:45) premagala izbrano vrsto Italije. Slovenija bo danes igrala proti Poljski, »azzurre« pa čaka močna Francija, ki je včeraj s 74:66 premagala Poljsko. Slovenija se zaradi zmage nad Italijo ne sme uspavati, čeprav je Poljska na papirju slabši nasprotnik. Pred zelo težko nalogo pa so Italijani, za katere bi bil nov poraz že zelo hud udarec, morebitna zmaga pa bi jih spet vrnila v boj za prvo mesto v skupini. Srečanje Slovenija - Italija se je v zadnjih štirih minutah spremenilo v pravo grozljivko, v kateri bi Pipanovi izbranci po zanesljivi igri v prvih 36 minutah tekme in po stalnem vodstvu, ki je znašalo tudi 15 točk, zmago skoraj podarili »azzurrom«. Slovenija je namreč še štiri minute pred koncem vodila za trinajst (13) točk, z igro pa je z lahkoto »mirila« vse italijanske poskuse, da bi spremenili potek srečanja. Toda v štirih minutah norosti so Slovenci skoraj uspeli uničiti vse, kar so prej dobrega storili. S številnimi napakami, podarjenimi žogami in luknjičavo obrambo so namreč Recalcatijevim izbrancem omogočili, da so 5 sekund pred koncem s košem Soragne povedli z 68:67(prvič so povedli 29 sekund pred koncem s 65:64) in se praktično že veselili zmage. Toda žogo je čez polovico popeljal Jaka La-kovič in se približno z 8 metrov odločil za met, žoga pa je ob zvoku sirene padla skozi obroč. Začelo se je slavje košarkarjev v zelenih majicah, na drugi strani pa beli »azzurri« niso mogli skriti obupa. Toda poraz bi bil za Slovenijo sinoči prehuda kazen, saj je na splošno pokazala več, pri čemer še posebej velja pohvaliti mladega debitanta Dragiča, ki je tako zahtevno srečanje odigral kot pravi veteran, ob njem pa še Smodiša, ki je koše dosegal takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. Toda tudi to ne bi bilo dovolj, če ne bi bilo Lakoviča, ki včeraj sicer ni blestel, je pa še enkrat dokazal, da je igralec, ki doseže koš, ko se zdi že vse izgubljeno in odloči srečanje. Pri Italijanih sta bila najboljša Bul-leri (20 točk) in Soragna (16), precej pa je razočaral italijanski zvezdnik iz NBA Bargnani, ki je dosegel vsega 4 točke. Lakovič (desno) je odločil srečanje, Bulleri pa je bil eden najboljših pri Italiji ANSA NAŠ POGOVOR - Trener Andrej Vremec o tekmi Slovenija - Italija »V zadnji četrtini bi poslal na igrišče drugačno peterko« »Prava norišnica«,« je bil prvi komentar našega trenerja Andreja Vremca, ki letos vodi člansko žensko ekipo Poleta in žensko ekipo U15. »To je bila tipična tekma med Italijo in Slovenijo. Zelo napeta in iz tehničnega vidika ne najbolj briljantna. Košarkarji obeh reprezentanc niso bili najbolj precizni, precej je bilo napak, korakov, itd. Slovenija je zasluženo vodila celih 38. minut, toda v zadnji četrtini so se 'zeleni' ustrašili Italijanov, ki so se opogumili in izničili zaostanek. Za Slovenijo bi lahko bil znova usoden psihološki faktor, a na koncu le ni bilo tako. Tudi trener Pipan je v zadnjem delu naredil nekaj napak in nelogičnih izbir. Osebno bi v zadnji četrtini poslal na igrišče drugo peterko. Še dobro, da je tokrat -" s Andrej Vremec KROMA odlični Lakovič tik pred zvokom sirene zadel trojko, drugače bi bil poraz res pekoč.« Koga bi izpostavil pri Slovencih in koga pri Italijanih? »Jaka Lakovič in Matjaž Smodiš sta igrala zelo dobro in bila med protagonisti tekme. Pri Sloveniji se je izkazal tudi novinec Dragič, ki nima veliko mednarodnih izkušenj. Pri Italiji sta odlično igrala Mordente in izkušeni Soragna, ki lahko igra na vsaki poziciji. Negativno pa sta me presenetila Erazem Lorbek (preveč napak, korakov in izgubljenih žog) ter Andrea Bar-gnani, kateremu se je poznalo, da je v zadnjem mesecu malo treniral zaradi poškodbe.« Andrej Vremec je na koncu še dodal, da je Slovenija - po tej zmagi - že naredila velik korak za uvrstitev v drugo fazo evropskega prvenstva. »Zmaga je zelo pomembna tudi za moralo,« je še zaključil Vremec. (jng) A LIGA DAN POTEM Udineseju bi premor v B ligi morda dobro del Dimitrij KriZman Minuli teden bi lahko tudi imeli za nekakšno generalko za soočenje med ligama, ki sta v Evropi najboljši, pa naj Angleži trdijo, kar hočejo s svojo Premier League: špansko in italijansko. Barcelona je osmešila in ponižala Inter, sam pa sem ravno bil v Španiji; že res, daje lastna trofeja Bar-ci zelo pri srcu (poln stadion, za razliko od nedeljskega prvenstvenega srečanja), Interju pa bolj malo pomeni, je pa v španskih očeh šlo za hudo razprodajo ugleda italijanskega nogometa. No, Milan je potem vse skupaj nekoliko popravil z zmago proti Se-villi. Ker ima vsak bralec o teh bolj ali manj velikih klubih in dogodkih, ki se odvijajo tako rekoč na prvi strani časopisov, že precej izdelano mnenje, sem iztaknil še drugo merjenje moči med španskim in italijanskim žogob- rcem. Tako španski dnevnik El Pais o predstavi Christiana Riganoja v dresu Levanteja: »Drog. Ne pričakujte, da se bo premikal.« In tako domače rožnato športno sveto pismo o Špancu v dresu Livorna Diegu Tristanu: »Je bilo primerno prikrajšati ga za sonce Balerskih otokov?«, nanašajoč se na dejstvo, da je ta bivši golgeter lani igral pri Mallorci. Ko nekoč soliden napadalec igra proti koncu kariere na Mallorci in v 25 tekmah doseže 0 (nič) golov, so stvari jasne. Spada v kategorijo nemških upokojencev, ki si na sončnih tleh kupijo stanovanje, da se končno otresejo megle Duisburga in Krefelda. Nenazadnje, še sam sem ponudbo za navidez mamljivo delovno mesto v Palmi de Mallorca prihranil za kdaj drugič. Enoletni premor v B ligi je dobro del Juventusu, ki se je kar takoj prelevil v resnega kandidata za scu-detto, čeprav naj bi po mnenju »izvedencev« ne imel ekipe primerne za tak cilj. Drugi črno-beli, tisti videm-ski, so pa po milanskem obetavnem uvodu takoj zapravili ves kredit za naslednja dva meseca. Domač poraz takih giga-dimenzij pač ne dopušča na-daljnih spodrsljajev. Je pa seveda marsikaj jasno, če pogledamo na seznam igralcev furlanskega kluba: Zapata, Eremenko, Boudianski, Sivok, Inler - takorekoč reprezentanca prodajalcev vžigalnikov, pomivalcev ve-trob ran skih ste kel... Si cer se ved no do bi kdo, ki je slab ši, to da kdo ve, mor da je na po čil čas, da se tu di Udi -ne se zbis tri z eno let nim pre mo rom v B ligi. Se priporočam, preden izpade Triestina, da vsaj pridemo na svoj račun še mi z derbijem. (dimkrizman@yahoo.it) NOGOMET - V 2. krogu A lige Fiorentina prisilila Milan na delitev točk Milan - Fiorentina 1:1 (1:0) STRELCA: v 27. min. Kaka iz 11-m, v 56. min. Mutu. MILAN (4-3-2-1): Dida, Oddo (Cafu), Nesta, Kaladze, Jankulovski, Gattuso, Pirlo, Ambrosini (Emerson), Kaka, Seedorf, Gilardino (Inzaghi). Trener: Ancelotti. FIORENTINA (4-3-3): Frey, Uj-falusi, Dainelli, Gamberini, Pasqual, Donadel (Kuzmanovic), Liverani, Gob-bi, Santana (Semioli), Pazzini (Vieri), Mutu. Trener: Prandelli. MILAN - Ancellottijev Milan je v včerajšnjem srečanju drugega kroga igral dobro in po vodstvu Kakaja je vse kazalo, da bodo »rdeče-črni« zabeležili drugo zaporedno prvenstveno zmago. Vendar so se ušteli, saj je v drugem delu moštvo iz Firenc zaigralo bolj prepričljivo in povsem zasluženo izenačilo. Obe moštvi sta imeli še nekaj lepih priložnosti za zadetek. Inzaghi za las ni premagal odličnega vratarja Fre-ya, zatem pa je Kuzmanovic zadel vratnico. Neodločen izid je bil torej - tu- di glede na številne zgrešene priložnosti obeh ekip - pravilno plačilo. Ostali 2. kroga izidi: Atalanta -Parma 2:0, Cagliari - Juventus 2:3, Catania - Genoa 0:0, Livorno - Palermo 2:4, Roma - Siena 3:0, Sampdoria - Lazio 0:0, Torino - Reggina 2:2, Udinese - Napoli 0:5. Vrstni red: Juventus, Roma 6, Fiorentina, Milan 5, Atalanta, Inter, Sam-pdoria 4, Napoli, Cagliari, Palermo 3, Torino, Reggina, Catania, Lazio 2, Parma, Genoa, Udinese 1, Siena, Empoli, Livorno 0. Prihodnji krog (16.9.): Fiorenti-na - Atalanta, Genoa - Livorno, Inter -Catania, Juventus - Udinese, Lazio -Empoli, Napoli - Sampdoria, Palermo - Torino, Parma - Cagliari, Reggina -Roma, Siena - Milan. B LIGA: Spezia - Bologna 0:2. CARLIJEV ZADETEK - V 1. krogu D lige je gradiška Itala San Marco igrala neodločeno proti San Donaju 1:1. Edini zadetek za Italo je v 93. minuti iz enajstih metrov dosegel Alen Carli. 