Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV.a štev. 13
Ljubljana, četrtek 18. januarja 1934
Cena 2.— Din
l/pravuišlvo. LijuiiijHiiiL. K.n<Uljeva ulica 5. — TeieroD St. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. lEseratni odueieK: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel 3492, 24»2. Podružnica alanoor: Gosposka ulica
Št 11. — feleloD St. 24r>a. Podružnica Celje: Kocenova ulica št
2. — Teleton št. 190. Računi pri post ček zavodih: Ljubljana št. 11 842. Praga čislo VS.18U, Wif>n 105 241
U
Ognjišče nemira
Ob novem letu je slišal svet iz ust pro-minentnih predstavnikov narodov in držav mnogo optimističnih in pred vsem podčrtano miroljubnih izjav. Tudi tam, kjer vidi nezaupljiva javnost nevarnost novih katastrofalnih konfliktov in pripravljanja, ki za miroljubni svet ne obetajo nič dobrega, se skušajo bojeviti načrti, če in v kolikor obstojijo, skriti pod plaščem najboljših namenov za iskreno pozitivno sodelovanje in prijateljsko medsebojno solidarnost.
Izjemo dela edina mala Madžarska, ki že od prevrata sem ne taji, da je njen glavni namen, spremeniti obstoječe stanje, če treba, tudi s silo. Kakor vsa Evropa, ve tudi Madžarska, da je enostranska teritorialna revizija neizbežna vojna, vendar je svojo revizijsko kampanjo poostrila baš v trenutku, ko ostale države iščejo izhoda iz ženevske krize in novih formul za ohranitev mirovnih institucij.
Madžarski notranji državni ustroj je v bistvu še danes tak, kakor je bil pred f t o leti. Na zunaj se je Madžarska od leta 1848. nekako modernizirala, uvedla parlamentarne oblike in se rada ponaša s tisočletno ustavnostjo. Še danes madžarski propagatorji radi naglašajo, da je njihova država najbolj demokratska v Evropi. V resnici pa je vladala na Madžarskem nekdaj in vlada še danes plemiška oligarhija in vsa državna politika je bila prikrojena interesom aristokratskih latifundistov. Še danes je na Madžarskem ogromna večina zemlje v rokah nekaj tisočev ljudi, mali kmetje in poljski delavci so še danes gmotno in socialno komaj v boljšem položaju cd nekdanjih tlačanov.
S tega fevdalno-veleagrarnega vidika motrijo vladajoči aristokrati tudi tri-snonsko določitev mej. Njih latifundije fegajo preko teh mej, sto tisoči, milijoni njihovih hektarov ležijo na Slovaškem, v Transilvaniji, v Banatu, Baeki, Baranji, v Prekmurju — torej je to madžarska zemlja. Kake narodnosti sta kmet in delavec v teh krajih, jih ne briga, kajti ta sloja za nje ne štejeta, kakor tudi nič ne štejeta domači kmet in delavec. To je stvarna vsebina klica »Ju-stice for Kungary«. Bela protirevolucija je bila borba za ohranitev fevdalno aristokratskih latifundij, in je tudi gonilna sila madžarske rcvizicnistične politike.
Seveda je revizijska kričavost obenem tudi sredstvo, da se odvrne nepoučeno ljudstvo od skrbi za obstoj in življenje ter se z varljivo propagando pričara lačnim in obubožanim množicam fata mor-gana boljših časov, ko bo popravljena s krivica, ki jo je tuje nasilje storilo Madžarom in ki je izvor zla in vse bede«. Eeda množic je na Madžarskem brez primere. Toda kljub temu troši madžarska vlada milijarde za inozemsko propagando, za militarizacijo in ilegalno oboroževanje.
V inozemski propagandi madžarski oligarhi ne izbirajo sredstev. Spominjamo tu le na pravočasno razkrito afero s ponarejenimi franki, o kateri danes ves svet ve, da so pri nji sodelovali promi-nentni ljudje iz vladnih ter vojaških krogov. O »neoficielni« revizijski propagandi. o plačanih »kavalirjih«, kakor so razni slovaški renegati in jugoslovanski Ubežniki, ni treba posebej govoriti. Tudi ne o kupovanju publicističnega javnega mnenja in o sistematičnem potvarjaniu historičnih dejstev v madžarskem tisku.
Treba pa je ugotoviti, da vlada sama dela zunanjo politika, katere glavni cilj je, preprečiti sporazum med narodi in konsolidacijo mirovnega stanja. Gombo-ševa vlada in ves madžarski diplomatski zbor sia neprestan-- na delu. Vznemvie-nja v sosednih državah, zlasti na Slovaškem. izvirajoča iz Pešte, so še danes nekaj vsakdanjega. Današnja Madžarska nima interesov na Balkanu, ne more jih imeti niti po svojem geografskem položaju, niti na kaki drugi podlagi. Komaj pa se je začela na evropskem vzhodu aktivna mirovna politika in komaj je po sinajski konferenci povzela Mala antan-ta srečno iniciativo za medsebojno zbliža nje in konsolidacijo Balkana, ni imel Gombos nič nujnejšega, kakor potovati v Sofijo in Ankaro, da poskuša mirovnemu prizadevanju navaliti kamenja na pot in podžgati nezaupanje, ki se v balkanskih narodih umika hrepenenju po sporazumnem plodonosnem delu. Gom-boševa podunavska politika je preveč znana stvar, da bi bilo treba o njej podrobneje govoriti. Medsebojnega sporazuma ne sme biti, ker bi pokopal revizijske aspiracije in vodil do konca ple-miško-fevdalnega režima.
Madžarskih politikov ne motijo neuspehi, niti občutni porazi. Afera s franki se je razvila v evropski škandal, Beth-lenova predavateljska kampanja je našla žalosten konec, ko sta jo do kosti razgalila moža, kakor Seton VVatson in William Steed. Zadnje dni zavzema vedno večji obseg škandal z udeležbo Madžarov pri aferi Staviskega. Mož, ki je kot zaupnik madžarskega plemstva prejemal in trosil milijone madžarskega davčnega denarja, je bil razkrinkan kot pustolovec in junak enega največjih finančnih kriminalnih škandalov.
POLOŽAJ V EVROPI
V LUČI PAUL-BONCOURJA
Velik govor francoskega zunanjega ministra o sodobnih zunanjepolitičnih vprašanjih — Sadovi Srancoske in nemške zunanje politike
Pariz. 17. jan. d. Zunanji minister Paul Boncour jc včeraj popoldne odgovarjal v senatu na razne interpelacije o zunanji politiki, pri čemer je puJal daljši ekspoze o vseh sodobnih zunanje-političnih vprašanjih. Med drugim je izjavil:
Ne more se reči. da ne bi Francija povzdignila svojega gia.su, kadarkoli je bilo potrebno. Glas Francije se seveda ni nikdar mogel primerjati z gotovo hrupno diplomacijo, ki se skuša uveljaviti v svetu, menim pa. da imamo prav, če ostanemo zvesti diskretnim oblikam diplomacija Hočem obrazložiti uspehe pogajanj, ki smo jih vodili zvesti tem svojim metodam. Ne priKrivamo nobenih težkoč, ki se pojavljajo pred nami. mnenja pa smo, da te težko-če ne upravičujejo niti nervoznesti niti izgubljanja poguma.
Krivda Nemčija
Predvsem gre za globoko posegajoča gibanja, ki so pretresla Nemčijo in ki so postavila Evropi strahotna vprašanja. Ne dovoljujemo si nobenega vmešavanja v notranjo politiko svojih sosedov. čeprav vpliva ta notranja politika po sili rasrcor tudi na zunanjo; treba Pa je priznati, da je teorija narodno-socialistične Nemčije o rasah vzbudila pojmovanje o narodnosti, ki je z našim pojmovanjem v popolnem nasprotju. Narodno-socialistično pojmovanje ima tendenco, da sega prek0 mej in skuša zajeti vse, ki se predstavljajo v hl-potečni rasni skupnosti kot enota. Neizogibna posledica tega pojmovanja je b;!o vznemirjenje v sosednjih državah. Vprašanji Posaa-ja in Avstrije sta najboljši dokaz za to.
Posaarsko vprašanje
je zelo kočlijvo. V tej zadevi je naša politika lojalna in jasna Od prvfh trenutkov razgovorov z Nemčijo smo vedno izjavljali, da se Francija ne more odreči plebiscitu v Posaarju. Samo prebivalstvo Posaarja more odločbi. Celo gospodarske koristi ne morejo ničesar izpremeniti v tem mneniu. Mi bom0 ostali še nadalje zvesti zahtevi po plebiscitu. V trenutku gre v prv: vrsti za to. da se zagotovi svoboda '.rt čistost ljudskega glasovanja. Posaarje je medna rodno ozemlje, vladna komisija Posaarja in njeni uradniki so organi Društva narodov. Francoski zunanji minister more v tej zadevi intervenirati le kot član Društva narodov. V sedanjem trenutku obstojajo vsa naša prizadevanja v tem. da se nihč* v Posaarju ne bo mogel po plebisci tu preganjati zaradi svojega prejšnjega zadržanja.
Neodvisnost Avstrije
Sila narodno-socialističnega pritiska je naperjena tudi proti Avstriji Francija je vedno smatrala neodvisnost Avstrije kot kiju? evropskega ravnotežja v tem delu kontinenta. To politiko smo zastopali, ko smo dovolili Avstriji finančno pomoč, o kateri bi želel, da bi bila izdatnejša Neod visnost Avstrije smo branili tudi na pravnem področju Skupnost niziranja obst.o-v še danes. Francija in Italija sta edini, da se mo-a neodvisnost Avstrije očuvati in spoštovati v vseh okoliščinah. Naša zuna-aja politika pa se ne omejuje samo na ta bistvena, toda negativna načela, že kot ministrski predsednik sem imel priliko glede na avstrijsko vprašanje poudariti, da negativna rešitev ne zadošča in da Imamo dolžnost v tesnejšem sodelovanju z Italijo započeti delo za gospodarsko obnovo v srednji Evropi.
Za mednarodno sodelovanja
Spričo skrbi, ki jih je izzval novi razvoj v Nemčiji, smo vedno skušali, da bi se naša zunanja politika razvijala čimbolj konstruktivno Francoska politika ni nikdar stremela po obkolitvi kake države Priza devamo si le, da bi čim tesneje združili in ojačili države, ki so odločno za mir in mednarodno sodelovanje. Samo od Nemčije je odvisno, ali se hoče odkritosrčno pridruži ti tem prizadevanjem.
Tesna zveza s prijatelji
Nikdar niso bile zveze med Francijo i« njenimi zavezniki tesnejše kakor danes.
Oni. ki trdijo nasprotno, hočejo po ovinku kritikovati pakt štirih, toda jaz sem trdim prepričan, da je pakt štirih bistveno pripomogel k našemu zbližan ju z Italijo, ne da bi nas oddaljil od drugih naših prijateljev. V tem smislu se mora smatrati kot drasrooen prispevek za evropsko mirovno orzanizacijo V nobenih okoliščinah pa se nočemo spuščati v sistem zvez, o katerih vemo le predobro, kam bi dovedle. če bi ne bile podreiene obsežnejši mirovni organizaciji Društva narodov.
Razmerje z Italijo
Naši odnošaji do Italije so se v zadnjih mesecih in tednih bistveno zboljšali. Tudi
nevarna napetost, ki je dolga leta obstojala med Italijo in Malo antanto, je očividno popustila. Omiljenje te napetosti je bistveni pogoj za konstruktivno obnovo srednje Evrope.
Zhližanje z Rusijo
Kar se tiče naših odnošajev do Sovjetske unije, je zadelo francosko-rasko zL>Ii-žanje v Franciji mnogokrat na predsodke: toda narod, ki šteje 1G3 milijonov ljudi, država, ki tvori geometrično središče svetovne diplomacije in katere industrijski moč se razvija z mrzlično naglico, se ne more ignorirati.
Temelj evropske varnosti tvori slej ko prej locarnska pogodba, Ki pomeni angleško jamstvo za demilitarizacijo levega Po-renja.
Balkanski pakt
Paul Boncour je nadalje poudaril, aa bo v kratkem došl0 do značilnega zblizanjn na Balkanu. Znano je, tla je Balkan predstavljal središče mnogih vznemirjenj. poslednjih poročilih, ki smo jih prejeli se zdi, da je po mnogih izmenjavah misli, vladarskih posetih in sestankih zunanjih ministrov došlo do enotnega naziranja štirih vlad, ln sicer Jugoslavije, Rumunlje. Grčije in Turčije, ki omogoča zaključite-/ skupnega sporazuma v najkrajšem času. Moremo upati, da se bo tudi Bolgarska pri-
družila tem sporazumu, ki bo zagotovil teritorialno integralnost vseh držav, ki bodo podpisale to pogodbo.
Po pisanju italijanskega tiska gleda tudi italijanska vlada na načrt balkanskega pakta, čegar določbe o teritorialnem jamstvu bi bile omejene samo na skupne meje držav podpisnic, z večjo naklonjenostjo.
Za Društvo narodov
Na koncu se je bavil Paul Boncour z Društvom narodov, pri čemer se je vneto zavzel za njegova temeljna načela ter organizacijo, ki jo ie označil kot neomajno podlago vse evropske zunanje politike. Naša zvestoba do Društvu narodov, je poudaril, ni našla najlepšega odmeva samo pri zavezniških in prijateljskih državah, temveč skoro pri vseh nevtralnih in malih državah Evrope, ki vztrajajo kakor mi na načelu brezpogojne enakosti vseh držav v Društvu narodov ter svobodne razprave Toda dobro vemo, da se morajo razprave Društva narodov, ako naj rodc uspeh, pripraviti z diplomatskimi \ a/govori med velesilami. Ko pa se zaključijo pripravljalne izmenjave misli, mora Društvo narodov, ki je skupina enakopravnih in solidarnih narodov, dobiti poslednjo besedo. Ako hočemo služiti Društvu narodov, si moramo prizadevati, da sc razvija ves njegov mehanizem
va posaarske
Svet Društva narodov je ponovno Izvolil dosedanjo vladno komisijo za Posaarje
Nemško kujanje
Ženeva, 17. januarja, s. Svet Društva narodov se je dopoldne sestal k tajni seji. Kot glavna točka jc bila na dnevnem redu izvolitev posaarske vlade, pri kateri je bilo soglasno zopet iizvoljena dosedanja vlada. Posaarska vlada je sestavljena iz naslednjih članov: Knox (Anglija, Aerenrot (Finska), Kossmann t Poštarje), Moritze (Francija) in Zoričič (Jugoslavija). Svet Društva narodov je nato z obžalovanjem sprejel na znanje odstop nemškega člana komisije za umstveno sodelovanje doktor Kriissa. R-r>zen tega je sklenil ponovno zasesti dosedanja mesta v odboru za opij in povabiti v ta odbor še Kanado, 1'crzijo. Švedsko in Turčijo.
V javni seji je svet Društva narodov sprejel več poročil raznih odborov Že nekaj let obravnavana pritožba železniške družbe Radgona—Ljutomer je bila ponovno izročena odboru strokovnjakov. Za rešitev pritožbe železniške družbe Barč-Pakrac je bilo imenovano posebno razsodišče. Tri obeh pritožbah gre za odškodnino nasled-stvenih držav. Prihodnja seja sveta bo v četrtek popoldne.
Berlin, 17. januarja, d. Nemški poroče-valni urad objavlja: Kakor znano, je svet Društva narodov pozval indirektno Nemčijo, naj bi se zopet vrnila v Ženevo k razpravi posaarskega vprašanja, toda Nemčija ni izs-topila iz Društva narodov, da bi se ob prilik:' tamkaj zopet pojavila, kakor bi želele druge države. Naloga, ki jo mora sedaj izvršiti svet Društva narodov glede na posaarsko vprašanje, je izredno enostavna. Nikakor ni težko organizirati tajnega glasovanja. Za sezname volilnih upravičencev obsto ja io že priprave. Gre samo za to, da svet Društva narodov svojo nalogo dostojno in na lojalen način izvede.
»Volkischer Beobachter« izjavlja, da se Nemčija ne more odzvati pozivu sveta Društva narodov za sodelovanje v Ženevi pri razpravi o posaarskem problemu. Nemčija nima nobenega vzroka, da bi s pre-cedsnčnim primerom omogočila nasprotni propagandi dokaz za obžalovanje svojega koraka, ki ga je napravila lani 14. oktobra in ki je bil potreben in pravilen.