2 0 Torek, 4 sePtembra 2007 ŠPORT / OSAKA - Ob predvidenem jurišu Američanov na zlate kolajne v zadnjem dnevu SP, sta bila le met kopja za moške ter skok v višino in finale na 1500 m za dekleta na višini svetovnega prvenstva. Trajno bosta ostala v negativnem spominu ostala teka na 800 in 5000 m, na nivoju državnega prvenstva srednje močne države. Pravzaprav bi morali možje, ki krojijo svetovno atletiko, s tem v zvezi nekaj ukreniti. Zamislijo si predteke in polfinale, v katerih atleti množično dosegajo odlične čase, v finalu pa so isti nato obupno previdni. Kaj bi na primer dosegla omejitev denarnih nagrad za dosežke, ki bi sicer ob prvem mestu, bili za toliko in toliko slabši od časov doseženih pred finalom? Obvezno je seveda oceniti izkupiček držav, kajti tabela kolajn in lestvica po točkah bosta merili najprej za OI naslednjega leta. ZDA so zasijale v polni luči, kot se je sicer pričakovalo. Zanimivo je, da samega javnega mnenja čez lužo skupinski uspeh ne prizadene, krajevne stvarnosti ali ustanove pa so ponosne na posameznike. Nedvomno se atletika zelo tesno ujema z miselnostjo posamičnega uspeha, ki je temelj moči te države v različnih resorjih življenja. Njihova izbirna tekmovanja so marsikdaj še ostrejša kot samo prvenstvo in rezultati se opazijo ko v svetovni konkurenci odločajo o vrstnih redih. Ne koč sta mo či me rili še SZ in Nemška demokratična repubika. Združena Nemčija je dejansko na nivoju povprečne evropske sile, Rusija z dodatkom Belorusije, Ukrajine in Baltika pa nikakor ne more dosegati nekdanje odmevnosti. Rusija sicer tu pa tam prikaže nekaj mladih, vse pa usmerijo v tehnične panoge, medtem ko izhaja odmevnost predvsem iz tekov. In Rusi imajo dejansko le Bor-zakovskega na 800 metrov, ki svoj velik talent usmerja v nenavadno taktiko, ki ne upošteva, da nastopajo tudi drugi. V dobri meri so v Osaki medlo nastopale tudi ženske. Njihovo običajno državno prvenstvo v Tuli navadno postreže z vrsto odličnih dosežkov, ki pa se v ostrejši konkurenci razstopijo. Pohod tretjega sveta je zaupan Afriki, vedno bolj tudi v vlogi izvoznice. Po diamantih, zlatu, bakru, kavčuku in bombažu, so nova postavka tekači. Petrolej-ski princi klasičnega kenijskega Kipruta spremenijo v Rashida Abu Hasana in fant zmaga za Bahrain ali Katar. Atlete bodo morali kmalu opremiti z etiketo, kjer bo - kot pri hruškah iz Argentine ali jabolkih iz Čila - naveden tudi njihov izvor. Slovenija in Italija na SP? Triumf za prvo, pričakovan polom - z dodatnima dvema kolajnama v VESLANJE SP 2011 na Bledu MÜNCHEN - Bled bo leta 2011 prvič po letu 1989 gostil veslaško svetovno prvenstvo. Mednarodna veslaška zveza (FISA) je namreč na včerajšnjem kongresu v Münchnu z veliko večino glasovala za slovenski turistični biser, za SP pa sta se potegovala še Luzern in Amsterdam. Tekmovanje na Bledu bo potekalo od 28. avgusta do 4. septembra 2011. Bled je v glasovanju premagal protikandidata švicarski Luzern kar s 129 proti 21 glasovom (za je glasoval tudi podpredsednik italijanske državne federacije Dario Crozzoli) in si četrtič v zgodovini priboril SP. Pred tem ga je gostil v letih 1966, 1979 in 1989. Na Bledu so bili posebej zadovoljni, ker so dobili prav prvenstvo 2011, ki bo tako kot letošnje v Nemčiji tudi prvo odločalo o potnikih za olimpijske igre 2012 v Londonu. ATLETIKA - Po svetovnem prvenstvu v Osaki na Japonskem Pričakovano slavje ZDA, Italija pod, Slovenija nad pričakovanji Evforija v Sloveniji, a pravljica ni ponovljiva - Italija se je za las izognila katastrofi Hrvaška skakalka Blanka Vlašic je upravičila vlogo favoritinje in osvojila svetovni naslov ANSA zadnjem trenutku - za drugo. Slovenijo je prevzela prava športno-navijaška mrzlica, dopolnjena z zmago veslačev Čopa in Špika prav v trenutku, ko so bili v Osaki skoraj točno v tarčo izstreljeni vsi naboji. Na neuradni lestvici, ki upošteva prvih osem mest, se je Slovenija znašla na nepojmljivem 20. mestu (12. v evropski podskupini), pred Avstralijo, Finsko in Južno Afriko, da omenimo le nekaj običajno močnih enot. Evforija bo še trajala nekaj časa, pripraviti pa se je treba na misel, da je podvig iz Osake neponovljiv, ali vsaj zelo težko ponovljiv. Izkoristili so bonus, ki bi lahko pokrival dobo dvajsetih let. Ponovila se je pravljica nogometašev »Slovenija gre naprej«. Pri slednjih še vedno mislijo, da vodi pot k nekdanji slavi preko zamenjav trenerjev, pri atletiki pa takih možnosti ni. Italija se je v zadnjem hipu rešila pred katastrofo. Udarec za KO je bilo končno tudi drugo mesto v skoku v daljino. Pravi podvig je uspel skakalki v višino De Martino, ki je startala po nagli rehabilitaciji poškodbe. Če se Slovenija v bodoče lahko zadovolji tudi s samo par uvrstitvami v finale, se Italija še ni sprijaznila z dejstvom, da bo vedno težje držati korak z vrhnjim delom točkovne lestvice. Pozitivno pa nedvomno je, da atletska zveza ne kupuje atletov in atletinj v nerazvitem svetu. Par izjem ni vezanih na miselnost plačancev, nekaj drugih pa kaže na »tujce«, ki so atletsko zrasli na polo toku. ( dk) Pregled kolajn na 11. SP v Osaki Država z s b 1. ZDA 14 4 8 2. Kenija 5 3 5 3. Rusija 4 9 3 4. Etiopija 3 1 0 5. Nemčija 2 2 3 6. Češka 2 1 0 7. Avstralija 2 0 0 8. Jamajka 1 6 3 9. Bahami 1 2 0 10. V. Britanija 1 1 3 11. Kitajska 1 1 1 Kuba 1 1 1 Belorusija 1 1 3 14. Bahrajn 1 1 0 15. Ekvador 1 0 0 Estonija 1 0 0 Finska 1 0 0 Hrvaška 1 0 0 N. Zelandija 1 0 0 Panama 1 0 0 Portugalska 1 0 0 Švedska 1 0 0 23. Italija 0 2 1 24. Francija 0 2 0 Kanada 0 2 0 26. Španija 0 1 2 27. Ukrajina 0 1 1 28. Brazilija 0 1 0 Dominikanska r. 0 1 0 Katar 0 1 0 Maroko 0 1 0 Norveška 0 1 0 Slovenija 0 1 0 Turčija 0 1 0 35. Poljska 0 0 3 36. Belgija 0 0 1 Grčija 0 0 1 Japonska 0 0 1 Kazahstan 0 0 1 Nizozemska 0 0 1 Švica 0 0 1 Slovaška 0 0 1 Šrilanka 0 0 1 Tunizija 0 0 1 Uganda 0 0 1 Ciper 0 0 1 skupaj 26 13 16 4 7 3 2 10 3 5 3 3 4 2 Finalne odločitve Moški, 800 m: 1. Alfred Kirwa Yego (Ken) 1:47,09; 2. Gary Reed (Kan) 1:47,10; 3. Juri Borzakovski (Rus) 1:47,39; 4X400 m: 1. ZDA 2:55,56, najboljši izid sezone na svetu (L. Merritt, A. Taylor, D. Williamson, J. Wariner); 2. Bahami 2:59,18 (A. Moncur, M. Mathieu, A. Williams, C. Brown); 3. Poljska 3:00,05 (M. Plawgo, D. Dabrowski, M. Marciniszyn, K. Kozolowski) kopje: 1. Tero Pitkaemaeki (Fin) 90,33; 2. Andreas Thorkildsen (Nor) 88,61; 3. Breaux Greer (ZDA) 86,21; 4. Vadims Vasilev-skis (Lat) 85,19; 5. Aleksander Ivanov (Rus) 85,18; Ženske, maraton: 1. Catherine Ndereba (Ken) 2:30,37; 2. Chun-xiu Zhou (Kit) 2:30,45; 3. Raiko Tosa (Jap) 2:30,55; 30. Helena Ja-vornik (Slo) 2:42,03. 4 X 400 m: 1. ZDA 3:18,55, najboljši izid sezone na svetu (D. Trotter, A. Felix, M. Wineberg, S. Richards); 2. Jamajka 3:19,73 (S. Williams, S. Lloyd, D. Prendagast, N. Williams); 3. Velika Britanija 3:20,04 (C. Ohuruogu, M. Okoro, L. McConnell, N. Sanders). višina: 1. Blanka Vlašič (Hrv) 2,05; 2. Ana Čičerova (Rus) 2,03; Antonietta di Martino (Ita) 2,03. MotoGP: Rossi znova »out« SAN MARINO - Izidi motoci-klistične dirke za VN San Marina v Misanu: motoGP (28 krogov, 117,04 km): 1. Casey Stoner (Avs/Ducati) 44:34,720 (povp. hitrost: 157,528 km/h); 2. Chris Vermeulen (Avs/Su-zuki) 44:39,571; 3. John Hopkins (ZDA/Suzuki) 44:50,722; 4. Marco Melandri (Ita/Honda) 44:57,457; 5. Loris Capirossi (Ita/Ducati) 44:59,507; - SP skupno (13): 1. Casey Stoner (Avs/Ducati) 271; 2. Valentino Rossi (Ita/Yamaha) 186; 3. Dani Pedrosa (Špa/Honda) 168. 250 ccm (26 krogov, 108,68 km): 1. Jorge Lorenzo (Špa/Aprilia) 42:54,427 (povp. hitrost: 151,974 km/h); 2. Hi-roši Aojama (Jap/KTM) 42:58,005; 3. Hector Barbera (Špa/Aprilia) 43:01,468 - SP skupno (12): 1. Jorge Lorenzo (Špa/Aprilia) 241; 2. Alex de Angelis (SMr/Aprilia) 187; 3. Andrea Dovizioso (Ita/Honda) 186.125 ccm (23 krogov, 96,14 km): 1. Mattia Pasini (Ita/Aprilia) 39:47,944 (povp. hitrost: 144,938 km/h); 2. Gabor Talmacsi (Mad/Aprilia) 39:52,718; 3. Tomo-joši Kojama (Jap/KTM) 39:56,520; - SP skupno (12): 1. Gabor Talmacsi (Mad/Aprilia) 189; 2. Hector Faubel (Špa/Aprilia) 179; 3. Tomojoši Kojama (Jap/KTM) 145. Jerančičeva obdržala 3. mesto MARSEILLE - Po dirki v francoskem Le Castelletu je Nina Je-rančič (Hit Racing Team) obdržala 3. mesto v skupnem seštevku tekmovanja Ferrari Challenge za pokal Shell. Na legendarnem dirkališču Paul Ricard je Jerančičeva osvojila četrto in peto mesto in si pred zasledovalci nabrala lepo prednost pred zadnjo preizkušnjo sezone, ki bo od 25. do 28. oktobra v italijanskem Mugellu. Reli: Gronholm v vodstvu HAMILTON - Finec Marcus Gronholm (Ford) je zmagovalec 11. letošnjega relija za svetovno prvenstvo. Finec je imel na cilju relija v Novi Zelandiji, ki ga je dobil že petič v karieri, le tri desetinke naskoka pred velikim tekmecem, svetovnim prvakom Francozom Sebastie-nom Loebom (Citroen). Tretji je bil Gronholmov rojak in moštveni so-tekmovalec Mikko Hirvonen, a že z minuto in 42 sekundami zaostanka. V skupnem seštevku SP ima Gronholm deset točk prednosti pred Loebom. Na novi Zelandiji je nastopil tudi slovenski dirkač Andrej Jereb (Mitsubishi Lancer). V prvenstvu produkcijskih vozil (PWRC) je osvojil deseto mesto, v skupni konkurenci pa je bil na koncu 26. z 29:29,3 minute zaostanka za najhitrejšim. Veslanje: zadnje dejanje MÜNCHEN - Zadnji dan svetovnega prvenstva v veslanju v Mün-chnu, ki je bilo z zlatom v dvojnem dvojcu uspešno tudi za slovenska veslača Iztoka Čopa in Luko Špika, so bile na sporedu preizkušnje večjih čolnov in nekaterih neolim-pijskih disciplin, kjer Slovenija ni imela predstavnikov. V kraljevem razredu - osmercu - so v moški konkurenci naslov svetovnih prvakov osvojili Kanadčani s prepričljivim vodstvom od starta do cilja. Drugi so bili branilci naslova Nemci, bron pa je odšel v Veliko Britanijo. Pri ženskah je zmagal ameriški osmerec in tako ubranil naslov iz Etona 2006, druga je bila posadka Romunije, tretja pa Velika Britanija. Vuelta: Bettiniju etapa MADRID - Paolo Bettini je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke po Španiji. Član ekipe Quick.Step je v ciljnem sprintu 155 kilometrov dolge preizkušnje med Viveirom in Luarco ugnal Španca Oscarja Freireja (Ra-bobank) in Avstralca Allana Davisa (Discovery Channel). Zlato majico vodilnega v skupni razvrstitvi je zadržal Freire. Edini slovenski predstavnik Jani Brajkovič (Discovery Channel) je v času zmagovalca zasedel 38. mesto, skupno pa je na 44. mestu. ZDA celinski naslov LAS VEGAS - Košarkarska reprezentanca ZDA je osvojila naslov najboljšega na ameriškem prvenstvu v Las Vegasu. V finalu je domača ekipa premagala Argentino visoko s 118:81. Obe reprezentanci sta si z nastopom v finalu tudi zagotovili vozovnico za olimpijske igre v Pekingu prihodnje leto. Bron je pripadel Por-toriku, ki je Brazilijo ugnal s 111:107. Najbolj razpoložen pri gostiteljih prvenstva, ki so veljali za velike favorite, je bil LeBron James. Zvezdnik Clevelanda je tekmo končal z 31 točkami, nerešljiva uganka za Ar-gentince pa sta bila tudi Carmelo Anthony in Dwight Howard. Američani so že ob polčasu vodili za 25 točk (59:34), Anthony je tekmo končal s 16 točkami, Howard pa z 20. Pri Argen-tincih je bil dostojen tekmec Američanom le Luis Scola, ki je končal s 23 točkami. Rekord vratarja Kahna HAMBURG - Nemški nogometaš Oliver Kahn je postavil nov rekord v nemški bundesligi po številu nastopov za vratarje. Za čuvaja mreže mün-chenskega Bayerna je bil nastop proti Hamburgu že 535. v bundesligi, s čimer je za eno tekmo izboljšal dosežek Eikeja Immla. Toda popolno veselje je Kahnu preprečil Mohamed Zidan, ki je v 88. minuti za HSV izenačil na 1:1 in s tem ustavil niz Bayerno-vih zmag v novi sezoni ter tekmecem zabil sploh prvi gol v sezoni. Bayern je bil na dobri poti, da kljub bledi predstavi v Hamburgu doseže četrto zaporedno zmago v letošnji sezoni, na koncu pa so se Bavarci morali zadovoljiti s točko in jubilejnim stotim bundesligaškim golom Miroslava Kloseja. Edera boljša od Jesenic TRST - Tržaški hokejski prvoligaš na rolerjih Edera je v finalu tržaškega turnirja z 7:5 premagala Jesenice in zasedla končno prvo mesto. / ŠPORT Četrtek, 6. septembra 2007 21 ODBOJKA - Evropsko prvenstvo ROLKANJE - SP v štafeti »Azzurre« na četrtem mestu Zdravniški pregled pozitiven - Dveletna pogodba z Dinamom Moskvo Mateja Bogatec ni ubranila naslova Matej Černic v Moskvo na EP in v Dinamo Matej Černic bo danes odpotoval na evropsko prvenstvo, ki se bo začelo v četrtek v Moskvi. Včeraj je odbojkar opravil še zadnji zdravniški pregled, ki je bil pozitiven, in je zato lahko opravil prvi trening z ostalimi reprezentanti. »Treniral sem dobro, toda kljub temu nisem v odlični formi, saj sem miroval dva tedna,« je pojasnil Matej, ki ga je zaustavila poškodba kite nad pogačico. Trener Montali je po pregledu odločil, da bo na evropsko prvenstvo odpotovalo vseh trinajst igralcev, torej tudi Černic, ki bodo skušali ubraniti naslov prvaka iz leta 2005. »Prvih tekem gotovo ne bom igral, Montali me bo najbrž vključil šele kasneje,« je še povedal Matej. V Moskvo pa se bo Matej tudi po EP še vrnil, saj je podpisal dveletno pogodbo z ekipo Dinama iz Moskve. »Dinamo je zelo profesionalno moštvo