Suvich na Dunaju
Danes prvi sestanek z DolHussom — Kancelar dr. DolHuss o razmerju med Italijo in Avstrijo
Rimx. 17 januarja, s. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Fulvij Suvich je davi odpotoval v Avstrijo ter prispe jutri ob S. na Dunaj- Na postaji ga bodo sprejeli zvezni kancelar dr. Dollfuss in člani vlade. Nastanil ee bo v italijanskem poslaništvu in se bo opoldne prvič e<«tal z zveznim kancelar-j-m. nato pa bo obiskal »veznega predsednika. Nadaljnje konference in razni postil so določeni za petek. V ostalem ni izključeno. da bo Suvich tudi še soboto prebil na Dunaj'1.
Avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss ie izjavi! dopisniku rimskega lista iLavoro Fnscista« slede na posel državnega podanika Suvicha na D inaju o sedanjih razmerah v Avstriji in vladnih načrtih nasJednie:
Izvedba našega programa temelji na neomajni ohranitvi popolne suverenosti in neodvisnosti naše države. Z veseljem ugotavljam. da italiianska vlada, ki ne izpolmu.ie zvesto samo obveznosti italijansko - avstrijske pogodbe, temveč nam n idi tudi gospodar, in politično podporo, pravilno presoia naš položaj. V Rimu so prav ocenili značaj srednjeevropskih vprašanj in ?o z nami istega mnenja o njihovi dnlekosežnrmti. Pnsot Suvicha na Dunaju je nov dokaz istovetnosti teh nazirani. ki bodo br« pretirani« z°lo mnogo doprinesla k srednjeevropski obnovi.
Dunaj. 17. januarja, d. >Nejes Wiener-Tigblatt* p'?«3, da bodo pri sestanku titaiian-skesa državnevra nodtajnika Suvicha s kan-cdariem dr. Dollfussom eosoodarske razprave tem boli v ospredju, ker zaseda sedaj v Pragi gospodarski svet Male antanto in ker najnoveiši češkoslovaški ukrepi glede
Ne verjamemo, da bo ta najnovejši škandal izmodril madžarske politike, s? j jih tudi prejšnje afere niso.
Za madžarsko oligarhijo menda m več poti nazaj, če noče doma dati oblasti iz rok in abdicirati. Zato se ne smemo čuditi, da je brezprirnerno revizi jsko kampanjo, ki je naperjena proti Trianonu in proti mirovnemu stanju, vodil oficielni zastopnik Madžarske pri Društvu narodov grof Bethlen, in da je uporabil zanjo baš dobo, ko preživlja Društvo narodov težko krizo. Madžarska plemiška avtokracija noče miru in bi z lahkim srcem vzela nase nov svetovni požar, če
bi ob njem lahko skuhala svojo juho.
Notranje pomirjenje Madžarske in konsolidacija Srednje Evrope br>3ta postala mogoča, če izgine današnji režim in če vzame brezpravni madžarski narod ureditev svojega življenja sam v svoje roke. Spoznal bo in deloma žc spoznava, da rešitve bede in brezpravja ni iskati v revizijskem fantomu, nego v pozitivnem delu in v solidarnosti s sosedi. V tej smeri podpirati res madžarsko, ljudsko politiko bi bila važna in hvaležna naloga Evror.e. Potem bi res nehala biti Madžarska to, kar je od prevrata sem — ognjišče nemira.
izvoznih premij ne bodo baš ugodno vplivali na avstrijske izvozne in gospodarske razmera Državnika bosta razpravljala tudi o drugih zadevah. Predvsem na pokaže pos t italijanskega državnika na Dimni i vsemu svetu, da odobrava italijanska velesila temeljne smernice avstrijske politike in da uživa A vsi ri ia v Rimu podporo v boju za svoj obstoj in svobodo. Poseben pomen po-eeta Suvicha na Dunaju obstoja v tem. da se je mudil nekaj tednov prej v Berlinu, kier razpravljal z merodajnimi krogi o aktualnih vprašanjih nemške zananje noli-
ttaročnina intuSa uiestcuc uin 2£x.— Za inozemstvo Din 40__
Uredništvo: Ljubljana. Knatijeva ulica 5. Teletoo 8122, 3123, 3124., 3125, 3126. Marjboi, Gosposka ulica 11. Teleton št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. l, Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po taritu.
Oglasi
in da se uporabljajo vse njegove določbe, zaradi česar se morajo pazljivo proučiti vsi predlogi, ki streme po zboljšanju mirovnega postopka. Kar se tiče načel samih, bo stališče Francije ostalo nepopustljivo in neomajno.
O razorožitvi
Francija se tudi nikdar ni odpovedala uporabi čl. 213 versailleske pogodbe (sankcije v primeru zopetne oborožitve razoro-ženih držav). Izjavil sem samo in zopet ponavljam. da Franci ia te določbe ne more sama uporabljati. Ti določba se more izvajati samo s pomočjo prijateljskih in garancijskih držav.
Če se bo razorožtvena konferenca ponesrečila. se bo prijelo mrzlično tekmovanje sveta v oboroževanju. Če se bo ponesrečil poizkus organizaci ie mednarodne varnosti, bo morala misliti Francija le na svojo lastno varnost Preden ra bo prišlo tako daleč. bo Francija storila vse. kar je v njenih močeh, da omogoči uspeh razorožitvene konference Ostale dr-'"ve, zlasti one. katerih mnenju pripisuje Nemčija največio važnost, so že izjavile, da bodo ostale zvesto temu nazlranju, ki smo ga vedno zagovarjali.
Izjave zunanjega ministra je senat sprejel z velikim odobravanjem. Debata v senatu se jc končala z izs^asovanjem zaupnice zunanjemu ministru Boncourju.
Paul Boneoue na peti v Ženevo
Pariz, 17. jan. č. Zimanii minister Pnnl Boncour je danes nd,potoval v ženevo, da ?a udeleži sej sv^ta Društva narodov. -Iz Londona je prispel davi predsednik razorožitvene konference Ilenderson, Ki se je v Parizu ustavi! le za nekaj ur, nato pa nadaljeval svojo pot v ženevo.
Italija in Rumunija
Pariz, 17. jan. s. Kakor poročajo iz Ri" tna, je vest, da italijansko-rumunska prijateljska pogodba, ki poteče jutri, ne bo podaljšana, izzvala veliko presenečenje in tudi nerazpolože-nie, dasi ni pričakovati, da b se odnešaji med obema državama poslabšali. Italija je mnenja, da sedanja prijateljska pogodba z Rumuniio, ki io ie treb.i podaljšati vsakih šest mesecev, že tako nima velikega pomena.
tike. nred katera spada nemško razmerje.
tudi avstrijsko-
Dr. Benes o trgovinski politiki Ma!e antante
Pariz, 17. jan. s. Zastopniku »Agence Ecotiominue et Financcres« je iziavil češkoslovaški zunanji minister dr. Benes. da bo s:stem medsebojnih trgovinskih pogodb, ki se se-daj izdeluje med državami Male antante, prav rad predlaga! tudi Madžarski. To hi bilo najboljše sredstvo, da bi priš:a Češkoslovaška v stike z Madžarsko, s ka-te>ro sedaj nima trgovinske pogodbe. Glede pogajanj za trgovinsko pogodbo z Avstrijo ima vtis, da bo končno le prišlo do sporazuma, ker je pot že precej uglaiena. Za Češkoslovaško pa sta pri tem važna dva vid:ka. Predvsem se zaradi takšne pogodbe ne bo smela povečati brezposelnost na Češkoslovaškem, razen tega pa plačilna bilanca z Avstrijo ne bo smela izkazovati primanzkljaja. Gotovo bi gospodarsko znižanje Avstrije z ostalimi državami Male antante poenostavilo problem, čeprav bi se Avstrija s temi državami pogajala tudi Posamezno. Glede odnošajev nasproti Rusiji je izjavil dr. Beneš, da se polagoma Jiližn-jo normalizaciji. Sedanja pogajanja Češkoslovaške z Rusijo pa stremijo mnogo bolj za gospodarskimi cilji, ke.r je politično stran že uredi1.! nenapadalna pogodba Male antante z Rusijo.
Potres v Španiji
Madrid, 17 januarja č. San Sebastjan in okolico sta zadela dva močna potresa, človeških žrtev ni, gmotna škoda pa še ni ocenjena.
Potresna katastrofa v Indiji
Mnogo mest je popolnoma porušenih, med razvalinami pa leži na stotine trupel ponesrečencev
London, 17. jan. ž. Podrobna poročila iz severnih pokrajin Indije pričajo, da je potres napravil ogromno inodo in zahteval na stotine človeških žrtev, kar se iz prvih vesti ni dalo sklepati. Potres je c.pustošil cele pokrajine in uničil ves promet, tako_ da se še nekaj dni ne bodo dale pregledati in oceniti vse njegove posledice.
Najhuje je prizadeta železniška kolonija Jomalpur, kjer je izmed 180 hiš porušenih 150. Tudi železniška postaja je bila tako hudo razdejana, da so morali prekiniti ves promet Le v tem kraju je bilo oh potresu ub;tih 35 ljudi. 48 pa hudo ranjenih.
Velik nered vlada v Patni. kjer je bilo ubitih 80 ljudi, dočim so jih morali prepeljati 80 v bolnišnice V Gaji je bilo ubitih 9 ljudi. Mesto Darijeiing je b;lo skoro popolnoma porušeno, k sreči pa je bilo ubitih le 5 njegovih prebivalcev Tudi palača bengalskega guvernerja je hudo poškodovana V Ba<talpuru se je porušila centralna jetnišnica. Mnogo kaznencev je pobegnilo Slična nesreča se je zgodila v Kalkuti NT3 glavnem sodišču se je baš vršil proces pro ti večjemu številu obtožencev Ob potresu je nastala panika in obtoženci so skušali zbežati, vendar pa so jih razen enega vse ponovno aretirali.
V torek ponoči se je potres ponovil. Na-
šteli so 13 potresnih sunkov. Včeraj dopoldne so registrirali nov potresni sunek v Kalkuti, opoldne pa v Patni
Na desettisoče romarjev, ki so se kopali v Gangu in Jumni, se je znašlo nenadoma v nevarnosti, da jih pogoltnejo visoki Valovi obeh rek.
Kalkuta, 17. jan. ž Po poslednjih vesteh ss je v Mirzapuru porušilo okrog 500 hiš Vsa okolica je opustošena. V Darjelingu so našteli 33 novih žrtev. Včeraj popoldne sta letalski kapetan Dalton in poročnik Palmer izvršila izvidni let nad severnim delom Bi-harva. Po njunem poročilu je potres strašno opustošil vso pokrajino Mesto Muzar-furpur je docela porušeno. Po njunih računih je v mestu okrog tisoč človeških žrtev. Skoraj vsi mrtveci so domačini Po cestah leže nešteta trupla in veliki kupi razvalin. V tleh so velike razpokline. Vsa okolica je preplavljena. Severovzhodna okolica mesta je prav vsa pod vodo in železniška proga je na nekaterih mestih razdejana Prav tako so porušena mesteca Kat hej. Riga, Mo-tihari in Barah Letalca nista mogla nikjer pristati, ker je bila povsod povodenj Letela sta zelo nizko in skušala ugotoviti, če je med mrtveci tudi kak Evropec. pa se jima to ni posrečilo Danes je odletelo nad prizadete pokrajine več angleških vojaških letal.
Nemško rovarenje
v baltiških državah
Razstava tiska v Beogradu
V proslavo stoletnice »Srbskih Novin" je bila včeraj z velikimi svečanostmi otvorjena razstava našega
in tujega tiska
Pretekli teden smo v uvodnem 5'anku opozorili na vesti o poskusih, da bi se pod zašč.to Rusije in Poljske stvorila zveza baltiških držav kot je-z proti grozečemu nemškemu navalu. Nasiedn.fi dopis \z Varšave v polni meri potrjuje naša izvajanja in jasno osvetljuje veliko borbo za tri male baltiške države.
Varšava, 15. januarja.
Po namerni indiskretnosti finskega zunanjega ministrstva ie prišiO v javnost rusku-poljsko prizadevanje za sklenitev pogodbe, ki naj b: baltskim državam zajamčila neodvisnost in nedotakljivost meja. Moskva je takoj pohte'a in uradno zanikala resmč-nost vesti, v Varšavi pa so le nakratko izjavili. da to vprašanje za sedaj ni tako nujno, da b: ga bilo treba načenjati. Stvar pa se seveda ni dala utajiti, ker je prišla iz zanesljivega v.ra in ie bila popolnoma v soglasju s sedanjim političnim položajem ob Baltiku. Glavni garancijski sili za baltski pakt bi bili Poljska m Rusija, iz česar strmeči svet sklepal, da sta s: ti dve državi že tako b'izu. da se pogajata o sode uvanju obeh armad. Ako bi se bil sklenil omenjeni jamstveni pakt in b: ga bilo treba orant: proti nasprotnikom, bi se poljski ln sovjetski vojak borila ramo ob rami.
Gotovo je zammlvo vprašanje, proti komu ju b;l naperjen nameravani pakt, oziroma čegave tendence je ime! preprečiti. Iz raznih izjav Rosenberga, očeta nemškega političnega koncepta za bližnji vzhod, vemo, da ta koncept ne računa samo z Ukrajino kot nemško kolonizaciisko deželo, marveč tud: z obrobnimi baltskimi pokrajinami, ki jih Nemci - smatrajo za svojo iprastaro domeno im kjer ima nemški živeij še precej zaslombe v tamošnjih narodnih manjšinah.
V obrobn:h državah ie Nemcev vsega skupaj nekaj nad lOO.OO-J: v Estiji 26.000, v Lotiški 50.00O, v L:tv; pa 30.000. To gotovo niso znatne številke, ki pa dobijo svoj pomen v tem. da so Nemci teh drža\ kulturno ln civilizatorično višje stoječe mestno prebivalstvo, da dorrrnirajo v obrti in trgovini in da ;majo važno moralno m tudi miteriamo podporo v Nemčiii. Finska v ta krog re snada. ker ie nieua nemška mani-š;na neznatna in nima nikakšnega vpliva r n :avne zadeve.
Te peščice baltskih Nemcev so se po prihodu Hitlerja na oblast v Nemčiji začele zavedati svo;e veljave :n ker :maio ravno v Rosenbergu ki ie sam po rodu baltski Nemec, važnega eksponenta v današnji v'adi Nemčije, se nadejajo, da jim bo zopet napočila nekdanja doba nadvlade nad Estonci. Lot:ši in Litovci. Estonska v'ada je mora'a Nemcem nrva stopiti na nrste. ker je ni:h število spričo celotnega preh:-v?stva vsekakor d o vol- močno, da bi lahko izzvali kake nerede. Pozaprla je funkcionarje nemških društev. Pri tem j; je nrš o v pest mnogo dokazov, da so bili estonski Nemci v nenosredni zvez- z Berlinom in sda co od tod dobu-ali navodila za svoie dejanje -.n nehanje. Tudi Lotlška. ki je sicer
ena izmed najliberalnejših držav Evrope, je morala poseči po samoobrambni ukrepih. Začela je s češčimi zaplembami nemškega glasila »Rigaische Rundschau«. Prestolnica Riga ie bila obenem središče nemške gonje za ves Baltik, iotlški nemški poslanci na čelu z Ulmanisom. pa so bili pripadniki kljukastega križa. Njih glavna opora sta bil: organizaciji »Baue-rnverband« in »Ognjeni križ«; slednji je bil samo po imenu nekoliko različen od kljukastega križa. Iz Rige, kjer je bila centrala vsega Hitlerje vstva v Baltiku, so vodili ves pokret, za posredovalca med Rigo in berlinsko vlado pa je bil estonski baron Miihien, ki so ga Estonci tudi dejali pod ključ. Litva je kot svoj prvi obrambni ukrep odredila odpust nemških častnikov - inštruktorjev iz svoje vojske in čuditi se je pri tem. da so vsa povojna leta vodili litovsko vojno poročevalsko službo nemški častniki. Njih delovanje je bilo pač v prvi vrsti naperjeno proti Poljski in je postaio v novih okoliščinah brezpredmetno.
Nemci se v svojih pretenzijah po Baltiku omejujeio samo na one> dele obrežja, ker so nekoč gospodarili nemški vitezi- - meče-nos^i. na Finsko pa ne segajo s svojimi zahtevami, smatrajoč jo kot svojo prirod-no zaveznico v boju proti slovanskemu vzhodu. Finski nacionalisti >o zato zelo dostopni za hitlerievske namere te-, so si popolnoma usvojili hitlerjevsko miselnost in ideologijo. Njih naloga je sejat; iredenti-zem v sovjetsk; Kareliji. kjer je Fincem sorodnega življa skoro cela tretjina. V nasprotju s Finci, ki so orotestantje, pa so Karelci pravoslavni in že od 16. veka silno podlegajo mirni in prrrJni rtisifikaciji.
Po svojih številnih agentih so Nemci v baltskih državah raztrosili nazor, da je njihov obstoj pjvisen od dobre volje Hitlerjeve in da se lahko odbrže na površin samo. ako prestopijo v nemški tabor ter pomaga*io Berlinu v borb' prof Rusiji i« Poljski. Rusija in Poljska da j.h vpošteva-ta samo toliko. \ kolikor tvorijo te tri republike nekak varnostni kordon Litve za Poljsko s severa, vse tri s Finsko vred pa za Rusijo od zapada. Berlinski »Der T a g«, baveč se s tem problemom, pa je odkrito zapisal: Fašizem malih baitsk'h držav se ne more obdržati hrez zunanje o odpore. Te od Rusije ali Francije ni pričakovati in zato se mora obrniti fašizem samo na Nemčijo.
Nemčiji pa seveda stvar ne more iti od rok. dokler njenim nameram složno nasprotujeta Pol.ska in Rusija. Zato je list »Der Ring«. k' ga izdaia breiinski sHerren-klub«. ponudO Poljakom stvoritev poFticno in gospodarsko z-edinjen.ie Srednje Evrope pod vodstvom Nemčije. V to zvezo bi šli razen batlskih republik tudi Poljska in Češkoslovaška in bi tvorila protiutež proti Franciji. Angliji in Rusiji. Iz tega nemškega predloga, ki v Varšavi ni naše! prav nič razumevanja, se vidi. da je bil nameravani baltski garancijski pakt le odgovor na nemška nrzadevania in snubitve. Ne glede na sovražnost Finske je možnost zaključka lake pogodbe 5e vedno nodana. dasi ie načrt morda začasno odložen
Poslanec V. Spindler med volilci
Šmarje. 16. januarja
V	nedeljo. 7. t. m. ie občinska organizacija JNS v .SV. Petru pod Sv. Gorami po prvi maši sklicala zborovanje v šoio, kjer se je zbralo okrog 150 občanov obojega spola. Izvršil se ie najprej občni zbor občinske organizacije JNS s poročili tajnika in blagajnika o poslovaniu v minulem letu. zlasti povodom občinskih volitev, ter je bil izvoljen nov odbor pod predsedstvom posestnika Franceta Gabrona. Tajništvo je prevzel novi šolski upravitelj g. Anton Robid.
Po občnem zboru je podal daljše poročilo o političnem in gospodarskem položaju, zlasti tudi o delu v Narodni skupščini ter o novih zakonskih predlogih narodni poslanec g. Vekoslav Soindler, čigar izvajanjem so zborovalci ves čas z vidnim zanimanjem sledili ter mu na predlog g. prof. Dcgena izrekli zahvalo in zaupanje. Sprejeta pa je bila ob enem tudi odločna resolucija glede zemljarine. katero smatrajo kmečki davkoplačevalci v današnjih prilikah za previsoko in zahtevajo njeno znižanje, kakor tudi omiljenje izredno težke davčne prakse. Tudi so zborovalci zahtevali s posebno resolucijo spremembo šolskega zakona, ki zahteva obisk osnovne šole skoro do Ifi. leta. kar je z ozirom na podeželske prilike nepraktično in tudi ne prinaša nobene pozitivne koristi v pogledu izobrazbe mladine. Zborovanje je končalo v najlepšem soglasju ter je pokazalo veliko pomirjenje duhov v tej veliki občini.
M nulo nedeljo, 14. t. m je narodni poslanec rt. Snnd'er donoUlne zboroval v šoli na Planini. Ta občina je bila delno še-le nedavno priključena njegovemu srezu. Pod vodstvom g. župana in drugih uglednih mož iz nove velike občine Planine se je zbralo ttidi tu okrog 150 zborovalcev. ki so isto-tako z vePkim zanimanjem skoro poldrugo uro poslušali poslančevo poročilo, iznesli tudi razne svoje želje in pritožbe zlasti glede davčne prakse, sprejeli resolucije glede zemljarine in šolskega obiska preko 14. leta enako kakor zborovalci v Sv. Petru, ter izrekli svojemu poslancu zahvalo in zaupanje — Popoldne se je v "o1 i v ZcHortu zbralo okrog 80 faranov obojega spola in je tudi tam poročal g. narodni poslanec ob ve!:kem zanimanju zborovalcev.
V	nedeljo 21. t. m. zjutraj po maši bo imel narodni poslanec g. Spindler zborovanje v šoli pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, popoldne ob 3 v šoli v Zetalah, t. m. zjutraj no maši v Šmarju pri Jelšah, popoldne v Sv Vidu.
Gdmev z Doberdoba
Trst. 17. jan ž. Današnji »Popolo di Tri-este«- ie priobčil med objavami fašistične stranke naslednio disciplinsko odredbo:
Zvezna disciplinska kom;sija ie izključila mirovnega sodnika na Doberdobu Andreja Orgoleta za nedoločen čas od vsakega delovanja v stranki in je predlagala, nai se še strožje kaznuje, ker je skuša! vplivati na doberdobskega župnika, da ne bi pridigal v italijanščini.
List prstavlja: Vsaka pripomba k tej utemeljeni kazni bi pokvarila jasnost in utemeljenost objavljene odredbe. Dodajamo le naslednje: Gergolet je že od 1. 1921. delal v stranki in je torej polnih 9 let pod liktorskim znakom na prsih zavestno skrival svoja antinacionalna in protidržavna čuvstva Trebn je pripomniti, da ci je znal pridobiti najširše zaupanje fašist-čnih hie-rarhov. tako da so ga imenovali celo za mirovnega sodnika, kar na deželi ni brezpomembna funkciia. Poleg tega jc treba pojasniti še eno dejstvo. Na Doberdobu imajo ob nedeljah po dve pridigi. Slovenski prid:gi sledi italijanska. Ta jc seveda namenjena italijanskim vernikom, ki imajo nedvomno popolno pravico poslušati božjo besedo v svojem lastnem jeziku Cergolet je torej skušal vplivati na župnika, da bi opustil razlago evangelija v italijanščini, čeprav je vedel, da je mnogo vernikov Italijanov. Hotel je pokazati napram nj:m le svoje sovraštvo in vobee izrazit; svoje na-sprotstvo proti vsemu, kar je italijanskega Kakor vse ljudstvo na Krasu ie tudi dober-dobsko prebivalstvo prežeto s prepričanjem. da je njegova bodočnost zagotovljena le v naši državi in pod našim režimom in zaradi tega se razen v izjemnih Drimc-rih z zlo voljo odvrača od vsega, kar je separatističnega in kvarnega za njegov mirni razvoj.
Uboj dveh fašistov v Argentini
Bbohos Aires, 17. januarja. Tukajšnji »Mattino d' Italia« poroda, do so antifaši-sti v Avellandj ubili dva fašista, in sicer 33-letnega Leonarda Simonija in 29-letnega Jeronima Pugliesa. Oblasti so uvedle preiskavo, ki pa še ni zaključena.
Uspeh naše nesmi v tujini
Ljubljana, 17. januarja
Pred kratkim je dunajska oddajna postaja Ravag priredila jugoslovanski večer in je odda jo'a no rad;u no dvajset minut prenose iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Ljubljanski program je izpolni! slovenski vokalni kvintet, ki je pel harmonizirine slovenske narodne nesmi.
O tem jugoslovenskem večeru v dunajskem radiu so avstrijski listi polni hvale prednost pa dajo prenosu iz Ljubljane, za katerega le obžalujejo, da je trajal samo dvajset nrnut Grnška »Tagespost« je poročala doslovno: Iz Ljubljane, ki je otvo-rila program jugoslovenskega večera, smo čuli narodne nesmi ljubljanskega vokalnega kvinteta, najboljše, kar nam je večer nudil. Izenačeni glasovi, dobra izšolanost. medsebojna povezanost, lepa modulacija in nežni piano. Posebnost sta glasova obeh stranskih stebrov, tenorja in basa. Očarljiv lirični tenor sijajna izšolanost. škri^nčko-vo žvrgolenie. orelestni mezzavoce Želimo ga čuti morda kot T.vonela, Post;l:ona ali Hoffmanna. Enakovreden mu je bas. čigar žametni glas je vsakogar prevzel Ostal' trije pevci so povsem izenačene moči. ta ko da i bil splošni učinek leno harmrnvč no zaokrožen Žal, le prekmalu je minilo dvajset minut ljubljanskega programa
Tako inozemski list nepristransko sodi našo pesem in naše pevce Slovenski vokalni kvintet je doma na samostojnih koncertih in drugih prireditvah že večkrat z velikim uspehom nastopil in postal pri koncertnem občmstvu prav priljubljena vokalno glasbena korporacija.
Čitffte ted*n*ho revi}o ..ŽIVLJENJE iN SVET"
Beograd, 17. jan. č. Davi je bila ob sodelovanju zastopnikov jugoslovenskega in inozemskega tiska ter ci vil. oblasti in kulturnih ustanov otvorjena svečana jubilejna razstava v prosiavo letnice »Serbskili Novin«. Za razstavo. ki jo je prirediteljski odbor uredi! v paviljonu Cvete Zuzorič. jc vladalo v vseh slojih prebivalstva silno zanimanje. Že okrog 10.30 so se pričele zbirati mnoge ugledne osebnosti v salonu paviljona. Na okusno prirejenih mizah in policah so bili razstavljen; celi letniki in posamezne številke listov in revij, ki so izhajali in še izhajajo v Jugoslaviji, ki so izhajali v nekdanji Srbiji ter drugih delih naše države. Posebno zanimiva je kolekcija prvih letmkov »Serbskih Novin«.
Nj. Vel. kralja je zastopal pri otvoritvi polkovnik Dušan Stojanovič, navzoči so bili predsednik senata dr. Ljubomir Toma-šč, predsednik Narodne skupščine dr. Ko-sta Kumanudi, prosvetni minister dr. Ra-rienko Staukovič, zastopnik ministrskega predsednika Teofil Djurovič, zastopnik notranjega ministra generalni Inšpektor Gjor-gjevič. beograj. župan Lazarevič. komandant Beograda general Tonrč. rektor beograjskega vseučilišča dr. Aleksander Belič. mnogo senatorjev in narodn:h poslancev. skoraj ves diplomatski zbor. predsedniki vseh sekcij Jug. novin. udruženja, med njimi predsednik ljubljanske sekcije Stanko Vira nt. Številno so bili zastopanj tudi kn ji—
Zacreb. 17. ian larja. n. Na ž.Msznički pio-gi Beograd - Zagreb jo v pretekli nori okrog B roda divjala silna mvih^s. Porušenih ie mr.oeo brzojavnih in telefonskih drogov. Razdejan je tudi "n tir na tej prosi in eo morali v'akj voziti le po dnujeni tiru. Največ brzojavnih in telefonskih drogov je podrtih na prosi od Broda do Andrijevcev, zaradi česar je bil ves žitni promet 7. B^o-g'-adom prekinien. Za železniški promet nastale hude ne pri like zla^ii zato, ker i^i nioraii vlaki vozili na si "-po na ve.-j prosi od Vinkoveev do Broda. Vlaki t-xi vozili zelo počasi, da ne bi prišle do kake nesreče.
Tudi v Liki in v Podravini ie bil prekinjen telefonski in brzoiavni promet. Zla-^li je bila poškodovana proita Virovitica - Ko-
»Delo in eksistenca«
V Liucljam se ;e osnovalo društvo »Delo in eksistenca-. Že iz njegovega imena je razviden njegov smoter. Pripravljalni odbor društva je objavil naslednji poziv na vse interesente:
Pravica do dela, do eksistence je osnovna pravica človeka, ki je odvisen od svojega dela. Človeku, ki mu še'e delo omogoča življenje, ne sme nihče odrekati te pravice. Človek hoče živeti, zato naj dela in naj si gradi eksistenco.
In vendar jih je na tisoče, ki so brez dela — zdravih, dela voljnih, sposobnih in upravičenih do življenja — samcev in hranilcev druž n. ki nimajo dela, nimajo zaslužka, ki životarijo ob javni milosti, hodijo od hiše do hiše, ponižani na položai beračev. Na tisoče jih je obsojenih na brezdelje. na pomanjkanje, na glad in bedo. Zreli možje, ženske ln mladi ljudje, ki so se učili, izobraževali, šolali in so odrasli, sedaj pa čakajo brezupno na eksitenco, ki je ni — in čakajo, da zažive samostojno življenje, da si zgrade domače ognjišče, ustvarijo družino in dom.
Tisočem, ki so izgubili delo. se pridružujejo tisoči iz vrst doraščajoče mladine — armada narašča iz dneva v dan in ljudstvo pada v vedno večjo bedo.
Klic po delu in eksistenci postaja vseboij g asen in splošen. Zahteva po kruhu in zaslužku postaja odločna in prob'em dela in eksistence postaja vse bo'j pereč.
Kier se skuša danes reševati ta problem, se rešuje teoretično brez vidnih uspehov in n? nikogar, ki bi vprašanje dela za brezposelne m vprašanj« eksistence za doraščajoče praktično rešil. Kolikor pa se kje rešuje to vprašanje praktično, se rešuje oo osebnih vidikih in tako. da odpira na široko vrata protekciji, a ogromno število samim sebi prepuščenih pušča ob strani.
Problem zaposlitve vseh deia voljnih in de:a potrebn.h ni rešljiv doceia in trajno brez odprave primernih vzrokov, ki tiče v gospodarstvu, v denarnem sistemu in drugje.
Kljub temu ne posegamo v te probleme, ki j.h bo svet reševal še desetletja, nego hočemo delati na odpravi ali vsaj omiljenja posledic primarnih vzrokov, ker le tako je mogoče dejansko in nuino koristiti nezaposlenim, ki jim teoretične razprave ne morejo nuditi kruha in eksistence, ki je zanje nujno in sleherni dan bolj neodložljivo vprašanje.
Pri tem se bomo borili proti onemu, kar otežkoča. da nezaposleni težje dobe delo m proti vsem, ki so napoti stremljenjem po eksistencah.
Zato se izrekamo proti vsakemu nadurnemu delu. proti deljenemu delu v pisar-
ževniki in sploh kulturni delavci.
Svečanost je otvoril z daljšim govorom predsednik prireditvenega odbor«, vseuči-liški profesor'in član Akademije znanosti v Beogradu, dr. Stanoje Stanojevič. razstavo samo pa je otvoril kot zastopn:k g. ministrskega predsednika dr. Srškiča šef Presbiroja g. Teofil Djurovič, pozdravljajoč sedanji jubilej, ki predstavlja celo stoletje rodoljubnega prizadevanja in plemenitih stremljenj našega novinarstva. Brez zdravega tiska ni zdravega javnega življenja. brez tega pa tudi ni napredka v ne rodu in državi. Govornik je končno izrazil prepričanje, da bodo so<iobni zastopniki jugoslovenskega tiska vrečfoi svojih prednikov in služili idealom blagostanju naroda in državnega moredka z i-sto vdanostjo in ist;mi uspehi kekor njihovi predniki pred sto leti.
Nato so govorili še: književnik Veljko Petrovič v imenu prosvetnega ministra, podpredsednik centralne uprave Jug. novinarskega u druženja in predsednik beograjske sekcije g. Dcbresiav Kuznvč. predsednik zagrebške sekcije g. Slavko Jutriša ter predsednik • ljubljanske sekcije g. Stanko Vir;'nt.
Ob zaključku se je vseučilički profesor d-. Stanojevič zahvalil vsem navzočim za poset in jih pozval, da si ogledajo razstavo. Slavnostni del otvoritve te bil s tem zaključem in so zbrani povabljenci z velikim zanimanjem pregledali obsežno razstavo. Popoldne si je razstavo ogledalo zelo mnogo občinstva.
privnica- Prav tako so bil? prekinjene telefonske in bi7ojavne zveze med Bcodom iii Sarajevom. Promet je bil pr -kinjen tudi med Varaždinom. Cakovcem in Zagrebom.
Karlnvae, 17. jan. n. Hud snežni vihar je podrl nad polovico telefonskih in brzoiav-nih drogov okrog Karlovca. Le z voza z Zagrebom ie nstala n -.poškodovana.