z italijanskim vodstvom, povsem idealno zame, saj mi bo lahko kakovostno sledilo pri pripravah na OI,« je povedal Černic. Izidi kvalifikacij Grand Prix 2008: Italija - Srbija 3 - 2. Včeraj je Matej opravil trening z ostalimi reprezentanti in bo danes odpotoval v Moskvo na EP ANSA OROSLAVJE - Svetovno prvenstvo skirolla v Oroslavju se je za Mladi-nino šampionko Matejo Bogatec zaključilo s solzami in brez nadejane medalje. Po osvojitvi bronaste medalje v šprin-tu je našo rolkarico zadnji dan izdala trema in je bila s sotekmovalkami v ravninskem šprintu četrta. »Po tekmi sem bila jezna sama nase, saj nisem pokazala tistega, česar sem zmožna,« nam je pojasnila Mateja, ki je v štafeti tekmovala z Viviano Druidi in Anno Rosa. Čeprav ji je 4 kilometre dolga ravninska proga povsem ustrezala, Mladinina »azzurra« ni uspela ubraniti naslova iz leta 2005. »Že pred štartom sem bila zelo napeta in tudi noge so bile povsem blokirane,« je povedala Mateja, ki je v štafeti štar-tala kot tretja, torej kot zadnja tekmovalka. Prva je štartala Viviana Druidi, ki je predala štafetno palico kot četrta. Druga Anna Rosa je nadoknadila zaostanek in prevzela vodstvo. Mateja je tako štartala kot prva in imela pred nasprotnicami kakih 20 metrov prednos- ti. Zasledovalke so jo ujele po prvem kilometru (zaradi vetra je Mateja tudi pričakovala, da bo nadaljevala pot z ostalimi v skupini), nato je skupaj z ostalimi nadaljevala vse do konca. Kilometer pred koncem so tekmovalke pospešile ritem, pred zadnjim ovinkom, ki je odločal o končni uvrstitvi, pa je bila Bogat-čeva četrta. »Načrtovala sem, da bom na ovinku prva, saj je bilo do cilja le še 50 m. To se na žalost ni uresničilo,« je nehvaležno četrto mesto komentirala Mateja. Prve so bile Švedinje, druge Rusinje, tretje pa Hrvatice. Moška štafeta je bila tretja, zlato medaljo so osvojili Rusi, srebrno pa Ukrajinci. Italijanska rolkarska reprezentanca se s svetovnega prventva vrača z desetimi medaljami (tri zlate). Mladinina »azzurra« sta k bogati beri prispevala dve, David srebrno in Mateja bronasto. Sedaj čaka rolkarje še zadnja preizkušnja v svetovnem pokalu v Turčiji. Matejo loči od prvouvrščene Švedinje Magnussonove 49 točk. NOGOMET - V 1. krogu državnega in deželnega pokala v raznih amaterskih ligah Prav nič spodbuden začetek Najbolj preseneča visoki poraz Vesne (Donno in Venturini poškodovana) - Kras Koimpex dobro igral v prvem polčasu, Juventina pa v drugem delu - Primorje v težavah proti Primorcu Prvi krog državnega in deželnega pokala ni bil najbolj spodbuden za naše nogometne amaterske ekipe. Slavili so le nogometaši Primorca (na Pro-seku proti Primorju) in Zarje Gaje (v Miljah proti Muglii). V državnem pokalu prav gotovo najbolj preseneča visok poraz Vesne proti San Luigiju, ki bo letos nastopal v promocijski ligi. »Igrali smo slabo,« je uvodoma povedal športni vodja ekipe kriškega društva Paolo Vidoni. »Nasprotnik je bil bolj svež. Sicer sta naj bolj ne gativ ni no vici poškod bi vra -tarja Donna (stranske kolenske vezi) in napadalca Venturinija (izpah rame). Že v sredo (jutri op. ur.) bomo skušali zmagati (proti Muggii), saj bi radi napredovali v drugo pokalno fazo.« Dodati moramo, da je Cermelj pri izidu 0:0 zgrešil enajstmetrovko. Goriški mestni derbi je tokrat pripadel Pro Gorizi-i (prom. liga), čeprav se je štandreška Juventina predvsem v drugem polčasu srčno borila in skušala na vse načine izenačiti. »Tekma je bila zelo borbena, pravi derbi. Mi pa še zdaleč nismo v pravi formi,« so dejali v taboru štandreškega društva. V prvem polčasu je igra la bolj še Pro Gorizia, pri kateri igra tudi dolgoletni kapetan Vesne Žarko Arandželovič. Repenski Kras Koimpex pa je pro ti Mug gi- i (elitna liga) igral dobro približno 70 mi nut, zatem pa so »rde či« ne ko li ko popustili (po poškodbi Stabileja so igrali z desetimi igralci). Krasov športni vodja Goran Kocman je bil kljub porazu zadovoljen s prikazano igro: »Predvsem v prvem polčasu smo večkrat spravili v težave nasprotnika. V drugem delu smo nekoliko popustili, predvsem v obrambi in Fantina je dvakrat zatresel našo mrežo. Nismo bili pozorni.« V deželnem pokalu za 1. AL je bil v središču pozornosti derbi med Pri-morjem in Primorcem (pred tekmo so se igralci ekip z enominutnim molkom spomnili na tragično preminulo nekdanjo kondicijsko trenerko Primorca Ka rin Starc). Eki pa tre ben ske ga druš -tva je povsem zaslu že no odne sla do -mov vse tri točke. Pro seš ko moštvo je igra lo pre cej zmede no in predvsem v napadu ni našlo prave alternative. Varovanci trenerja Roberta Sorrentina pa so že dokazali, da so uigrana ekipa. V napadu sta dobro igrala novi Snidar in Micor. Precej skromna in nezanimiva je bila tekma v Gorici med Azzurro in Sovodnjami. Na koncu so s kančkom sreče slavili gostitelji, bolj pravičen pa bil ne odlo čen izid. »Igral ci obeh ekip so storili veliko napak in tudi ritem ni bil zelo visok. Bila je tipična poletna pripravljalna tekma. Azzurra je bila mogoče boljša v prvem polčasu, v drugem de lu pa smo igra li ne ko li ko bolje mi. V sredo (jutri) nas čaka precej težka naloga. V Trstu se bomo pomerili s Ponziano, ki se je letos precej okrepila,« je dejal predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin. Lažjo nalogo je v Miljah imela vzhodnokraška Zarja Gaja (2. AL), ki je brez večjih težav odpravila domačo Muglio (lani je iz 3. napredovala v 2. AL). Varovanci trenerja Morena Noni-sa so v drugem delu povsem zagospo-darili na igrišču. V prvem polčasu je bila tekma nekoliko bolj izenačena. Junak tekme je bil napadalec David Fratnik, ki je dva krat zatre sel na sprot -nikovo mrežo. (jng) DRŽAVNI POKAL Pro Gorizia - Juventina 1:0 (1:0) JUVENTINA: Furios, Butti-gnon, Morsut (Terpin), Sannino, Gaggioli, Negro, Kovic, Pantuso, De-vetak, Mainardis, Contin (Gordini), trener Portelli. Ostali izid skupine L: S. Lorenzo - Capriva 3:1. Jutri: Juventina - San Lorenzo (20.30 v Štandrežu). San Luigi - Vesna 3:0 (2:0) VESNA: Donno (Maganja), Ber-tocchi, Tomizza, Velner, Fantina, Er-vigi, Gerbini (Fichera), Martin Che-ber (Carli), Venturini, Leone, Cermelj; trener Calo. Kras Koimpex - Muggia 1:2 (1:0) KRASOV STRELEC: v 35. Kneževič. KRAS: Carli, Mania' (Orlando), Banello, Centazzo, Ventrice, Batti, Pohlen (Salatin), Visintin, Kneževič, Stabile, Botta (Bernecich), trener Alejnikov. Jutri v skupini N: Kras - San Luigi (20.30 v Repnu) in Vesna - Muggia (20.30 v Križu). DEŽELNI POKAL ZA 1. AL Azzurra - Sovodnje 1:0 (0:0) SOVODNJE: Pavio, Pacor, Tomšič, Kogoj (Florenin), Feri, Simone, Matija Figelj (D. Ferletič), Cal-ligaris, Portelli (Skarabot), Matej Fer-letič, Assi (Reščič), trener Sari. Ostali izid skupine M: Gallery - Ponziana 2:4. Jutri: Ponziana - Sovodnje (20.30 igrišče Ferrini v Trstu). Primorje - Primorec 0:3 (0:1) STRELCA: v 10. Snidar, 50. in 80. Micor. PRIMORJE: Percich, Scarpa, Cisternino (Brajnik), Ravalico, Batti, Dagri, Ferro (Codarin), Siccardi (Pipan), Colasuonno, Bertocchi (Andreassich, D'Oronzio), Picciola; trener Mauri. PRIMOREC: Loigo, Emili, San-ti, (Manfreda), Di Benedetto, Braini, Mercandel (Milič), Laghezza, Lanza (Parisi), Micor, Cadel, Snidar; trener Sorrentino. IZKLJUČEN: Dagri (80.) Ostali izid skupine N: San Giovanni - San Sergio 1:1. Jutri: San Sergio - Primorec (20.30 pri Sv. Sergiju v Trstu) in San Giovanni - Pri-morje (20.30 pri Sv. Ivanu v Trstu). DEŽELNI POKAL ZA 2. AL Muglia - Zarja/Gaja 1:4 (1:2) STRELCI ZA ZARJO GAJO: 33. Ghezzo, 45. G. Križmančič; 46. Frat-nik, 57. Fratnik 11-m ZARJA/GAJA: Carmeli, Segulin (Bernetič), Franco, Palmisano, G. Križmančič, V. Križmančič, Ghezzo (Satti), Schiraldi, Fratnik, Bečaj, Cla-rich, trener Nonis. Ostali izid skupine R: Esperia - Zaule 3:0. V nedeljo: Zarja Gaja -Zaule. Breg je bil v 1. krogu prost. »Zračni dvoboj« na proseškem »Ervattiju« KROMA JADRANJE - Od 19. do 23. 