Split. 17. januarja, n. V pretekli nori ie divjal okrog Vrhovine v Liki hud snežni vihar. Železniški promet je bil znatno oviran. J itranii brzi vlak j* prispel v ^plit po ve«; urah zamud?. Tovorni vlak št. i(}fit i o zašel na liški progi v take žamete, da ao sa morali razdelili na dva <leln in so prvi d'l 7. velikim trudom privlekli 'io Hudo)*.;'ia, drugega pa naz.aj v Vrhovine.
nah in uradih, proti neutemeljenim redukcijam. proti prekomernim prejemkom vodilnih. ki naj se porabijo za nove zaposlitve. Smo pa tud: proti pomnožen m e>ks -stencam, t. j. proti opravljanju d-veh ali cclo več služb, proti zaposlenju onih, ki niso odvisni od svojega dela, proti stalnemu zaposlenju upokojencev in proti vsem s!lenim pomnoženim eksistencam, ki zapirajo vrata neštevilnim nezaposlenccm in tudi družinskim očetom, ki bi z zaposlitvijo rešili svoje družine bede in pomanjkanja.
Z resno in iskreno voljo je mogoče zap"-s!iti pretežn; del nezaposlenih. V to pa e potrebno smotreno delo vseh nezaposlen h ročnih in duševnih delavcev '.n vseh .on;h, ki zlo vidijo in ga hočejo odpravljati.
Zato smo osnovali društvo »Delo in eksistenca«, v katero vabimo vse, ki so prizadeti. in pa vse. ki nimajo čut samo v besedah, nego v srcu. da pristopijo in pomagajo odpravljati največje in najtežje zlo današnjega časa.
Pripravljalni odbor društva »Delo in eksistenca«, Ljubljana. Grafika, Masarykova c.
Tudi Ljubljana dsbi velenjsko elektriko
Ljubljana. 17. januarja
Mestna elektrarna je lani pokazala prav zadovoljiv napredek 1015 novih konzumen-tov jc napeljalo tok v 8252 žarnic in 119 motorjev. .Mestna elektrarna šteje sed^j 15.190 odjcmalcev toka s skupno 134.2^2 žarnicami in 1511 motorji. Celotno omrežje elektrarne meri 220 km. Elektrarna je lani proizvedla 7 561.105 kilovatnih ur (predlanskim 7.21)0.14S) Maksimalna obtežba je bila v sedanji zimi 13. decembra: 2855 kilovatov. Za letos so na dnevnem redu temeljite spremembe obrata. Ker je dosežen sporazum med mestno občino ljubljansko in K DE o dobavi toka, bo elektrarna na jesen gotovo pa še pred prihodnjo zimo dobivala tok iz velenjske centrale, odnosno iy^!oh ;z kaloričnih in hidrocentrai KDE. Iz Cr"uč do mestne elektrarne bo napeljan močan kabel, ki bo dovajal tok. Stroji bodo počivali kot rezerva.
Vremenska napoved
Za?reli»ka vremenska napoved za dane-:
Nekoliko bolj vedro, toplo, ponoči mraz. —■ Situacija včerajšnjega dne: Preko vs°aa kontinenta prodira močan ciklon, ki aa spremljajo ob njegovem južnem robu mani-ši cikloni, zaradi katerih se je v naših krajih poslabšalo vreme.
Dunajska iremenska napoved za felrtek: Spremenljivo vreme z višjo temperaturo. — V jasnih krajih najprej še mraz ponoči, po-tu-kod morda poledica. Z zapada vedno ^ač-je poslabšanje s padavinami in svežinn vetrovi. V gorah ponekod snežni viharji in povečana nevarnost plazov.
Rcoseveltova nova valutna politika
Pogajanja Zedinjenih držav z angleško vlado za prepre-čenje valutne vojne med obema državama
Washington, 17 januarja d Predsednik Roosevelt ie izjavil zastopnikom tiska glede svoje zadnje poslanice kongresu, d^i upa v končno stabilizacijo dolarja napram funtu šterlingu in franku. Dotlej se bo zavzemal za gotovo trajno devalvacijo dolarja Njegov namen je omogočit: kupno moč dolarja na povprečni višini, na kateri so bile prevzete obremenitve države.
Rooseveltova poslanica je bila v javnosti ugodno sprejeta. Demokrati ji splošno pritrjujejo, člani republikanske stranke pa so sklicali sejo, da določijo svojo nadaljnjo politiko.
Predsednik Roosevelt je predložil kongresu razne predloge za izvajanje nove valutne politike. Po teh predlogih bodo federalne rezervne banke dobile za svoje zaloge zlata certifikate. Y bodoče bo smela nakupovati zlato semo Federalna rezervna banka v Nevv Vorku, dočim ie imela doslej to nalogo Reconstruction Finance Corporation, k bo tudi oddala svoje zaloge zlata v vrednosti 120 mili ionov dolarjev Na drugi strani bo njen kapital povišan za 850 milijonov dolarjev Njena pravic« za podeljevanje podpornih kredtov se bo podaljšala do 1. januarja 1935 Razširjena bodo tudi pooblastila zakladnega urada za nadzorstvo nad devizno trgovino s posebnimi odredbami predsednika Roose-velta V bodoče bodo morali tudi zasebniki imet; dovoljenje ze nakup in prodajo de*v;z Pričakovani dobiček pri operacijah z zlatom bo znašal približno dve milijardi dolarjev, ki jih bodo nakazali poravnalnemu fondu za valuto. Reconstruction Finan ce Corporation je včeraj opoldne ustavila nakupe zlata v inozemstvu
Ameriška vlada si prizadeva da bi zaključila z Anglijo pogodbo ki naj bi po možnosti preprečila izbruh valutne vojne med obema državama Pri pogajanjih je baje Anglija že pristala na takšni) valutno pogodbo, k: naj bi predvsem dosegla določeno pariteto med dolarjem in funtom . ečaj funta no i b' se pri tem določ;l kakor zatrjujejo, z vrednostjo nekaj oad 5 dolariev V tukajšnjih finančnih krogih so mnenja, da bo morda zaradi angleško-uneriškega sodelovanja v val itnem vprašanju slej ali prej prisil iena tudi Franci ia . opustitv; zlatega standarda
Wa3hington. 17 jan 6 Na portlagi nove ■i ume reforme morajo zvezne rezervne Mike do prihodnje srede izročiti vse na-■•-ino zlato državni blapajnl Cena zlatu e loločena na 20.67 dolarja za unčo.
Newyork. 17. jan. č. Valutne odredbe washin^touske vlade so naletele tako v tisku kakor v javnosti na zelo povoijen odziv Vendar menijo v finančnih krogih, da bo tečaj dolarja še nekaj dni nestabilen Vsekakor bo ino.sla vlada po izvedb' teh odredb pričeti mednarodna pogajanja za stabilizacijo valute.
Huda zima v Rumuniji
Bukarešta, 17 jan g. Zaradi novega hudega mraza se je položaj na Donavi bistveno poslabšal. Ledolomilci, k: so pri Galacu in Brailj skušali osvoboditi za mrznjeiie ladje, so morali svoja prizadevanja deloma ustaviti Na iedu so nastaie zaradi tega velike ledne barijere, ki bodo ob južnem vremenu pomenile veliko nevarnost poplav. Jezero Mostiftea je prestopilo bregove in poplavilo Kraljevo posestvo v Monastireji Razen tega je v taaioš-šnji okolici ogroženih še več krajev, ki so jih morali izprazniti. Prav tako so pod vodo obrežne občine pri Giurgiju, najbolj v nevarnosti pa je občina Puceni. Dve ladji bosta še enkrat poizkusiti podreti ledni zid. da bi morda še v zadnjem trenutVu odstranili nevarnost poplav.
Novi letalski nesreči v Franciji
Pariz 17 jan. č. Danes sta se dogodili dve novi letalski nesreči. V bližini mesteca Chateau Rouge sta trčili dve vojaški letali v višini 1100 m Prvo je padlo na zemljo in se je razbilo. Pilot se je skušal rešiti s padalom, ki pa se ni odprlo, in se je letalec ubil Drugo letalo je le s težavo pristalo Druga podobna nesreča se je zgodila pri Bizertiju v Tunisu, kjer sta prav tako tr-| čili dve vojaški letali. Letalec s prvega letala se je rešil s padobranom drugi pa je skočil z letala blizu tal in dobil le manjše poškodbe. Obe letali sta zgoreli.
Spremembe v fašistični stranki na Krasu
Trst, 17. januarja ž. Pokrajinski tajnik fašistične stranke v Trstu je imenoval 6 novih krajevnih tajnikov fašistične stranke ter v nekaterih krajih tudi nove krajevne direktorije. Te izpremembe v vodstvu krajevnih organizacij fašistične stranke so bile izvržene v Razdrtem, Lokvi, Avberju, Boliuncu. Studenem, Dolini, Tomaju in Sežani.
Državna razredna loterifr
V IV. razredu so bili dne 12. in 13. januarja izžrebani sledeči dobitki: Din 1.000 štev.: 124, 5.914, 10.890, 22.713, 22.764. 22.783, 37.001, 37.077, 12.519. 45.749. 45.773. 51.557. 51.563, 51.598, 58.310, 58.382, 58.392, 62.219, 62.239. 62.278, 73.311, 73.357, 73.370. 88.201.
V
Zadružna hranilnica r. z. z o. z„ Ljubljana, Sv, Petra c. 19
Snežni viharji in zameti
Velike vremenske neprilike na progi Zagreb-Beegrad ia v Liki — Znatne prometne težkoče
Maša kraji in ljudje
Iz tujine se vračajo
Bilanca našega izseljenskega prometa: dotok povratnikov narašča — Potreba smotrnejše zaščite izseljencev
Ljubljana, 17. januarja
Med bilancami, ki jih ob pričetku novega leta sestavljajo razni naši zavodi in korporac;je in ki zlasti v tem času stiske po navadi niso rožnate, vzbuja hucle skrbi tudi bilonca našega izseljenskega gibanja. Izšelienski urad pod vodstvom ravnatelja g Finka je imel v preteklem letu nijveč dela z renatriacijo naših ljudi, ki jih je vrhunec krize zatekel po rudnikih in tovarni h v zanadni Fvroni in Ameriki in ki so jih nj'hovi delodajalci postavili na cesto. Okrog 440 delavcev, žen in otrok, ki so dorintovab čez mejo. je izseljenski urad sprejel to Irto in i:m pomagal, kolikor je ob razpoložljivih sredstvih mo^el Največ se n-iši deVivci vnčajo iz Nemčije. Francije, Holandije Belgije. Argentine in Zedi-nienih držav. Tu pa tam so med njimi tovarniški delavci, največ pa je rudarjev. Ker je prav ta panoga naše industrije v najhujši krizi, si lahko mislimo, kako malo rožnatih upov Inhko domovina odpira tem svojim sinovom ob njihovem po vratku.
Dotok naših renntriirancev stalno nara šča. V prvem četrtletju se je lani vrnilo i"/ tuj'ne 71 delavcev, v drugem OS. v tretjem 62. v zadnjem četrtletju, prieetkom zime. s katero se vsa bed.a na svetu še boli poostri, pa se ic vrnilo kar 240 oseb. Z en;m sam;m transportom dne 6. dcccmbra — kakor nalašč prav za Miklavža — se je i/ Holandije pripeljalo 175 oseb. Med povratniki so pogostokrat možje, žene. otroci, ki se vračajo prav brez vsega, prestradani in prezebli. Izseljenskemu uradu pripada naloga. dn jim ob svojih sredstvih vsaj prv: dan bivanja v domovini nudi prehrano in prenočišče, vsem potrebnim pa tudi plača potne stroške — polovično karto — <>ri I iubljane do njih domovinske občine. Včasih jim mora poravnati tudi stroške za prevoz kakšnih kosov s;romašnega pohištva. Naipotrcbneišim izplačuje izseljenski urad oh njihovem prihodu tudi majhno podporo na roko: 100 Din za moža, po 50 Din za ženo in za vsakega otroka.
Podpore tem najnesrečnejšim izmed naših brezposelnih se plačujejo iz sklada za podp:ranje izseljencev. Sklad je naložen pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani, upravlja pa ga devetčlanski odbor pod predsedstvom senatorja dr Ravnihar-ia. V ta sklad prispevajo predvsem socialno m nistrstvo iz izseljenskega fonda, banska uprava ki ima v ta namen posebno postavko v proračunu. Delavska zbornica, posamezne občine in drugi. Lani je sklad iznlačal nodpore 203 prosilcem v znesku 5r>.5S4 D;n. Odbor se je nekajkrat obrnil tudi na širšo javnost s prošnjo, naj podpre ta prepotrebni fond. pa doslej še ni našel odziva, ki bi ga bil vendarle smel pričakovati. Vsak izseljence, ki se vrne brez dela in brez sredstev, ostane v svrho podpor leto dni v evidenci izseljenskega urada, na-*■<"' pa preide na področje ostalega našega socialnega skrbstva
Z vrnitvijo v domovino se vprašanje življenjskega obstanka za vsakega izseljenca seveda šele prav za prav začne. Ko dospejo v svoje domovinske občine, pogostokrat ne najdejo več ne doma, ne svojcev in ne dela. Dolga leta so prebili v tujini, še prej pa so skoraj vsi že daljšo dobo delali v kakšnem rudniku ali tovarni v domovini daleč od rojstne vasi. Če obiščejo 1a svoj drugi, industrijski domači kraj, najdejo sicer dovolj svojih starih znancev, nekdanjih sodelavcev, toda zanje, ki so se vrnili, ni več prostora. Vsi skoraj brez izjeme iščejo in prosijo za delo. toda približno prav toliko, koFkor so v industrijskih centrih tam zunaj dvignili svojo delovno kvalifikacijo, so se obenem do neke meje odtujili naš:m razmeram, so se odtrgali od našega življenjskega toka. V visoko razvitih industrijskih državah z dobro organiziranim socialnim skrbstvom, kjer so v dobi svoje zaposlenosti uživali udobna stanovanja, vso potrebno socialno zaščito, bi prav gotovo radi ostali tudi brez posla, ker so tam tudi brezposelni do dobršne mere zavarovani. Tako je na pri-
1. Smssarska m V. Vasiljev
v prekrasnem filmu
HIŠA NA MEJI
Zbori kozakov, plesi, pesem, kozaška ljubezen.
ZVOČNI KINO IDEAL
Tredstave ob 4., 7. in 9'$ uri zvečer
mer še v današnji Nemčiji mnogo naših brezposelnih državljanov, ki so žc po nekaj let deležni najpotrebnejših podpor iz javnih fondov, v katere,so prej seveda sami vplačevali svoje prispevke Vobče hit-lerjevska Nemčija tudi nasproti delavcem iz tujine človeško nastopa. Dobro bi bilo, da bi glede na naše brezposelne delavce v Nemčiji tudi naša država sledila vzgledu Češkoslovaške republike: da bi preprečila odslovitev svojih brezposelnih državljanov iz Nemčije, je ČSR sklenila z nemško vlado pogodbo, s katero se je zavezala prispevati primeren znesek za podpiranje ta-mošnjih brezposelnih rojakov, ker se pač dobro zaveda, da bi ji repatriiranci doma
prizadejali še več stroškov in težav.
Tako ima naš izseljenski urad torej največ posla s Šimni Stotniki, ki se po mnogih letih dela brez vsega vračajo domov. V obratni smeri je seveda mnogo manj prometa, ker dela nihče več ne more iti iskat nikamor čez mejo. Čez morje, v Ze-dinjene države, Kanado in Argentino, je lani potovalo 291 oseb — po večini naši Amerikanci, ki so bili tu samo za malo časa na obisku, in med njimi še nekaj ljudi, ki so odpotoval1 k svojcem. V države na kontinentu pa so potovali predvsem naši sezonski delavci iz Prekmurja, ki hodijo vsako pomlad v Nemčijo in Francijo opravljat poljska dela, vsako jesen pa sc spet vračajo domov. Samo nekaj malega jih tudi čez zimo ostane zunaj Pa tudi v tej panogi se kriza občutno pozna. Med tem ko je še pred tremi leti odhajalo vsako sezono v Nemčijo nad 400!'. v Francijo pa nad 2000 Prekmurcev, jih je lani šlo v vsako izmed obeh držav samo po 1500.
V maju — ofenziva proti jetiki
Priprave za prvi jugoslovenski proti tuberkulozni
kongres
Ljubljana, 17. januarja Jugoslovenska protituberkulozna liga in Jugoslovensko društvo ftizeologov priredita letos v času od 10. do 13. maja prvi jugoslovanski protituberkulozni kongres. Kongres bo organizirala Narodna protituberkulozna liga v Ljubljani skupno z zastopniki zdravnikov-specialistov. Kongres bo obenem tudi proslava 251etnice otvoritve prvega sanatorija za tuberkulozne na Bre-stovcu pri Zagrebu. Kongres se bo pričel na Brestovcu 10. maja ter nadaljeval v Ljubljani 11. in 12 maja. Dne 13. maja se bo vršil v tem okviru občni zbor ter zborovanje Jugoslovenskega društva ftizeologov v Topolšici.
Program kongresa je razdeljen na dva dela: Na socialno-propagandni del ter medicinsko znanstveni del. Oba dela kongresa se bosta vršila deloma istočasno v dvoranah OUZD in Delavske zbornice v Ljubljani. Program je deloma izdelan že podrobno in prinašamo glavni obris kongresnega sporeda:
V četrtek. 10. maja 1934 na Brestovcu: Ob 9. uri otvoritev in konstituiranje kon-
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje
v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah, sati-karjih in hemoroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah.
gresa; ob 10. uri svečana proslava 251etnice otvoritve sanatorija Brestovac; ob 11.30 uri svečana seja Jugoslov. društva ftizeologov in medicinsko-znanstveno predavanje, govori prof. dr. A. Radosavljevič, Beograd: »Klasifikacija pljučne tuberkuloze«. — Popoldne ob 17. uri bo v Zagrebu slovesna otvoritev zdravstvene razstave šole Narodnega zdravja.
V	petek se bo kongres nadaljeval v Ljubljani. Ob 9 uri se vrši občni zbor Narodne protituberkulozne lige; ob 10. uri pričetek nadaljevanja kongresa in event občni zbor Jugoslovenske lige protiv tuberkuloze. — Popoldne se vrše od 15. ure dalje v Delavski zbornici predavanja: »Jugoslovenska zakonodaja v borbi proti tuberkulozi, sredstva in pota v borbi proti tuberkulozi, socialno zavarovanje v borbi proti tuberkulozi.« — Isočasno ob 15. bodo v dvorani OLTZD znanstvena predavanja: »Sodobno zdravljenje tuberkuloze«.
V	soboto ob 8. izroči ministru za socialno politiko in narodno zdravje posebna deputacija iz zastopnikov protituberkuloz-nih lig, zdravniških korporacij in zastopnikov mest ter banovin resolucijo glede organizacije borbe proti tuberkulozi v naši državi. — Ob 0.30 bodo v dvorani Delavske zbornice predavanja s temo: »Šola in tuberkuloza.« — Istočasno bo nadaljevanje znanstvenega dela kongresa: »Sodobno zdravljenje tuberkuloze« (dvorana OUZD). — Popoldne bo izlet na Golnik (ogled zdravilišča) in na Bled.
V	nedeljo: odhod zdravnikov v Topol-šico, kjer bo občni zbor Jugoslov. društva ftizeologov in zborovanje specialistov-fti-zeologov. Predava: dr. V. Savič: »Kolaps-terapija v splošnem«, — Ob priliki proti-tuberkuloznega kongresa se bodo pod okriljem Jugoslov. lige proti tuberkulozi organizirali po vsej državi propagandni protituberkulozni dnevi.
Ubijalci in vlomilci pred sodniki
Tri večje, zanimive razprave pred malim senatom
Ljubljana, 17. januarja
Mali kazenski senat pod predsedstvom g. Adolfa Hudnika ,ki sta mu bila sosod-nika dr. Rupnik in dr. Štrukelj, je danes dopoldne obravnaval tri zločine. Razpravljanje je bilo vseskozi zanimivo. Predvsem se je obravnaval uboj na Borštn;kovem trgu. katerega žrtev je bil 26. novembra lani okoli 2. zjutraj strojni stavec Karel Koc-mur, ki je zapustil vdovo in štiri nedo-rastle otroke.
Uboj Karla Kocmurja
Pred sodnike so stopili Anton Gorišek, samski hlapec, rojen 1906. v Dobah pri Kostanjevici, v službi pa na Rimski cesti; Nande Ahac, rojen 1904 v Trbovljah, takisto zaposlen na Rimski cesti; in premogar Lojze Goste, rojen 1908 v Kisovcu pri Zagorju.
Karel Kocmur se je tisto noč, kakor pra-
vi obtožnica, vračal iz Učiteljske tiskarne domov. Pred Ljubljansko kreditno banko se je priklj učil družbi znancev in z njo zavil v Emonsko klet. Ivan Bremec je namreč tisto noč praznoval fantovščino. lz kleti so po pol 2. uri odšli proti Gradišču in dalje na Borštnikov trg. Tu so skušali dobiti še pri Novaku nekaj vina. Naenkrat je Lojze Gošte začel izzivati družbo. Ko ga je nekdo iz družbe malce pahnil sta Goštetova tovariša Gorišek in Ahac napadla družbo. Gorišek je udaril Karola Kocmurja z ročico po levi strani glave, da mu je prebil lobanjo. Ranjenca so prepc-
U L T U H NI P R B G L E
Historični koncert »Ljubljanskega Zvona"
Nedvomno bil hvalevreden namen, s katerim je liublinnsko pevsko in glasbeno društvo »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom sv. jesa dolgoletnega pevovodj ? sosp. Zorka Prelovea priredilo koncert nekdanjih skladateljev iz Julijske Krajino. Čin pietet*. ki zasluži pozornost, saj so na sporedu zastopani skladat -Hi Hajdrih, Kocjančič, Leban in Volarič s svojim skladanjem budili narodno zavest v našem ljudstvi in ga bodrili. >la ni že takrat omagalo. V tem znamenju so bile komponirane izvajane pesmi in to je bilo njih posvetilo obenem.
»Ljubljanski Zv>n< pa bi bil storil bolje, čp hi bil počakal ugodne priložnosti, s katero v zvezi bi pesmi zopet dobile svoj po-inpn. Sestavljati koncert iz pevskih de! navedenih komponistov, je zn današnjo dobo vendarle tvegana stvar, kajti nobeden izm :d njih ni imel strokovne izobrazbe, vsak ie bil diletant. in to ie z,a umetnika - tvorca huda ovira, ki ni prizanašala niti najgmtiai-npjšim (Musorgski!). kamor pa našt it i h naših skladateljev vseikako ne moremo šteti. Pesmi, ki so bile izvaiane. so li"bp^nive t>o značaju, odkrite in iskren*, zložene v pri rvrostem. narodnem duhu in tako t.idi nai-boli uspele. Kjer pa se skušajo dv;P7iiti v višave umetne pesmi ali celo kantate (Volarič. Domovini), pa preveč očitujejo kon-vencionalnost iznajdbe, zaostalost v kompo-
zicijski tehniki in plitva s t- Večina izvajanih pesmi ie pač svojo vlogo že odigrala in ob najboljši volji ne morejo več napraviti tistega vtisa, kakor so ga napravile tovrstne skladba morda pred 50 leti. kakor mi za trjuiejo. Ne vem tudi. ali gre mnogokratio ponavljanje vsake kitice na račun skladateljev ali izvajalcev, vsekakor je nepotrebno in utrujajoči.
O izvajan j j samem ne bi vedel kaj r?či. Moški in ienski zbor sta pač skušala položiti v skladbe ustrezajoč? občutonje, ki pa ie ponekod le preveč naivno (ne vem. če te bila ideja, buditi nar.idno slovensko zavest baš z verigo dunajskih valčkov, primerna) in rado preskoči v neprostovoljni humor Tudi sicer jp bilo izvajanje dokaj hladno in okorno in se je le redkokrat dvignilo nad povprečnost.
Vse točke ie vodil goso. Zorko Prelo-vec z energijo in navduševat?. Sicer se nikakor ne morem strinjati z načinom tak-tiranja naših pevovod i j vobče, o čemer sem spregovoril žp na drugem mestu obširneje Čp še pristavim, da s>e mi zdi dir;"iranip klavirskega pa rta docela odveč (pri solo mestih), prav tako kakor takt.ir,<vn'e nodod delkov takta ori valčkovem tempu itd.. 9ma-da e tem le vršim svojo dolžnost, op) zarjr.joč na očitne nedostatk* našega repro-d aktivnega ustvarjanja. Osobito lako pri-
ljali v bolnico, kjer je podlegel.
»Nisem imel slabega namena ubiti, samo nekoliko pošaliti sem se hotel.« se je danes zagovarjal Gorišek. »Gošteta sem poslal h družbi, da jih malo razheca. Gospode sem imel za ponočnjake. Ahac ni nobenega udaril, samo ročico je držal v rokah in meni jo je prej dal.« — Sodba: Gorišek na 4 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let, Ahac na IS mesecev strogega zapora, Gošte pa je bil oproščen.
Vlom v litijsko občinsko blagajno
Nadalje je mali senat razpravljal o vlomu v občinsko blagajno v Litiji, do katere sta se lani v noči na 26. julija splazila tržaška svedrovca France Leban in Jože Bošt-jančič. Že sta navrtala blagajno, v kateri je bilo 49.5U0 Din gotovine, ko se je v hišo vrnila orožniška patrola. V zgornjem nadstropju občinske hiše je namreč nastanjena orožniška stanica. Boštjančič je pred orožnikom pobegnil, Leban pa se je zakadil v orožnika Lorgerja. da bi ga podrl na tla. Orožnik je tedaj ustrelil Lebana v levo ramo. To je bil obenem signal ostalim orožnikom, da so prihiteli na pomoč in vlovili oba zločinca. Danes sta zakrk-njenca samo obžalovala, da se nista pravočasno polastila plena, s katerim bi se bila vrnila v Italijo. Pripadata vlomilski organizaciji, ki od časa do časa prihaja plenit v naše kraje. — Sodba: France Leban 4 leta in 6 mesecev robije, Jože Boštjančič 2
proste skladbe bi morale png že vsakemu pevcu biti tako v ušesu, da bi bil dirigent skororla idveč. Klavirski part je oskrbel g. Iieri Svetel.
Koncert je posetilo prilično dosti občinstva, počasiili pa so ga s svoio navzočnostio tudi ga. dr. Kramerjeva. soproga ministra; mestni načelnik in župan dr. Pur s soprogo, ravnatelj Matej Hubad in ravnatelj državnega konservatorija g. Julij Betetto s sonro go. pa mnogi drugi predstavniki naših oblasti in 'jstanov.	L. M. Š.
leti robije. Po prestani kazni izgon iz države.
Laknerjev izlet v Ljubljano
Danes je bil sojen tudi Lakner, morilec mengeškega župnika Kuščarja. Lakner je bil 16. julija 1931 obsojen zaradi umora in vlomov na 20 let robije. Pod strogim varstvom je bil danes iz mariborske kaznilnice prepeljan pred mali senat. Prej slabič se jc mladi zločinec v kaznilnici izredno popravil, da je pravcati orjak in je skušal že večkrat pobegniti iz kaznilnice. Državni tožilec jc obtožil Lakncrja in njegova znanca Ludovika Šuštarja in Jožeta Se-ražina, da so 15. oktobra 1930 vlomili v župnišče na Kresnicah in odnesli za 495 D' n plena, nekaj dni nato pa pobrali še v La-pajnetovi trgovini na Jezeru za 7645 Din blaga. Pri razpravi je Šuštar, ki takisto v kaznilnici presedeva 3 in pol leta robije zaradi vlomov, povedal, da je hotel Lakner že večkrat pobegniti in da je nameraval celo s kamnom ubiti mojstra V kaznil-niški delavnici. Zaradi vlomov, ki so jih danes sodili, si je Lakner marsikaj izmislil, samo da je še enkrat prišel v Ljubljano, ker se je pač zanašal, da se mu na vožnji ponudi prilika za beg. Sodba je bila, da sta Lakner in Šuštar izvršila vlom na Kresnicah, ali zaradi tega ne bosta višje kaznovana kakor sta že. Tretji obtoženec ie bil oproščen.
j fijjV w/
fcm
Univ. prof. dr. Metod Dolenc
anflavin
Obf oda jejo in zavidajo g»:
čeprav je najmlajši Najbrž se poslužuje po nasveta staršev Panflavia pastil v pisarni, kjer je največja možnost nalezljivo-sti. Priporočamo Vam, da nosite s seboj zlasti v deževnih, mrzlih dneh
bo predaval danes ob pol 21. v »Zvezdi« pod okriljem Jugoslovansko-češkoslovaške lige v Ljubljani o spominih na Bratislavo in na prvi kongres slovanskih pravnikov. Odlični predavatelj, čigar znanstveno delo na področju kriminalistike in zgodovine prava je lani priznala bratislavska univerza Komenskega s častnim doktoratom, ne bo govoril samo za pravnike, marveč tudi za širše občinstvo, ki ga zanimajo razmere v lepi slovaški Bratislavi in problemi slovanskega sodelovanja. Vstop k predavanju je svoboden.
Hermann Bahr o Dalmaciji
Pokojni nemški pisatelj Hermann Bahr je mnogo potoval in je seveda obiskal tudi Dalmacijo. Leta 1909. je izšel njegov potopis wDalmatin;sche Reise«. Pisatelj Bahr, o katerem je publicist Maksimilijan Harden dejal, da »živi vedno v bodočnosti, v temperaturi pojutrišnjega dne«, ie v tem svojem delu zanimivo prepletel sedanjost z davno preteklostjo ter ustvaril, občuduioč dalmatinske kraje in ljudi, s svojim močnim intelektom in bujno domišljijo sijajno sintezo. V svojem potopisu govori o starodavnih spomenikih, potem o slikovitih krajih, o hrvatskem narodnem preporodu, o ilirizmu in njegovih odmevih v Dalmaciji, o MaruFču in Gunduliču, omenja pa tudi dela Buliča, Smodlake, Vojnoviča in Be-govica. S kritičnim očesom je motril tudi razmere in ostro obsojal avstrijsko upravo.
V splošnem je za pisatelja Bahra' Dalmacija zemlja solnca, vedrine, lepote, zakopanih talentov in neizkoriščenih zakladov. Lepo je opisal Dioklecijanovo palačo. Med drugim pravi: »Premišljujem o Dioklecijanu. Dalmatinski kmet, ki je postal cesar, srečen vojskovodja, velik vladar,
Panflavin pastile.
Ojlas j« retre-tr. pod S. br. 21.781 od 29. »ovembra 1S*33.
umetnik, ki je znal prezirati silo in sovražiti Rim. Zapustil je prestol, se vrnil v domovino ter v veliki slavi postal puščav-nik. Salomon in Cezar. Friderik Vel. in bavarski Ludovik II. v eni osebi. Folnih 20 let gospodar sveta. Ko pade Solin, se narod pred Avari zateče v palačo, ki jo je on zgradil za svoj mir, in tiha palača se iz-premeni v bučno mesto--«•
O Splitu pa je Bahr dejal: »Močan primer močnih ljudi, ki se za ničesar tako ne brigajo kakor za svoje impulzivno, bučno in vroče življenje. Ni mesta z močnejšim glasom življenja. — Zaradi tega Bah-rovega potopisa se je razv ila v avstrijskem tisku ostra polemika. Bahra je posebno Ijuto napadel grof Chlumeckv, ki je Dalmacijo smarral za kolonijo, v Katero bi bilo treba poleg kapitala investirati tudi ljudi in ideje.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
BE9BB1E23BD BBHBEUBMBaEnBBRIBSBKI
NOCOJ
Danes premiera
glasbene komedije, simfonije jazza
n
ELITNI
KINO
MATICA
Telefon 21-24
ALI TN I ICO AIR 1
V tem delu nastopajo najboljši orkestri sveta, žonglerji plesnega parketa in HANS A L B E R S kot jazzbandit
Predstave ob 4., 7in 9. H uri zvečer. NOV FOXOV Ž URA'AL, Predprodaja vstopnic od 11. do V213. ure popoldne.
§1
Češki založniški običaji: novoletnice
Novolefnice (č^ški: novoročenky) «o drobni literarni tiski zaupnega značaja, krasno natisnjeni. Izdaiaj.v jih prijatelji knjižne kulture, zlasti založniki- Pri nas ee je navada, izdajati take tiske, tako vdomačila. da Utoe kar preseneča njih pičlo število. Tudi tu srka že jo posledice obubožan ja in gospodarske I irize. Zasebni izdaiatelji lepih kniig in posamezniki so se zadovoljili z grafičnimi ali tipografičnimi listki, ali samo z navad nimi posetnicami. Hanuš. Jelinek. član Akademije in urednik »Lumira« ter pisec tjh vrstic, torej izmed pisatelj ;v samo dva. kolikor je bilo mogoče ugotoviti, sta izdala svoie literarne novoletnice. Jelinek svojo šegavo spominsko pesem »Na Svate Hof-ec V'esely pa meditativni esej o smrti in življenju JŽvahy vilre života«.
Založniška podjetja so se. tudi letos uveljavila na tem področju literarniL bibelotov.