9. La Sfida Na »Trieste Challenge« vrhunski jadralni dvoboji V pro sto rih ob ko pali šču in res -tavraciji na tržaškem valobranu pred starim pristaniščem so včeraj dopoldne predstavili 8. izvedbo jadralne regate »Trieste Chal len ge - La sfi da 2007« (nekdanja Nations Cup), ki se bo od 19. do 23. septembra odvijala v Tržaškem zalivu. Glavni protagonisti bodo jadralci, ki so letos nastopali na 32. Pokalu Ame rike v Valen ci i. Zna na ime na bodo: Tržačan Lor en zo Bressa -ni, Francesco de Angelis (Luna Rossa), Paolo Cian in Tommaso Chieffi (oba Shosholoza). Regatno polje bo tik ob nabrežju (pred Velikim trgom). Organizatorji bodo s tem skušali pritegniti še večjo pozornost občinstva. Tekmovale pa bodo 16-metrske jadrnice istega tipa, sestavljene iz istega materiala. »Ta ko bo zma gala res naj bolj spretna posadka,« je dejal Federico Stopani, eden izmed glavnih organizatorjev letošnjega »Trieste Challenge«. »Letos bomo še zadnjič tekmovali s to for mulo, vsi pro ti vsem (Ro und Ro bin) in zatem polfinale ter finale. V prihodnji sezoni bo precej sprememb, ki pa jih še ne moremo razkriti.« Na včerajšnji tiskovni konferenci so bili prisotni številni predstavniki javnih oblasti. Re gate bodo v živo predvaja li po privatni radijski postaji Radio Punto Zero. Komen ti ra la bos ta no vinar An -dro Merku in Berti Bruss. Regate bo prenašala tudi satelitska televizijska hiša Sky. Na lanski izvedbi je slavila jadrnica BMW Oracle, pod taktirko Chrisa Dick sona. 22 Torek, 4. septembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI KOLESARSTVO - 19. Maraton prijateljstva Ljubljana - Trst Še zadnjič mimo dvignjenih zapornic mejnega prehoda Prihodnje leto z odprto mejo - Udeleženci tudi iz Roviga - Lažja in 7 km krajša proga □ Obvestila Kolesarstvo je v zadnjih časih vedno bolj v vrtincu polemik. Na srečo pa so dnevi, ko postane vožnja s kolesom prilika za razvedrilo ter dobro in zdravo počutje. Tako je bilo namreč v nedeljo na že devetnajsti izvedbi Maratona prijateljstva iz Ljubljane do Lonjerja v organizaciji klubov KK Adria in KD Radenska Rog. Okoli štiristo kolesarjev se je ob deveti uri zjutraj zbralo na startu na Viču v Ljubljani. Mesto je bilo kot običajno ovito v meglo. Nato pa se je vreme izboljšalo in v Lonjerju je po triindevetdesetih kilometrih udeležence pričakalo čudovito sonce. Letošnja proga je bila nekoliko spremenjena. Po postanku v Senožečah je namreč karavana kolesarjev krenila proti Divači in ne proti Sežani kot običajno. Od Divače pa so kolesarji šli preko Lokve in mejnega prehoda pri Bazovici. Proga je bila tako lažja in krajša za okoli sedem kilometrov. Nekaj težav pa je bilo letos z nadzorom cest in mejnim prehodom. Slovenska policija z razliko od ostalih let ni sledila karavani in tako so morali organizatorji sami skrbeti za varnost po cestah in križiščih. Večjih težav pa ni bilo. Pred startom je Radivoj Pečar obvestil udeležence, da je policija na mejnem prehodu zahtevala, da ima vsak kolesar pri sebi osebni dokument in ob priliki, da ga pokaže. Vsi so se začudeno pogledali in komentirali »Prav zadnje leto, pred odpravo mejnih prehodov, nam bodo delali sitnosti?« Na srečo pa je nato šlo vse brez zastojev in pregledov. V obratnem slučaju, pa bi policisti prav gotovo potrebovali več ur, da bi vsakega identificirali... V Lonjerju je vsak udeleženec prejel medaljo in nato nadoknadil izgubljene kalorije s pašto in z vodo, večina pa si je pogasila žejo s kozarcem piva. Nagradili so najbolj številne skupine. Prva je bila tudi letos ekipa Vulkanizerstvo Šmid iz Idrije. Nato so sledile ekipe OPD Koper, Kose Radenci, Wild Rabbit iz Jezera pri Podpeči ter lonjersko društvo KK Adria. Organizatorji so se seveda zahvalili vsem sponzorjem. Posebna zahvala pa je šla tabornikom in dijaškemu domu, ki so priskočili na pomoč. Nekateri kolesarji so se vrnili v Ljubljano z vlakom iz Sežane. Nekateri pa so se odločili, da kolesarijo vse do slovenske prestolnice. Tretji pa, glede na čudovito sončno vreme, so se podali proti obali in povprašali za pot do Umaga. Med udeleženci letošnjega Maratona pa sta bila tudi dva, ki sta opravila svoj krstni nastop. Eden je bil predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič, ki je tako komentiral nedeljsko dirko: «Prišel sem prav med zadnjimi, saj sem bil brez kondicije. Mislim, da je lažje študirati glasbo in dirigirati kot kolesariti. Kljub naporu pa te kolo zares sprosti. Take športne prireditve so po mojem mnenju izredno pomembne, saj na edinstven način združujejo ljudi iz dveh držav. Glede na to, da se kultura in šport prepletata, pričakujem, da bomo videli predsednika Kufersina v bližnji bodočnosti v kakšnem pevskem zboru. Prihodnje leto upam, da bom ponovno tu.« Drugi kolesar pa je bil Mario Pari-si iz Roviga, ki je ob koncu sedemdesetih let kolesaril med profesionalci v italijanski ekipi Sammontana. »Prijatelj iz Trsta, ki živi blizu Roviga, me je pred časom vprašal, če bi se rad udeležil tega Maratona. Povabilo sem z veseljem sprejel in tukaj sem skupaj z dvema prijateljema. Dirka je bila odlična, popolnoma drugačna od dirk, katere organiziramo v okolici Roviga. Proga je bila bolj živahna, nič monotona in pravi užitek je bilo kolesariti.« Edvin Bevk Ob rojstvu male Jfu/^e/ se s Fabijcmom, Doris in Borisom veselijo vsi pri Košarkarskemu klubu Bor Še zadnjič čez mejo (pri Lipici) z dvignjenimi zapornicami. S 1. januarjem 2008 bo prehod med Italijo in Slovenijo prost KROMA SD SOKOL sporoča, da se bodo začeli redni treningi v minibasketu za letnike 1996-97-98 in 99 v ponedeljek, 10. septembra 2007 v nabrežinski telovadnici. Začasni urnik: ponedeljek 17.00-18.30, sreda 17.00-18.15 in petek 16.15-17.30. Vpis neposredno pred začetkom treningov. Vabljeni stari in novi košarkarji. ŠD KONTOVEL - RITMIČNA SEKCIJA obvešča, da bo prvi trening ritmične telovadbe deklic letnikov 1999 do 2002, v sredo 12. t.m. ob 17.30, v mali telovadnici na Kontovelu. Za informacije pokličite na 3498020952 (Deborah) ali 3385000643 (Martina). BALINARSKI KLUB MAK vabi na 9. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 6. septembra 2007, na balinarskem centru za telovadnico v Štandrežu. Prvi sklic bo ob 11. uri, drugi pa ob 17.30. ŠD VESNA obvešča, da se bodo danes, 4. septemba ob 18. uri na nogometnem igrišču v Križu začeli treningi za malčke letnikov od 1999 do 2002. Pristopite! Za informacije klicati na 338-9344927 (Nadja). KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da bosta sestanek in prvi trening letnikov 1993, 94, 95 in 96 danes, 4. septembra, ob 16.30 na Stadionu 1. maja. Košarka^i letnikov 1991 in 92 pa se bodo zbrali v torek, 4. septembra, ob 17.30 na Stadionu 1. maja. NK ZARJA GAJA obvešča, da bo prvi trening cicibanov (za letnike 1997 in mlajše) pod vodstom trenerja Vojka Križmančiča danes ob 17. uri v športnem centru v Bazovici. Vabljeni so vsi udeleženci letošnjega poletnega nogometnega kampa. Za informacije: 040226608 in 3407286859. NAMIZNI TENIS - 24. Pokal Kras Duga Resa prva, krasovke šeste Mednarodni turnir je omogočil pomembno izmenjavo mnenj in izkušenj trenerjev in igralcev - Krasovke iz tekme v tekmo boljše V nedeljo se je v zgoniški telovadnici zaključil kakovostni Pokal Kras, ki ga je namiznoteniško društvo priredilo že štiriindvajsetič. Uspešno izveden turnir se je zaključil s slavjem hrvaške ekipe Duga Resa, druge so bile reprezentantke Velike Britanije, tretje pa Madžarke. »Turnirje bil naporen, a je vsestransko uspel. Vse ekipe so pozitivno ocenile letošnjo izvedbo tako z organizacijskega kot športnega vidika,« je povedala športna direktorica Krasa Sonja Milič in poudarila, da predstavlja turnir pomembno mednarodno izmenjavo mnenj in izkušenj igralcev ter trenerjev. Osem ekip je poskrbelo tudi za kakovostno raven, saj so bili vsi dvoboji enakovredni. »Med pr-vouvrščeno in zadnjo ekipo ni bilo velike razlike. Vsako srečanje je bilo na visoki tehnični ravni,« je športni vidik ocenila Miličeva. Domači Kras ZKB je bil na koncu šesti, čeprav bi bila lahko uvrstitev po mnenju Sonje Milič še višja, če bi v petek Kras nastopil tudi s slovensko namiz- noteniško igralko Heleno Halas, ki pa je bila zaradi službenih obveznosti odsotna. Kras je sicer osvojil enako število točk kot Topolčany, a je bil slabši v setih. »Iz tekme v tekmo so naše igralke igrale bolj samozavestno, tako da so na koncu prikazale že zelo dobro igro,« je predstavo Krasa komentirala Miličeva in dodala, da Krasov trener Feng z Matejo Crismancich in Heleno Halas (od leve) med eno izmed tekem KROMA se je slovenska igralka Halasova odlično ujela z ekipo in deluje zelo umirjeno, kar je zelo pozitivno. »Z njeno agresivno igro sem seveda zadovoljna. Prepričana pa sem, da še ni pokazala vsega, česar je zmožna,« je še rekla Miličeva. Na turnirju so tudi proglasili najboljšo igralko. Priznanje je dobila Kitaj- ka Han iz Duge Rese, posebno priznanje pa so organizatorji podelili tudi najmlajši igralki na turnirju Maji Grizelj iz Izole. Pred začetkom prvenstva A2-lige (13. in 14. oktobra) čaka krasovke še nekaj kvalifikacijskih turnirjev 3. in 4. kategorije ter turnirji 1. in 2. kategorije, ki bodo določali jakostno lestvico. Rezultati: Finalna skupina od 1. do 4. mesta: Acquaestil Duga Resa (Hrv) - TIS Zagreb (Hrv) 5:1; Szsekszard (Mad) - Velika Britanija 1:5; Acquaestil Duga Resa (Hrv) - Szeksazard (Mad) 5:1; Velika Britanija - TIS Zagreb (Hrv) 5:1. Finalna skupina od 5. do 8. mesta: Top-var Topolčany (Skv) - Arrigoni Izola (Slo) 5:1; Kras ZKB - Iskra AE Vrtojba (Slo) 4:2; Topvar Topolčany (Skv) - Kras ZKB 3:3; Iskra AE Vrtojba (Slo) - Arrigoni Izola 4:2. Vrstni red: 1. Acquaestil Duga Resa (Hrv), 2. Velika Britanija, 3. Szsekszard (Mad), 4. TIS Zagreb (Hrv), 5. Topvar To-polčany (Skv), 6. Kras ZKB, 7. Iskra AE Vrtojba (Slo), 8. Arrigoni Izola (Slo). ODBOJKA NA MIVKI - Drugi turnir »12 ur odbojke« na plaži pri Ankaranu Šport, zabava in humanitarna akcija Udeleženci so zbirali sredstva za humanitarno organizacijo Emergency - Tako kot lani je slavila ekipa CC Team Na plaži Sveta Katerina v Ankaranu je skupina zamejskih odbojkarjev s Tržaškega v soboto priredila, v gosteh pri tamkajšnjem društvu Katerina, 2. turnir 12 ur odbojke na mivki. Tudi letos so z vpisninami in prodajo majic zbirali sredstva za mednarodno humanitarno organizacijo Emergency. Odbojkarski maraton je povsem uspel, udeležilo se gaje osem ekip in okrog trideset navdušencev. Ob enkratnem vremenu, lepem vzdušju in vsesplošnem angažiranju vseh prisotnih so udeleženci, ki so s tekmami v igri tri proti tri (vsako ekipo sta sestavljala dva fanta in dekle) začeli opoldne, nadaljevali še dobro uro čez polnoč. Ob dveh peščenih igriščih je ves čas vrtela glasba, poskrbljeno pa je bilo tudi za meso in zelenjavo na žaru ter za osvežilno pijačo. Lanski naslov je potrdila uigrana trojica CC Team (Daniela Ciocchi, Devan Jagodic in Igor Veljak), ki pa se je v finalu morala pošteno potruditi, da je ugnala ekipo Veselih 35 (Špela Plešnar, Danilo Riolino in Igor Štrajn). Tretja je bila skupina Nami na drugo (Michel in Nataša Grbec, Nadja Fuč-ka in Michele Vatta). (nš) Na plaži Sveta Katerina pri Ankaranu je bilo pestro in zabavno / RADIO IN TV SPORED Torek, 4. septembra 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: Ansambel Mladi kraški muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 14.50 15.20 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 22.55 23.00 0.35 0.55 Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa Dnevnik, vreme, prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem - Eksplozivna zmes (i. A. Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) Nad.: Incantesimo Nan.: Non lasciamoci piu' 2 - (It., '01, i. Fabrizio Frizzi, D. Caprioglio) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, S. Mackinnon) Nan.: Komisar Rex (i. Alexander Pschill) Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) TV film: La signora in giallo - Zadnji svobodni človek (krim., ZDA, '01, i. Angela Lansbury, Michael Ja-ce) Dnevnik Film: Una hostess fra le nuvole (kom., ZDA, '03, i. Gwyneth Pal-trow) Filmski festival v Benetkah Nočni dnevnik, vremenska napo-ved/Potihoma Rai Due 6.15 6.40 6.55 7.00 10.00 10.15 11.00 12.10 13.00 13.30 14.00 15.50 17.15 18.05 18.55 20.20 20.30 21.05 22.50 23.00 Dok.: Belize Tg2 Medicina 33 Skoraj ob 7-ih Variete: Random Svet v barvah Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade Nan.: Out of Practice, 11.20 Ed -Nepričakovan prihod Nan.: JAG (i. Catherine Bell) Dnevnik TG2 Poletne navade, 13.50 Tg2 Medicina 33 Aktualno: Italija na 2. Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Nan.: One Tree Hill (i. Chad Michael Murray, Michael Capon) Dnevnik flash, šport/Vremenska napoved , 18.30 Dnevnik, Meteo 2 EP v košarki: Francija - Italija Loto ob osmih Dnevnik Nan.: Posebna enota Cobra 11 - Pobeg (i. Rene Steinke, Erdogan Atalay) Dnevnik Tg2 Film: Training day (krim., ZDA, '01, r. A. Fuqua, i. Denzel Washington) ^ Rai Tre 6.00 Rai News, 6.30 Il caffe 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Il vedovo allegro (kom., It., '50, i. Amedeo Nazzari) 10.45 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.15 Filmski festival v Benetkah 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželni dnevnik, vreme 14.50 Variete: Trebisonda 16.00 Mladinski dnevnik Gt Ragazzi, 16.05 Melevisione 16.30 Šport: EP v košarki: Italija - Slovenija 17.15 Nan.: Stargate Sg-1 18.00 Dok.: Geo magazine 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob v Benetkah 20.15 EP v košarki: Francija - Italija 20.50 Nad.: Un posto al sole 21.20 Aktualno: W l' Italia 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 Primo Piano 23.45 Dok.: Viziati 2 - Kje se praznuje? (vodi Italo Moscati) 0.35 Tg3 Night News 0.55 Aktualno: Off Hollywood - Filmski festival v Benetkah n Rete 4 6.05 Pregled tiska 6.25 Nad.: Pot za Avonleo, 7.40 Hunter, 8.40 Pacific Blue 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur- gen Heinrich, Klaus Ponitz) 16.00 Nad.: Steze 16.40 Film: La donna del West - Ballad of Jossie (vestern, ZDA, '68, i. Doris Day, Peter Graves, T. Quinn) 17.50 Tg com, promet 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Aktualn: Sai xche'? 