Tako obenem opozarjajo, na svoje avtorje. Založništvo V. Petra je ostalo zvesto svojemu VVolkerju, o katerem je bilo spravilo na dan že toliko zanimivega. V letošnji Petrovi no-voletnioi je- VVolkerjeva mati opisala vzdušje. ki se je v njem rodil pokojni Jiri. Tu čitamo o mladoporočencih, o starih "ospo-dih. o rojstvu in krsta Jiri ja in vidimo tudi fotografijo teiia enoletnega debelušastsega dečka. Je to zaupni tisk iz vzdušja Wolker-jevega kulta. — Založba Sfinx (B. Jande) opozarja s svojo letošnjo novoleViico na pri-pra»'!jajočo se zbnko arhaiziranih povesti V. ftihe (univ. prof. Tilleja). Povest ~;Ruže-nect je taka. da se bralcu naježe lasje: pripoveduje o logarju Strnadu. kako je vozil dva videleženca graščinske pojedine, ki se je izpremenila v gostiteljev pogreb- Groteska ima čar starih kronik. — Založba Me-lantrich je kot svojo novoletnico izdala rokopisno reprodukcijo Bfpzinove pesmi ^Ru
ce«. Brezi nov rokopis _ prav kakor •»ezru-
oev — ni danes, nikaka izrednost in odkritje. Ker je slabo čitljiv, je sporno vprašanje, ali ima propaganda te vrste kak praktičen noinen Pomptiibnejši in ustrežljiveiši bi bil tiskan zvezek s pesniškimi dopolnili pravkar izdanega Brez i novega d da.
S svojimi novoletnicami sta se letos oglasila dva mlaja založnika. Založba L. Me zeca opozarja nn svojega novpiga avtorja Jana Vrbo z odlično opremljenim odlomkom niegov^ga pravkar izhaiajočega roman«) »Prokop Velik«. Tisk. ki je. izmed letošnjih čeških novoletnic najboli odbran, že kar bahaški. je z risbami opremil A. V. Hrska-Vrbov roman je spisan za letošnjo petsto-
letnico bilke pri Lipami. —. Založništvo J. Alberta, ki ie doslej delovalo nekako ob robu literature, je s svojo novoletnico opozorilo na svojega avtorja Fr. Sokola Turno. Tuinova povest, lično natisnjena z. dvema lesorezoma C. Bonde, je snovno posneia iz življenja inoravsko - ostravskih rudarjev in je. z oseško rudniško katastrofo postala strahotno aktjalna. Ce pa jo pogledamo z umetniške strani, kaže vse napake in šibkosti Tumovih literarnih plodov, ki sami po <k. '"si niso nič kaj primerni za t»;bliofilsko opremo-
Zasebni založnik in pisatelj V. J. Kry*a je izdal kot novoletnico pet svojih drobnih pesmi v prozi ;Kytička z mladi« z dvema lesorezoma grafika J. Hodka. Zaključimo ta pregled z novoletnico antikvarja in obno.i-teija čekih knjižnih aukeij K. Zinke. Izdal je starodavni predpis o dražbah knjig in knjižnic, kakor ga je v srednjem veku objavila lipska univerza. V nekem smislu -velja še danes. Prevajalec J. Rfesse uvaja to kurioznost s podrobnejim pregledom draž-b^ne trgovine s knjigami ori raznih kulturnih narodih.	Adolf Veselv (Praha).
France Kralj. Mo.ia pot. V založbi Tiskon ne zadruge je pravkar izšla krasno opremljena knjižica Franceta Kralja »Moja pot?., dolgo pričakovana avtobiografija '..ia-nega slovenskega modernističnega slikana Spis je v našem slovstvu izreden pojav in ne dvomimo, da bo vzbudil zasluženo pozor-dost. Ta izpoved slovenskega slikarja ie opremljena s številnimi reprodukcijami nje-
^□□□□□□□□□□□oomnna^^
j	DANES ZADNJIKRAT	£
B. KELLERMANNOV	Č
Predstave
ob 4., 7. in 9. uri zvečer
Cene
2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din
PREDOR g
V ZVOČNEM KINU DVOR §
llomace vesti
♦	Odlikovanja pri pošti. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili odlikovani: t. redom Belega orla V. reda: dr. Janko Tavzes, v. d. direktorja pošte in telegrafa; z redom jugoslovenske krone V. razreda: višji svetniki dr. Janžekovič Franc, dr. Lebar Joško, dr. Vagaja Anton, Matjašič Miroslav in dr Lamut Ivan; inšpektor dr. Kur. bus Bogdan; svetnika Suhač Anton in Pav. lič Nikola; upravniki Kobe Jakob, Cof Iv., Irgolič Franc, Klemenčič Anton, Boc Anton, Pšeničnik Karel, Bregant Ivan in p. t. uradnik Slavec Ivan; z redom sv. Save V. razreda; višji pristav Pitscliman Edo, upravnika Lapanje Fran in Krulej Pavel; administrativni uradnik Jurman Franc; računska uradnika Levstek Franc in Stanič Ivan; tehnika Urbanec Miroslav in Le nassi Milan; p. t. uradnik? Braz Adolf Nusbek Zmagoslav, Cerar Peter, Brumeo Franc, Kolbe Cvetko in Gorečan Ivan
*	Zveza združenj gostilniških podjetij dravske banovine v Ljubljani priredi za svoje članstvo dva trodnevna kletarska tečaja in sicer: v Mariboru na banovinski vinarski in sadjarski šoli dne 5., 6., in 7., februarja ter v Novem mestu na banovinski kmetijski šoli na Grmu rine 15., 16. in 17 februarja. Udeležbo je prijaviti z istočasnim nakazilom vpisnine, ki znaša 50 Din za udeleženca pri zvezni upravi v Ljubljani, kjer se dobe tudi vsa pojasnila glede prehrane in prenočišč. Vsak udeleženec si naj omisli tudi najnovejšo izdajo knjige
Vinski zakon in kletarski vedež; od g. And. žmavca.
*	Modri vlak v Medmurju. V torek je prispel v čakovec modri vlak naše poljedelske razstave, ki je bil tudi od merimur-?kega prebivalstva sprejet z največjim navdušenjem. Strokovnjaška predavanja v čakovcu so imela rekorden obisk. Modri vlak bo obiskal tudi Mursko Središče, Kraljevac.Prelog in Kotoribo, od koder bo 21. t. m krenil v Krapino in potem 24. t. m. na Sušak Tudi obisk v Medmurju dokazuje razveseljivo dejstvo, da ima odlično urejena poljedelska razstava največje uspehe baš v onih krajih, ki so najbolj oddaljeni od važnejših gospodarskih središč
♦	Službeni list uprave dravske banovine od 17. t. m. objavlja med drugim: norme za dela pri izdelavi tlaka iz kamna in lesa t^r norme o sestavi in preizkušenju asfaltnih snovi in zalivanje tlaka, nada'.'e odločbo o žigih za steklenice, čaše in uteži ter odlok o komisiji za banovinski strokovni izpit koneeptnih pripravnikov v kmetijski stroki in pravilnik o opravljanju tega izpita. Objavljen je tudi razglas o ljudskem delu in odkupnini za proračunsko teto 1934.35.
PUSTNI PLES
SOKOLA II. V KAZINI na pustno soboto.
*	Gorenjska podružnica Slovenskega lovskega društva vabi člane na redni občni zbor, ki bo prihodnjo nedeljo 21. t. m. ob pol 15. v Radovljici v Kunstljevi restavraciji.
*	Smrt najstarejšega Beograjčana. Nenadoma je preminil najstarejši Beograjčan 92 letni Stojan Zlatanovič, ki je še pol ure pred svojo smrtjo, kakor običajno, prebiral liste. rokojni Zlatanovič je bil po poklicu opančar in je bil tudi ustanovitelj In dolgoletni predsednik beograjske opančarske zadruge ter občinski odbornik. Zanimivo je, da najstarejši Beograjčan ni prišel nikdar iz svojega rojstnega mesta in da je komaj spoznal najbližjo beograjsko okolico. Užival je med trgovci in zadrugarji velik ugled, udejstvoval pa se je tudi v mnogih narodnih organizacijah. Ves čas avstrijske okupacije je bil zaprt. Zapustil je dva sina: Radivoja, generala in Mihajla, apelacijskega sodnika.
*	Na železniški progi Kuršumlija-Prl-ština so te dni pričeli z delom. Ta proga spada v predvojni načrt transbalkanske proge, ki naj bi vezala Dunav z Jadranskim morjem ln potem neposredno pristanišča na našem morju z Rumunijo in Rusijo. Ta načrt se doslej rešuje lokalno in imamo tako že izgrajeno progo od Prahova preko Negotina. Zaječarja in Knjaževca do Niša ter od Niša do Prokuplja in Kuršumlije Nadaljevanje proge do Prištine je velisega pomena, ker bodo tako Toplice zvezane s Kosovem in s središči Južne Srbije.
♦	Likvidacija lesnega podjetja »Kriva, je«, ki je izgubilo težke milijone pod vodstvom inozemca Regenstreifa, je bila poverjena posebnemu odboru, ki mu predseduje ravnatelj >šipada« dr. Ulmansky. Ta odbor je sedaj ugotovil, da bi potrebovali okrog 10 milijonov dinarjev za uvedbo obrata v nekdaj tako cvetoči največj' lesni industriji, ki je propadla zaradi nena-sitljive. grabežljivosti tujih izkoriščevalcev.
♦	Dve majhni železniški nezgodi. Ko je Orient-ekspres včeraj zjutraj hitel mimo Hrastnika, je na ovinku izven postaje teža stroja in naslednjeea voza nekoliko zrahljala tir. To je povzročilo, da so zrdnji trije vagoni zdrseli po tračnicah, že na kretnici pa jih je zaščitno železje potisnilo spet v normalni položaj. Vlak je nadaljeval vožnjo do postaje Save, kjer so poslednje tri vagone odklopili in jih potesni-li na stranski tir, da jih pregleda komisija. Predvčerajšnjim pa je komisija v Litiji ugotovljala vzroke nezsode pri uvoznem signalu na progi od Litije proti Kresnicam Oni dan je namreč premikal po progi - oč-ni tovorni vlak in to v času, ko se je bližal nočni potniški vlak iz Ljubljane. Tovorni vlak se je že hotel vrniti v postajo, da izprazni tir, a je en vagon iztiril, železničarji so pravočasno ustavili potniški vlak, ki je moral nazaj v Kresnice, kjer so ga odpre.mili po druarem tiru v Litijo. Bilo je eno uro zamude, škode na k sreči nobene.
♦	4600 Din za gladujoče rudarske otroke.
Na poziv akcijskega odbora za pomoč gla-dujočim rudarjem v Ljubljani, ki ga je pred nekaj dnevi objavilo »Jutro«, naj bi posamezniki prevzeli prehrano enega rudarskega otroka v Trbovljah, Hrastniku ali Zagorju za mesec dni ali več mesecev, kakor kdo more, se je doslej iz različnih krajev države oglasila lepa vrsta dobrotnikov. Kakor smo že nekajkrat zabeležili, velja prehrana enega otroka v trboveljski šolarski kuhinji 60 Din na mesec. Doslej so darovali dinarjev: iz Ljubljane neimenovani 80, Jernej Štele 200, neimenovani 30. neimenovani 100, Marija Mežnar 60, Karel Čeh 60, Fr. X. Souvan 60 in 3 grose otroških nogavic, M. Paulin 120, Zavarovalnica Dunav 300, visokošolci ljubljanske univerze 400; neimenovana iz Kranja 200, a. M. iz Kamnika 1S0 (hrano 3 otrokom za en mesec) M. V. v T. 67 Celje 120, Franjo Vrabl iz Maribora 120. neimenovani iz Zgornje šiške 240. dr. J. Svet, Stari Grad na Hvaru 120, Stevan in Verica Pe-ternel, čurug v Bački 120, Fr. Kristjaučič, Skoplje 60 (prvi obrok), Božo Prevoršek, Skopl.ie 60 (prvi obrok), neimenovani, Rim-ske Toplice 60. Ivan Tomažič. Maribor 60, neimenovani Žalec 120, (hrano enemu otroku za 2 meseca), Terezija Tkalec, Rogaška Slatina 50, Marija Stroj, Zapuže-
Lcsc-e 60. _ Razen tega je akcijski odbor
prejel še naslednje darove, ki jih je odločil za otroške kuhinje v premogovnih revirjih: Vinko Stepančič, Moste SO, uprava tednika »BorbaMaribor 395.75. V. Podobnik, Ljubljana 40, univ. prof. dr. škerlj 100, rodbina Leve, Ljubljana 200. V zvezi z nabiralnim rudarskim dnem pa so darovale v gotovini naslednje tvrdke: Zavarovalnica Feniks v Ljubljani 500. Kirbisch pri Sv. Trojici v Slov. goricah 100, tovarna pletenin Kune & Co. v Ljubljani 50. Beer, Hri-bernik & Co. v št. Vidu 50, usnjarna Potočnik v Slovenjgradvm 50, tovarna pletenin Lazar v Ljubljani 50. Tudi te prispevke je odbor namenil otroškim kuhinjam, ki so v prvi vrsti potrebne javne pomoči. V celoti se je zbralo 4595.75 Din. Vzgledu teh prvih darovalcev, zlasti še rojakov, ki so se odzvali prošnji z drugega konca države. bodo brez dvoma sledili še številni dobrotniki.
♦	Kakor v srednjem veku. Pred novosad-skim sodiščem se je pričela zanimiva razprava. Nanaša se na dogodke, ki bi po pravem spadali v kroniko srednjega veka. Avgusta 1928 je v Bačkem Petrovem selu nastala strašna gonja proti židovskemu prebivalstvu. 2ide so morali stražiti orožniki pred nahujskano množico. Do vsega tega je prišlo zaradi tega, ker je izginila 15 letna Marga Takacs. ki je služila pri nekem židovskem trgovcu. Po vasi se je raznesla vest. da so dekle odvedli 2idje, da jo strašno mučijo in da z njeno krvjo škropijo temelje sinagoge, ki so jo takrat začeli graditi v vasi. Nenadoma se je Marga spet pojavila, blazne trditve o židovskem zločinu pa niso prenehale Izkazalo se je sicer, da je malopridnica svojemu gospodarju ukradla nekaj denarja, se preoblek.
la v moško obleko ln se tako preoblečena potepala po okolici. Ker je bila zaradi po-tepuštva fizično zelo izčrpana, so nahuj-skani ljudje še vedno vztrajali pri svoji trditvi o mučenju. Mala malopridnica je te bajke seveda izdatno podpirala. S procesom je sodišče nalašč zavlačevalo, da bi ljudstvo samo uvidelo nesmiselnost svoje gonje in svojih izgredov. Obtoženih je 16 mladih vaščanov.
♦ Krvava bitka pred džamijo. V vasi Ze-lečevu pri Ključu se je med ramazansko pobožnostjo v tamo.šnji džamiji izcimil prepir, ki se je razvil v krvavo bitko, v kateri se je udeleževalo okrog 50 vaščanov. Pretepati so se začeli že v džamiji, pa so pretepače naposled ostali verniki vendarle izrinili na trg pred svetiščem, kjer se je takoj razvnela krvava bitka. Na bojišču je obležalo 10 ranjencev. Orožniki pa imajo sedaj mnogo dela, da bi ugotovili, kako je prišlo do razburljivega dogodka.

eiosa
Nervoza preneha
ako jemljete za kopel penečo se Velosa tableto iz smrekovih iglic.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri-
jah in parfumerijah. — Cena tableti Din 3.50
♦ Bogat vlomilski plen v odvetniški pi-sarni. Zaječarski odvetnik Vasič je preko koledarja nategnil svoje božične počitnice in je bil neprijetno presenečen, ko je spet prišel v svojo pisarno, kjer je na prvi pogled ugotovil, da so v njej gospodarili vlomilci. Iz blagajne so mu odnesli 160 zlatnikov, okrog 100.000 Din gotovine ter vse vrednostne papirje, ki predstavljajo vrednost okrog 700.000 Din. Policija je takoj osumila vloma nekega bivšega šoferja, pri katerem so naposled našli 100 zlatnikov. Ker najvestnejša preiskava ni spravila na dan ukradenih dinarjev in vreduostnic, domnevajo, da je bil bivši šofer, ki je dobro poznal prostore v hiši, samo delničar vlomilske družbe, ki še ni raz krinkana.
PRIDE!
♦	Lastno stanovanje lahko kupite v solastnini v stanovanjski hiši! Ponudbe sprejema: »Stavbna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah In pllsira tovarna JOS. REICH.
1. FEBRUARJA
TATJANIN VEČER
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra. S temperatura, 4. relativna vlaga v %, R smer in brzina vetra, 6 oblačnost 1__10.