20.10 Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Roehl, Gregory B. Waldis) 21.10 Film: Chill factor (pust., ZDA, '99, r. H. Johnson, i. Cuba Gooding jr., Skeet Ulrich, Peter Firth) 23.20 Film: America oggi (dram., ZDA, '93, i. Andie MacDowell) 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.35 TV film: La corsa di Virginia (dram., ZDA, '02, i. Gabriel Byrne) 9.40 Tg5 com/Meteo5 11.00 Nan.: Supermarket, 11.30 Detektiv v bolnici 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Nan.: Carabinieri 6 - Rubino (It., '06, i. Walter Nudo, M. Colomba-ri) 15.45 Nad.: Cuori tra le nuvole 16.15 Nan.: 5 zvezdic (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) 16.55 Tg5 minut 17.05 TV film: Dream Hotel: Indija (kom., Nem., '06, i. Erol Sander) 18.50 Kviz: 1 proti 100 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 Nan.: Ris 2 (It., '05, i. Lorenzo Flaherty, Nicole Grimaudo, Stefano Pesce, Romina Mondello) 23.20 Nan.: Missing (i. Vivica A. Fox, Ca-terina Scorsone, Justin Louis), 0.20 Invasion (i. Michael Mitchell, Elizabeth Moss, Eddie Cibrian) O Italia 1 6.05 Odprti studio 6.15 Nan.: Zanzibar - Brez besed, 7.05 Lois & Clark 8.00 Variete za najmlajše 9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will Smith), 10.25 Hercules 11.25 Nan.: Xena 12.25 Odprti studio, šport 13.40 Risanke: Detektiv Conan 15.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 - Spolno nadlegovanje (i. Tori Spelling, Luke Perry, Jason Priestley) 15.55 Nan.: Sleepover Club 16.50 Risanke 17.35 Risanke: Creamy 18.00 Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, G. Pierson) 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 19.10 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack) 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger 21.00 Nan.: Ugly Betty - Bratje - Nevihta (i. America Ferrera, Eric Mabius) 22.55 Film: Fatti, strafatti e strafighe (kom., ZDA, '00, i. Ashton Kutcher) 0.45 Šport/Odprti studio 9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.40 Dokumentarec o naravi 11.05 Nad.: Marina 11.30 Dokumentarec o naravi 13.10 Nan.: Don Matteo 3 (i. Terence Hill, Nino Frassica) 15.00 TV film: Cuore (i. Johnny Dorelli, Giuliana De Sio) 16.05 Nan.: Don Matteo 3 17.00 Risanke 19.10 Vprašanja Illyju 19.55 Športna oddaja 20.50 Film: Quella peste di Pierina (kom., It., '82, i. Oreste Lionello, Carmen Russo) 23.35 Srečanja v kavarni "La Versiliana" LA 6.00 7.00 9.20 10.25 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.30 0.30 La 7 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Poletni omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Matlock Film: I peccatori della foresta nera (dram., It., '62, i. Nadja Tiller) Nan.: Jeff & Leo - Policaja dvojčka (i. Oliver Sitruck, E. Colberti) Nan.: Star Trek Voyager Nan.: JAG Nan.: The Practice (i. Steve Harris, Camryn Manheim, M. Monks) Reality show: S.O.S. Tata Dok.: Prepovedana zgodovina Nan.: Two Twisted (t Slovenija 1 6.10 7.00 7.10 9.00 9.05 9.20 9.30 9.40 9.55 10.25 10.45 11.05 12.00 13.00 13.25 14.20 15.00 15.10 15.45 16.10 16.35 16.45 17.00 17.35 18.05 18.30 18.40 18.55 19.55 21.00 22.00 23.00 23.50 0.45 Kultura/Odmevi 8.00 Poročila 8.10 Dob ro jutro Poročila Radovedni Taček: Mlinarica Martina in ptičje strašilo: Detektiva Naučimo se pesmico z Melito Osojnik Poučno igrana nan.: S soncem v očeh - Bratec Zgodbe iz školjke Sprehodi v naravo: Travniške cvetlice Taborniki in skavti: Kruh Planet Zemlja Intervju: Zoran Jankovic Poročila, vreme, šport Dok.: V imenu ljudstva Obzorja duha Poročila, promet Mostovi - Hidak Ris.: Trojčice Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine - Kljukec pri sodniku Dok.: Koža, dlaka, perje Ris. nan.: Hotel Obmorček Novice, kronika, šport, vreme Dok.: Življenje je cesta Resnična resničnost Žrebanje Astra Risanke Vreme, dnevnik, šport Informativno-razvedrilna odd.: Piramida (vodi Erika Žnidaršič)( Dok. ffilm: Intimne izpovedi (Slo, '07, r. Joco Žnidaršič) Odmevi, kultura, vreme, šport Znanstvena odd.: Titan - Luna, podobna Zemlji (VB) Nad.: Medeja (Nizoz., '05, r. Theo van Gogh, i. Katja Schurman, Thijs Romer, Cas Enklaar) Resnična resničnost Jr Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 9.00 15.00 TV prodaja 9.30 Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 13.00 Zabavni infokanal 15.30 Dober dan, Koroška! 16.00 Izviri 16.30 Mozaik 17.25 Mostovi - hidak 18.00 Poročila 18.05 Tarča 19.00 Jabolko v snegu: Portret Dušana Pirjevca 20.00 Dok.: Skrivnostni svet Majev 20.50 Športni portret: Magic Johnson -košarka 21.15 EP v košarki: Slovenija - Poljska 23.30 Nad.: Slon - Umor ne zastara 0.15 Film: Navadna ljubimca (Fr.) 3.10 Dnevnik zamejske TV 3.35 Infokanal 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.50 Nan.: Reilly, največji vohun (r. Jim Goddard, i. Sam Neil) 15.40 Sredozemlje 16.15 SP v košarki: Slovenija - Italija 17.30 Mladinska oddaja 18.00 Program v slovenskem jeziku: Biotopi 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 TV Dnevnik, vreme, šport 19.25 Slovenski magazin 19.55 Potopis 20.25 Dok. oddaja 20.55 Nautilus 21.25 EP v košarki: Slovenija - Poljska (prenos, 1. polčas) 22.10 Vsedanes - TV Dnevnik 22.25 Slovenija - Poljska (2.p.) 23.15 Arhivski posnetki 0.00 Vsedanes - TV Dnevnik 0.15 Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Tv Primorka 10.30 Dnevnik, vreme 11.00 Videostrani 16.55 Mednarodni festival tamburaških orlestrov (2. del) 18.00 Mladi o mladih 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Avto za vas 18.50 Spoznajmo jih 19.40 Kulturni utrinek 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Koper Izola Piran 21.30 Turizem in mi 22.00 Asova gibanica 22.30 Med Sočo in Nadižo 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Mi in zdravje - Janko Kušar: Zveza diabetikov Slovenije; 12.00 Za smeh in dobro voljo; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Marie von Thurn und Taxis: Spomini na Rainerja M. Rilkeja - pripr. M. Sardoč, prevod in r. Borut Trekman, 2. nad.); 18.00 250 let z Mozartom; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Poletno delo in pol; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica s Tartini festivala; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bel-lla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.55 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Zgodba iz zgodovine Slov. popevke; 12.15 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.15 in 19.45 Brezplačna posredovalnica študentskih sob; ; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.00 SPP v gimnastiki; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 21.30 EP v košarki: Slovenija-Poljska SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna: Edvard Grieg; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Ar-sov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 4. septembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla Danes ponoči bo naše kraje hitro prešla izrazita hladna fronta. Za njo bo nekaj dni pritekal razmeroma hladen in suh severni zrak. Hladna fronta se pomika čez Balkan in severno Sredozemlje. Nad naše kraje doteka za njo s severovzhodnimi vetrovi občutno hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.38. Dolžina dneva 13.09. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.22 in zatone ob 15.26. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo v torek dopoldne nekoliko popustila, vendar ne bo ponehala. Predvsem nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni, pri občutljivih ljudeh pa se bodo pojavljale tudi značilne vremensko pogojene težave. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 22,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 16.06 najvišje 24 cm, ob 7.49 najnižje -32 cm, 14.43 najvišje 40 cm, ob 21.16 najnižje -20 cm. Jutri: ob 1.23 najvišje -32 cm, ob 8.48 najnižje 15 cm, 13.01 najvišje 5 cm, ob 18.28 najnižje 25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............17 2000 m . 1000 m ...........11 2500 m 1500 m............6 2864 m . .2 . .-1 . .-3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 5,5 in v gorah 6,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona ^NAPOVED ZA DANES* Ponoči in zgodaj zjutraj se bodo predvsem ob morju in v vzhodnih predelih pojavljale močne do obilne padavine, deloma nevihte. Dopoldne se bo vreme izboljšalo in postopno razjasnilo. Ob morju bo pihala močna burja. Ohladilo se bo. Dopoldne bo dež večinoma ponehal. Čez dan bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne plohe. Na Primorskem bo delno jasno, možne bodo še posamezne nevihte. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem pa burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 14, najvišje dnevne od 12 do 19, na Primorskem do 22 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA O 8/14 (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri in v četrtek bo v zahodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma kot plohe, ki bodo pogostejše na vzhodu. Pihal bo okrepljen severni veter. Postopno bo nekoliko topleje. NOVA GORICA SEŽANA KOPER Kidričeva 20 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 LaStMinilteCenter (LIRIKATURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 -Telefon: 01/23488 88,244 55 55 www.lastm in utecenter.si SREDNJA AMERIKA - Drugi silovit orkan v letošnji sezoni Orkan Felix dosegel najnevarnejšo peto stopnjo WASHINGTON - Orkan Felix, ki se je v noči na nedeljo razvil iz tropske nevihte in prešel karibski otok Aruba, se je medtem še okrepil in dosegel najnevarnejšo peto stopnjo. Orkan z vetrovi hitrosti prek 270 kilometrov na uro se je usmeril proti Belizeju in mehiškemu polotoku Jukatan, ki naj bi ga do segel jut ri, so spo roči li iz ameriškega centra za nadzor orkanov v Miamiju. Včeraj zjutraj po srednjeevropskem času je bilo oko orkana kakih 550 kilometrov jugovzhodno od King sto na na Jamaj ki. Fel ix se pre mi ka zahod no in bo da nes predvidoma prešel severno obalo Hondurasa, nato pa naj bi krenil proti Belizeju in Jukatanu, kjer ga pričakujejo, kot že rečeno, v teku jutrišnjega dne. Felix je drugi silovit orkan letošnje sezone nad Atlantskim oce- anom, ki pa doslej še ni zahteval žrtev. Poročali so le o eni pogrešani ose bi na seve ru Venez ue le. Pred Fe-lixom je po Karibih in na polotoku Jukatan ko nec avgus ta pus tošil or -kan Dean, ki je zahteval 30 življenj in veliko gmotno škodo. Peta stopnja orkana je najvišja stopnja na Saffir-Simpsonovi lestvici. Izvedenci pričakujejo, da bo orkan povzročil katastrofalne posledice. (STA) AVSTRALIJA - Kopalkam so se odpovedali Kaj bodo oblekli voditelji APEC na vrhu v Sydneyju? SYDNEY - Voditelji 21 držav Skupine za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC) vsako leto ob koncu vrhunskega srečanja slečejo formalna oblačila in za skupinsko fotografijo smuknejo v narodno nošo države gostiteljice. Letos bo vrh potekal v Avstraliji, ki nima noše, zanjo najbolj značilno oblačilo pa so kopalke. Zato je najpogosteje zastavljeno vprašanje pred vrhom, ki bo potekal ta teden: Kaj bodo voditelji oblekli letos. Voditelji Apeca, ki so v Čilu paradirali v pončih, v Indoneziji v malajskih srajcah, lani v Vietnamu pa v značilnih svilenih tunikah, ne vedo, kaj jih čaka letos. Predstavnik Avstralije podrobnosti o vrhu skrbno skrivajo, v medijih pa so se že pojavili številni predlogi o tem, kaj naj visoki gostje oblečejo. Avstralski premier John Howard je spričo živahnih razprav na avstralskih radijskih postajah in forumih spletnih izdaj časopisov, kjer so se pojavile tudi šaljive ideje, da naj gospe pozirajo v tangicah, gospodje pa v »speedo« kopalkah, včeraj povedal, da bodo oblačila »zelo avstralska«. Hkrati pa je izključil »speedo kopalke in tangice«. Kot je dejal, to ne bi bilo »zelo diplomatsko«. V razpravah je sicer največjo podporo dosegel tradicionalen jahalni suknjič, ki sega do kolen, ter širokokrajni klobuk v stilu kavbojskega. To je namreč najbolj priljubljeno oblačilo Howarda, ko obiskuje podeželska območja. Predsednik Vladimir Putin poljubil jesetra MOSKVA - Politiki običajno pred kamero radi objemajo ali poljubljajo otroke, predsednik Rusije Vladimir Putin pa je v petek to čast namenil ribi -jesetru. Med obiskom ribogojnice jesetrov v bližini Astrahana ob Kaspijskem jezeru, »spoštovanih« zaradi izvrstnega kaviarja, je Putin pred novinarji vzel v roke enega od jesetrov, ga poljubil na čelo in vrgel nazaj v vodo. Prebivalci so »srečnega izbranca« takoj poimenovali »carska riba«. Omenjena ribogojnica je ena izmed tistih, v katerih ruske oblasti obnavljajo populacijo teh cenjenih rib, iz iker katerih pridobivajo najboljši kaviar in ki so ogrožene zaradi krivolova. V ljubljanskem BTC Cityju brezplačen city bus LJUBLJANA - V BTC Cityju v slovenski prestolnici je včeraj začel voziti brezplačen city bus, ki bo obiskovalcem olajšal gibanje znotraj BTC Cityja. Imel bo krožno pot z osmimi postajališči, upravljali pa ga bodo vozniki, ki bodo znali obiskovalce tudi usmeriti na želene lokacije, so sporočili iz družbe BTC. City bus bo opravljal krožno pot in ustavljal na osmih postajališčih znotraj območja BTC City, in sicer: Atlantis, Kolosej, Baby center, Aleja mladih, Stolpnica, Dvorana A, Tržnica in Emporium. Obiskovalci bodo lahko vstopili ali izstopili na kateremkoli postajališču, vožnja bo brezplačna, bus pa bo vozil od ponedeljka do petka od 12. do 20.30 in ob sobotah od 9. do 20.30. (STA)