7 padavine v mm, 8 vrsta padavlu. Temperatura: prve številke pomenijo nai. višjo, druge najnižjo temperaturo 17. januarja Ljubljana 7, 768.3. —0.6, 88, SW1, 3, 24.5 sneg; Ljubljana 13, 776.9, 2.6, 75, SW1.
jasno, _, —; Maribor 7, 765.S, 0.0, 80
NW3, 4, 21.2, sneg; Zagreb 7, 766.5, 3.0 65, SSE3, 10, 7.0 sneg: Split 7, 760.0, 6.0,
50, vihar, 6, 90.0, _; Kumbor 7, 75S.4. 7.0
80, SE3, 10, 11.0 dež; Rab 7. 765.2, 4.0, 60 NEN6, 10, 1.0, dež. _ Iz Beograda, Saraie-va in Skoplja ui depeš.
Temperatura: Ljubljana —, _1.0; 4.0. —
Maribor 2.0, 0.0; Zagreb 3.5, 2.0; Split 12.0 4.0; Kumbor —, 6.0; Rab —, 0.0.
Že v csmil slučajih
se ni Izplačala nezgodna zavarovalnina, ker so bili naročniki v zaostanku s plačilom naročnine. Tud za Vas zavarovanje pri zavarovalnici ».fIH}OSt \V1JI«. snlošni zavarovalni družbi v Ljubljani, ni v veljavi, če še niste nakazali denarja za tekoči zadnji kvartal.
Iz Ljubljane
u_ Diplomski Izpit so napravili včeraj
na ljubljanski juridični fakulteti gg.: Nino Zupan iz Novega mesta, Anton Židar iz Mirne in Mirko Božič iz Celja, čestitamo!
u— Spored simfoničnega koncerta, ki ga izvaja jutri 19. t. m. ob 20. v unionski dvorani državna g'a£bena. akid^mija iz Zagreba pod vodstvom rektorja Frana Lhotke: 1'Beethoven: Violinski koncert v d-duru, op. 61. Violinski solo igra Zlatko Topol-ski, spremlja simfonični orkester, sesto-ječ iz 70 članov. 2) >Morje>:, glashena vizija za soli, mešani zbor in orkester. So-listovske vloge pojo Marjana Radev (Tu-ga), Ivan Franci (Hrvat), Dezider Halasz (Kosenjoc) Nikola Bogdan (žrec). Mešani zbor šteje 60 pevk in pevcev. Beethovnov violinski koncert prištevamo k najlepšim delom tovrstne svetovne glasbene literature. Simfonična vizija ■»Morje« pa opeva prihod Hrvatov iz Karpatov na naše Jadransko morje. Koncert bo pomemben umetniški dogodek, zato obisk vsem naj-topleje priporočamo. Cene so običajne koncertne in se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta bo točno ob 20. uri.
u_ Razpored pravoslavne službe božje za praznik Bogojavljenja. Danes 18. jan. Krstov dan, služba božja ob 9. uri dopoldne, ob 10 uri blagoslovljenje vode za vojsko v vojašnici vojvode Mišiča. Petek,
19.	jan.: Bogojavljenje, služba božja ob
9.	uri, po deseti procesija iz pravoslavne kapele sv Nikolaja ob oficirskem domu. ob cerkvi sv. srca Jezusovega na dvorišče Sokola I., kjer se izvrši obred blagoslov, ljenja vode Po obredu se vrača procesija mimo kavarne Tabor v kapelo Sobota.
20.	jan.: sv. Jovan, služba božja ob 10. uri.
u_ Razpored poslov pri apelacljskem sodišču v Ljubljani za leto 1934. I. senatu (za okrožje Ljubljana in Novo mesto) predseduje predsednik dr. Eberl Erik, njegov namestnik je s. a. s. Janša Josip: K. senatu (okrožje Maribor in Celje) predseduje senatni predsednik dr. Fischinger Josip, namestnik je s. a. s. Lajovic Anton; IK. senatu (kazenskemu) predseduje podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Gradnik Alojz, namestnik je s. a. s. dr. Kranjc Milko.
u— Se dva dneva pa bo tudi ta teden okoli in v sobrrto zvečer se pojdemo sijajno razvedrit na prireditev Jadranske straže v Unionu. Vsakoletna zabava jadranskih stražarjev jc že itak tako slovita, da ne potrebuje bučne reklame; ali letos moramo vendar še posebej opozoriti na prekrasen aranžman, ki bo zadivij vsakega gosta. Storjeno bo vse, da bodo posetniki kakor presajeni na našo solnčno, cvetočo, slikovito riviero. In postrežba! Najfinejše — pa najcenejše! To geslo je tudi najpametnejše. Armada jadranskih stražarjev se jc zlasti lani v Ljubljani zelo pomnožila. Pridite, da se spoznamo in skupno povesr-limo!
u„ ženska sekcija Jadranske straže javlja, da bo njen občni zbor v sredo 24. t m. ob 18. v damski sobi kavarne j-Emonec. Vabljene so vse članice in prijatelji društva. Dalje sporoča, da bodo naročene narodne noše na razpolago pri gospej Plei-vveissovi, šelenburgova ulica 1. I. nadstr., v petek od 14. do 16. ure in v soboto od
10.	do 12. ure.
u_Okr. organizacija JNS na Barju v Ljub
ljani bo imela danes v četrtek 18. t. m. ob 20. redni letni občni zbor v gostilni pri Češnovarju na Dolenjski ccsti z dnevnim redom v smislu člena 13. strankinih pravil. Odbor je razposlal članom osebna vabila ter poziva na polnoštevilno udeležbo.
u__ Serija slik ljubljanskega fotoama-terja Cveta šviglja je bila sprejeta v ho-landski umetnostni muzej. Zadnja razstava, ki se je je Cveto Švigelj udeležil, je bila lansko pomlad v Zagrebu, kjer si je priboril srebrno plaketo. Zadnji njegov uspeh pa je eno največjih priznanj, h kateremu čestitamo!
u_ Ekskurzijskj odsek pri sekciji JUU
v Ljubljani javlja članom smučarjem in smučarkam, da priredi ob lepem vremenu smučarski izlet na Rakitno. Odhod iz Ljubljane v soboto 20. t. m. z večernim vlakom ob 18.22. Izstopna postaja Preser-je. Prihod na Rakitno ob 22. uri. Povraten v nedeljo z večernim vlakom. Kdor se namerava udeležiti izleta, naj se javi do petka na naslov: E. O. pri sekciji JUU, Ljub-Ijana, Frančiškanska ulica 64., da se preskrbi pravočasno prenočišče.
u— Sokol Ljubliana-Šiška vabi k javnemu zdravstvenemu predavanju jutri ob 20. Predvajali bomo petdejansk i film »Dva brata«. Uvodno besedo govori brat prosve-tar Puhar. Brez vstopnine.
u_ Nocoj ali nikdar _ je naslov filmu,
ki ga bo danes predvajal Elitni kino Matica. To je simfonija jazza. V njem nastopijo orkestri sveta, z njimi slavni jaz« >Modri Hans*. Igralci so sami naši dobri znanci: Hans Albers, Luiza Rainerjpva. Babv Grav, Oskar Sima in Oskar Kar!weis Film je tak, da nudi obilo zabave, glashi*. nega užitka in smeha. _ Nadalje je v pri-
Zjutraj — zvečer —
radioaktivno zobno kremo
S)oramad
r
i
Vaši zobje — Vaše zobno meso ostane zdravo! Tako priporoča Vaš zobozdravnik!
pravi film »Sestra Angelika«-, ki je vsekakor velike umetniške vrednosti. To jo filmska drama, polna prelepega petja in pretresljivih prizorov. Film, ki nam pokaže pot. mladega dekleta skozi trp'jenje in ječo v razvratno življenje, iščoč vsaj žan-it sreče. In srečo najde v veliki ljubezni Film bolesti in ljubezni za samostanskim zidom.
u_ Jutri popoldne ob pol treh se bo
predvajal v Elitnem kinu Matici prekrasen film ZKD. ki razpravlja o ženi. Naslov filmu je ^Gilgi, ena izmeri nasj. Naslovno vIoro gluiai odlična umetnica Brigita Helm Delo je bilo posneto po istoimenskem romanu Irmsardc Keunove. Roman kakor film sta vzbudila veliko pozornost.
u— Tudi tisti brez posluha bodo peli in igrali. Kakor smo že ponovno poročali, se bo v Ljubljani o tvoril poseben tečaj, v katerem se bodo tudi tisti otroci, ki nimajo dobrega posluha, naučili pravilno peti in igrati. Skratka: s posebno, sistematično vzgojo bodo postali tenkoslušni in slednjič lahko tudi nastopili. Sestanek staršev tistih otrok, ki so že prijavljeni in onih, ki jih še žele prijaviti, bo danes ob 2<>. na Blei-veisovj 21. Kdor nc utegne, naj pride kdaj od pol 13. do 14.
u— Bevkovega »Bedaka Pavleka« vam bo pričaral mladinski oder društva »Tabor« v nedel jo 21. t. m. ob 20. v Delavski zbornici. Na sporedu bodo še deklamacije, slike, dramski prizori, petje itd. Pridite med naše malčke.
u_ Društvo >Tabor*. Drevi ražeci sestanek na realki.
u_ Preko noči se je vreme zjasnilo ln
Po dolgem času je Ljubljana včeraj imela zopet prekrasen zimski dan. Zlasti okrog poldne je solnce prigr^valo pomladansko toplo. Vsa ljubljanska pokrajina se je k<"> pala v solnčni luči, pV-mfae so stale pre 1 nami kakor mogočne kulise. Sam očak Triglav se ram je zopet prijazno predstavil, bližnje hribovje pa je kar vu^ilo k izletu. Ob popolni jasnini, solncu in mirnem ozračju je barometer zlezel zopet nad 770 živo srebro pa se je šele zvečer umasnilo nazaj na ničlo. Nekaj brozge je sicer po ulicah in cestah, ali ob solnčnem vremenu jo mirno prezremo.
u_ Glavna vodovodna cev počila. V to-
rek ponoči je pod Rožnikom v bližini Du kičeve vile počila glavna vodovodna cev, ki je napeljana iz Kleč do rezervoarja. Delavci so vso noč delali in popravljali. Včeraj opoldne je bila cev sprt popravljena. Vodo v rezervoar je med tem časom dovajala druga glavna cev.
u_ Tihotapstvo saharina cvete. V soboto so horjulski orožniki prijeli žensko iz Zgornje šiške, ki je po vaseh Brezju, Fo-dolnici in Zaklancu prodajala saharin. Pri njej so našli aktovko, napolnjeno s to prepovedano sladkobo. ženska je morala spremstvu orožnikov v Ljubljano. Preiskava je v teku.
Iz Celja
e_ Občni zbor JNS za šentjursko okolico in Vransko. Občinska organizacija JNS za št. Jurij ob južni železnici-okolica bo imela redni letni občni zbor v nedeljo 2!. t. m. ob tričet-t na 9. dopoldne v telovadnici narodne šole v Št. Juriju ob južni žel. Na občnem zboru bo tudi poročal narodni poslanec g. Ivan Prekoršek iz Celja. Občinska organizacija JNS za Vransko-trz pa bo imela redni letni občni zbor v uede-ljo 21. t. m. ob 15. v gostilni Košenina na Vranskem. O političnem in gospodarskem položaju bo poročal narodni poslanec Ivan Prekoršek. Udeležba je za vse člane obvezna. še nevčlanjeni pristaši lahko pnsto-pijo na tem občnem zboru k organizaciji.
e_ Dve zanimivi predavanji Danes oii
20.30 bosta predavala v predavalnici Ljud skega vseučilišča v meščanski šoli gdč Mohorčičeva iz Ljubljane in g. Andrino Kopinšek iz Celja o svoji turi na Mont Blanc. in Matterhorn. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Na to predavanje opozarjamo vse prijatelje narava Celjski pododbor Društva absolventov drž trgovskih šol pa bo priredil danes ob 20. v predavalnici trgovske šole predavanje o temeljnih problemih socialne politike. Predaval bo sodnik g. dr. Stojan Baiič ji Ljubljane.
e_ V celjsko bolnišnico je bilo lani sprejetih 605S bolnikov (3350 moških in 2708 žensk) nasproti 5468 v 1. 1932; izmed teh je umrlo lani 247 oseb (144 moških in 10" ženske), napram 262 v 1. 1932. Razveseljivo je da je lani umrljivost padla za 15 primerov, četudi se je število bolnikov zvišalo za 590.
govih del. neka slika iz 1. 1932. je priobče-na v večbarvnem posnetku, uvod ie v faksi-inilu. H knjigi, ki je izšla v zbirki »Slovenske poti€ in zaključila nje drugi letnik, ee še povrnemo.
Hermann Bahr t. Na Dunaju ie umrl znani avstrijski pisatelj Hermanu Bahr. Za Ilugom vjn Hofmanstlialoni. NVildganenin in Schnitzlerjem je avstrijsko - nemška literaturi zopet izgubila eno svojih reprezentativnih osebnosti. Hermann Bahr je dolgo stal v ospredju dunajskega literarnega življenja. Narava ga je obdarila z izredno gibčnim duhom, ki sv je odzival vsem pojavom in problemom časa, se vdajal vabi raznih literarnih struj in se izživljal skoraj v vseli slovstvenih oblikah, vedno zvedav, neutolažljivo nemiren, nenehno iščoč — vse do temačnega mrka zadnjih petnajstih mesecev, ko se je pogreznil v pošastno temo blaznosti. Hermann Bahr je bil v teku časa socialist. marksist, pacifist, veren katoličan; skozi razne oblike mišljenja ie zvesto nosil samo svojo plamenečo dušo. ki Bi ni mogla popolnoma sprijazniti z nobeno končno formo. z nobenim miselnim kalupom. Tudi kot katoličan ie bil boli vernik duha kakor vernik besede. — Bahr je bil po rodu iz Linza ob Dunavu. študiral ie na univerzah na Dunaju, v /iradcr.1. v Crnovicah in v Berlinu. Živel je flalie časa v Parizu; v to dobo pada njegova ljubezen do znam-mite plesalke Tsa-dore Duncanove. poznejše žene ruskega Pesnika Sergeja Jee-^njina. Poznal ie tudi Španijo in Maroko, bil ie tudi v Dalmaciji, neka; 5asa v Petrogradu. 1. 1892. ie iel izdajati na Dunaju tednik >Die Zeit«. v začetku
stoletja je zopet mnogo potoval, 1. 1908. je bil režiser pri Reinhardtj v Berlinu, od sep tembra 1918 do marca 1919 je vodil dunajski Burgtheater, potem sj je preselil v Mo nakovo in je živel izmenoma v Monakovu, v Salzburgu in na Dunaju. — Bahr je bil v prvem tazdobiu svojega književnegt delovanja goreč oboževal ac pariških literarnih etru j in francoskega okusa sploh, kateremu je krčil pota med rob.istne Nemce. Prav kakor nekoč Nietsche, je bil tudi Bahr nezadovoljen z nemško umetnostjo in z nemškim načinom mišljenja. Ljubil je razgibanost in slikovitast, vedrino in jasnost, zato so mu tolikanj prijali Francozi. Znana je Bahrova izjava o Goetheju: Moderen pesnik nvsli vsak dan več kakor Goethe cela le>ta! Modernost jfe zanj pomenila revolucionarnost in le-ta tisto fino nervoznoet, ki je tako značilna za tako zvani fin de siecle- Spisal ie več ko dvajset knjig (pesmi, povesti, drame, eseji, kritike, felitoni, dnevniki) in se v knjigi »Selbetbildnis" (1. 1923.) sam duševno upodobil; tu ee je do dobrega izpovedal ter poznejšim proučevalcem svojega dela olajšal pot skozi labirint literarnega razvoja. Bahrovo delo je predvsem dokument: živ do-kjment močne osebnosti, ki se v nji odraža doba. — Bahrovi spisi so nekoliko vplivali tudi na slovensko Moderno, zlasti na Tvann Cankarja.	—o
Reorganizacija »Srpskega književnega glasnika«. Po odstopu prejšnjega vodilnega urednika Milana V. Bogdanoviča. ki se ie v zadnjem času pridružil Miroslavu Krleži in izdaja z njim vred marksistično usmerjeno novo revijo »Danasc, je jSrpski književni
glasnik« zašel v nekako notranjo krizo. Iz dajatelji so najprej poverili nadaljnje urejanje časopisa Slobodanu Jovanovičj. Jaši Prodanoviču, Jovanu Jovanoviču in Milanu Grolu. Ti so sedaj sklenili, da pritegnejo v ožji uradniški krog Isidoro Sekulič, Iva An-driča, Sibe Miličiča, dr. Koedo Lukoviča. Ni-ka Bartuloviča in Milana Kašanina. Le-t°r,i je bila poverjena reorganizacija revije, zla sti njenega sotrudniškega kroga. Glasnik ie že v prvih dveh številkah novega letnika pokazal posledke te reorganizacije. Za tajnika uredništva je bil imenovan dr. Nikola Mirkovi č.
Antologija hrvaške moderne lirike ie izšla v redakciji Dragutina Tadijanoviča in Olinka Delorka. Izbor obsega tjdi lirika predvojne Moderne in vse važnejše povojne pesnike. Ocenjevalec »Srpskega književnega glasnika« se ob lej antologiji hrvaške lirike dobro vprašuje: Kje je meja med srbsko in hrvaško književnostjo in ali je sploh mogoče potegniti to mejo? So pesniki, ki si brez njih ne moremo misliti beograjske antologije in vendar bi lahko bili s polno pravico sprejeti v tako-le knjigo, kakor je Hr vatska modema lirika, če bi šlo za njihovo pokrajinsko poieklo (Krklec. Ujevič, Andrič Miličič, Alfirevič. Sop). S prevaianiem ekav-skih izvirnikov (Krklec. Uievič. Šimič) v ijekavščino. četudi sporazumno z avtorji in zato. da bi knjiga dobila enoten značaj, se ta problem ne rešuje. Edina rešitev, ki 'f mogoča, je samo enotna srbohrvaška antologija.
a Nov srhsknhrvaSkl prevod «v pisma. Bril Iko in inozemsko biblijsko društvo, ki izdaja
Sveto pismo v vseh i ezikih sveta, je pravkar objavilo nov erbskohrvaški prevod celotnega Svetega pisma obeli zavez. Tak prevod je v vsaki literaturi vedno dogodek, saj so prevodi »knjige knjig« nekako merilo jezikovnega stanja in v primeri s prejšnjimi prevodi dokument jezikovnega razvoja. Novi prevod poteka iz peresa dr. Luje Bakotiča, ki je prevel tudi Danteja. Njegovo delo ie tem zanimivejše, ker sta Sveto pismo obeh zavez prevela v srbohrvaščino jezikovna mojstra Vuk Karadžič in Gjuro Daničič, pa iijjn prevod še danes štejemo med najpomembnejše jezikovne stvaritve v srbsio-hrvaški literaturi.
»Slovenski protestantski pisci«. V kratkem izidejo v založbi Tiskovne zadruge »Slovenski protestantski pisci«. Knjiga nas prvič pobliže seznanja z velikani. ki so postavili temelje našemu knjižnemu jeziku in kulturi. V obliki antologije prinaša bogat izbor iz vseh naših protestant skih knjig in spisov 16. stoletja, ki so danes razmetani v tako redkih izvodih (često v enem sam eni j po knjižnicah vse Evrooe Zastopani so v njej Primož Trubar. Kreli Dalmatin. Bohorič. Juričič. Kline. Mandelic Tuljščak. Schweiger. Megiser. Savinec. Feli cijan Trubar. Kumprebt in Znojilšek- Pra vopisno so teksti prirejeni tako. da jih bo vsakdo brez težav bral. a zanimivi jezik ie ostal neizpremenjen Tudi nemška posvetila oziroma predgovori, v katerih razpravljtjr> pisci o Slovencih in Slovanih, o slovenščini, o svojih težavah, o preganjanju, o Turkih itd. in ki eo bili doslej nedostopni tako zaradi redkosti prvih naših knjig, kakor tudi
zaradi težkega takratnega nemškega sloga,
bodo odslej vsakomur dostopni, ker jih pri-
naša knjiga v prevodu. Knjiga vsebuje izčrpen uvod in opombe. — Posebnost ie njena grafična oprema: krasijo jo številne priloge e podobami protestantskih tiskov in sodobne vinjete. Izdajo ie priredil dr. Mirko Rupel, a opremil jo je inž. arh. Janko O m a h e n. Opozarjamo že sedaj na to izredno knjigo vse prijatelje slovenske književnosti.
»Ljubljanski Zvon«, čigar 54. letnik ee je
v redakciji dr. Antona Ocvirka e prvo številko lepo jvedel. obeta za prihodnje zv -z-ke Otona Župančiča prevode iz Villona. Ju-ša Kozaka odlomek iz romana in nadaljevanje »Mask«, Vladimirja Levstika es^j o slovenskem jeziku, pesmi T. Seliškaria in M. Klopčiča, novele Slavka Gruma. črtice L. Mrzela, Mirana Jarca esej o D. H. Law-renceu. Antonr Ocvirka esej »Zaton indivi-dualizma"-. V prihodnjih številkah prično tudi izhajati pisma Ivana Cankarja Franu Govekarju. ki nedvomno vsebujejo intere-sanlno gradivo Nadaljnja zanimivost prihodnje številke bo urednikov razgovor z J jšom Kozakom in anketa o slovenskem Narodnem gledališču, h kateri se je oglasilo več kakor deset poznavalcev gledališkega vprašanja.
Uspeh Zweigore »Marije Antoinette«. Slo venski prevod te mojstrovine življenjepisu? umetnosti je izšel pred francoskim prevodom. Pariška literarna kritika, čije glas je v tej francoski zadevi pač najboli tehtm. pravkar priobčuje oceno francoskega prevoda. V 2>L?s Nouvelles Litterairesi piše o
e_ N« Ljudskem vteugniiSu Je preda-
vala v ponedeljek zvečer $dč. prof. Anica černejeva o sodobnih vzgojnih problemih. Izvajala je, da se človek z napredkom v kulturi tudi etično dviga v primeru, da ta kultura ne gre mimo njega. Cilj vzgoje je človek, kakršen bi naj bil, ker je človek Delo je specifični Izraz človečanstva po svojem smotru, ustvarjanju in oni inteligenci s katero človek išče novih sredstev in metod ter prilagoditve novim zahtevam Vzrok krize dela je v tem, da se človeku jemlje delo, ki se nadomešča le z zaposlitvijo. Ta zahteva od človeka vse manj specifično človekovega in vse več strojnega, enoličnega Z vzgojnim delom ustvarjamo možnost polnega, smiselnega človeškega življenja izven zaposlitve. Strokovne šole se morajo zavedati tudi svoje obče vzgoje-valne naloge. Važni sta izbira poklica in priprava za življenjsko delo pod vidom brezposelnosti. Iz socialne krize izvirajoče izredne vzgojne prilike povzročajo, da ▼j « ceste narašča dočim vpliv doma po-pu^Pa in se pogosto čuje, da ni več ^otroke Pereč je problem v našem času zoreče mladine. Vzgojni činitelji, tudi šola, morajo imeti vse več razumevanja in psihološkega pogleda. V vzgoji je potrebno čim več človeške bližine. Vsestransko lepo predavanje je izzvalo prisrčno odobravanje poslušalcev in poslušalk.
e— Odpoved nastavijencem in šoferjem mestnega avtobusnega podjetja. Zaradi velikih težkoč, s katerimi se mora boriti, je mestno avtobusno podjetje odpovedalo vsem šoferjem in ostalim nastavljencem. Frizadetih je 12 uslužbencev, poročenih, vdovcev in samcev, z družinami skupno 37 oseb. Kakor se nam poroča, je vzrok predvsem v preveliki davčni obremenitvi avtoprevozniške stroke. Položaj šoferjev je dandanes že tako vse pre' ko zavidanja vreden. Cela vrsta lastnikov je že odjavila svoje avtomobile in jih izločila iz prometa. Na eni strani torej vedno manjša možnost za zaposlitev, na drugi pa še nad-produkcija šoferjev. Merodajni činitelji naj nujno ukrenejo vse potrebno, da se omogoči nadaljnje redno obratovanje mestnega avtobusnega podjetja v Celju.
e_ Gradnja nove retortne peči v mestni plinarni se je nekoliko zakasnila, ker dobavitelji plinarne zaradi zgodnje zime niso mogl! dostaviti samotnega materiala r napovedanem roku. Ta material je ravnokar prispel in se bo nova. modema re-tortna peč pričela že ta teden graditi, tako da bo plinarna lahko v nekaj tedni! začela proizvajati visokokalorični plin.
e_ Napad in nesreča, V Gabrcah pri Rogaški Slatini je v soboto zvečer napadel -r>9 letnega dninarja Jurija Berka njegov pastorek ter ga vrgel doma s peči, ga s stolom udaril po glavi in ga občutno poškodoval. V torek je neki delavec, ki je imel dereze na nogah, po nesreči stopil 23 letnemu drvarju Albinu Robniku z Raduhe pri Lučah na desno nogo in mu preluknjal stopalo. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici.
e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 erročni velefilm >Ekstaza< in dve zvočn4 predigri.
Iz Maribora
a— Letošnja proslava sv. Save bo v Mariboru še prav posebno svečana. V ta namen se je konstituiral poseben odbor, ki bo pripravil vse potrebno, da bo ta praznik velikega prosvetitelja proslavljen čim' sve-čanc;šas. Proslava bo v veliki un ionski dvorani rn bo nastopi! na njej celoten zbor Feriialncga saveza pod vodstvom prof. g. Svajgeria, orkester vojaške godbe pod taktirko ka.pe.tana g. Svobode, solistka ga. Hia-terlehnerjeva iti drogi priznan: mariborski umetniki. Mariborsko narodno občinstvo se že sedaj opozarja, da se dne 27. t. m. polnoštevilno udeleži te proslave.
a— Ljudska univerza. »Življenje Balzaca — njegov naiiboljši roman«, je naslov predavanja, ki ga bo imel jutri ob 20.15 uri v francoskem jeziku pisatelj g. Re-ne Gour-diat K tej veleresni temi bo priključil predavatelj ob koncu šaljivo, a prav duhovito kramljanje o koketerjji.
a— Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. bo predava! profesor Fran Škof o črnem diamantu. Skioptične slike.
a— Iz krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru. Dodatno k poročilu o sijajno uspelem občnem zboru krajevnega odbora JS pripominjamo, da v novo upravo ni bil voljen dosedanji agilni tajnik, strokovni učitelj g. Janko Pire na ''zrecno iastno željo, ker je preobremenjen s posli tajjiika tukajšnjega oblastnega odbora JS. V njegovih veščih rokah leži sedaj vse obširno organizatsričuo delo pokreta JS na deželi, kar zahteva od njega vse sile, saj je včlanjenih sedaj v oblastni organizaciji JS v Mariboru že 32 krajevnih organizacij.
a_ Sokol Maribor Matica bo imel redni občni zbor v četrtek 18. t. m. ob pol 20. v mali dvorani Narodnega doma, II. nadstropje. Za vse članstvo je občni zbor strev go obvezen. Vabljeni so prijatelji Soko.-stva!
njem Georges Girard p^d naslovom "Živeča zgodovina* in pravi: >Vop Pariz govori o t*>j knjigi. Zaslužen uspeh: izmed vsah spisov šlefana Zvvpjga ie ta v največji nv*n pokazal njegov pisateljski talent in svoje mojstrstvo v psihologiji. Človek bi verjel, da je pisec doživel življenji svoje junakinje, dobil iz njenih ust njene najintimnejše skrivnosti in spoznal bolje od njenega spovednika in nje sam* nagibe njenih dejanj.« Kritik končuje: -Marija Antoinette« Štefana Zvveiga ie znamenita knjiga- Čitatelji naj s? blagovolijo spomniti, da nimam navade, po nevrednem rabiti te kvalifikacije.« Navajamo sorlbo francoskega kritika v zvezi z dejstvom, da ie tudi slovensko čitateljstvo, kakor izkazu jejo številke naših knjižic, j vrstilo Zweigovo -Marijo Antoineito* v lepi izdaji Tiskovne zadrug? med najboljše in najbolj čitane knjige 1. 1933.
SMUČARJI!
Uporabljajte
dr. Kmetovo mazil*
IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
a— Nova davčna urada v Mariboru. Po
sklepu finančnega ministrstva se dosedanje področje davčnega urada v Mariboru razdeli na dva dela. Za mesto Maribor naj posluje posebni davčni urad pod naslovom »davčni urad za mesto Maribor«, za ostalo področje pa bo posloval drugi davčni urad pod naslovom »davčni urad za Maribor-okolico«. To razdelitev je treba izvršiti do 15. februarja t. 1.
a— Iz strokovnega pokreta naših natakarjev. Proti koncu preteklega leta se je ustanovila tudi v Mariboru sekcija »Jugoslovenske ženevske zveze kavarniških, !io-telsikh in restavracijskih nameščencev«, ki je bila že priznana tako s strani ministrstva in ostalih pristojnih oblasti, kakor tudi j> strani Zveze gostiln i carskih združenj. Mariborska sekcija je bila prva v naši banovini, sedaj pa se bo ustanovila druga sekcija tudi v Ljubljani na ustanovnem zborovanju dne 19. t m. Na tretjem rednem kongresu Zveze, ki ie bil nekaj dni pred božičem v Novem Sadu, je bila sprejeta daljša resolucija, ki se tiče glavnih strokovnih in organizacijskih zadev naših natakarjev, med drugimi zahteva zaščito vajencev pred zlorabljanjem v nočnem delu, odpravo ženskega osobia v natakarski stroki, nameščenje le kvalificiranih delovnih moči v javnih lokalih, ureditev vprašanja natakarskih kavcij z zakonom, odpravo zasebnih posredovalnic za službe ter podpiranje takih posredovalnic v okviru strokovnih delavskih in nameščensfoih or-gan:zacii itd.
a— Zopet dve žrtvi poledice. Predvčerajšnjim popoldne je padel na poledeneli cesti ravnatelj tovarne »Teksta« na Teznem g.
Edo Ivančič in s: zlomi! desno nogo nad gležnjem. Istega popoldne se je pripetila enaka nezgoda 69letnemu posestniku g. Antonu Kukovcu iz Črešnjevca pri Ptuj-u. ki si ie zlomil pri padcu levo nogo nad gležnjem. Oba poškodovanca se zdravita v mari-borski bolnišnic).
Z Golnika
g— Sijajen uspeh Tržičanov na golni-škem odru. Nedavno uspeli uprizoritvi »Drznega plavača« je sledilo v nedeljo 14. tega meseca ponovno gostovanje tržiških sokolskih igralcev. V zadnjih mesecih so gostovali pri nas razni gledeliSki odri, toda nobena prireditev m dosegla tako burnega navdušenja kakor nedeljska uprizoritev »Ugrabljenih Sabink« Vsi iralci so odigrali tako dobro, da bi se jim ne bilo treba bati stopiti pred razvajeno občinstvo. Zato je bila ta prieditev prava senzacija za Golnik. Bolniki, zdravniki, nameščenci in razni gostje so zasedli veliko dvorano sanatorija do zadnjega kotička. — Dasi je prireditev trajala skoro tri ure, so bolniki vztrajali v najboljšem razpoloženju do konca in opetovano burno akla-mirali vrle igralce. — Dragim gostom na tem mestu prisrčna zahvala in čestitke na doseženem uspehu. Želimo še svidenja!
g— Silvestrovanje pravoslavnih pacientov. Gotovo ni bilo nikomur žal. ki se je odzval prijaznemu vabilu »domače snage« in posetil Silvestrovo naših pravoslavnih bratov 13. t. m. Oba dela sporeda. koncertni in dramatični sta dala večeru prav prijetno razpoloženje. Prav od srca so se nasmejali celo naši pesimisti ob izredno posrečeni uprizoritvi Nušičcve šaloigre: »Analfabet«. — Gospodu J. M., ki je tako izborno rešil glavno vlogo sreskega načelnika, kakor tudi ostalim prirediteljem lepega večera iskrena hvala!
GOSPODARSTVO
Ustanovitev Zveze trgovskih združeni v Zagrebu
Kakor poročajo iz Zagreba, je sekcija ta-mošnjega Udruženja trgovcev za ustanovitev Saveza trgovskih združenj za savsko banovino toliko napredovala, da je za 21. t. m. sklicana ustanovna skupščina. Prizadevanja zagrebških trgovskih krogov za ustanovitev slične zveze trgovskih združenj, kakor že obstoja v Ljubljani in Beogradu, ie prvotno zadela na razne ovire. Vendar pa je zmagala želja po okrepitvi in izpopolnitvi stanovskega gibanja, ki bo moralo končno najti izraza oentralni stanovski organizaciji posameznih pokrajinskih zvez. Glede zagrebške zveze je ostalo še nerešeno vprašanje teritorija snujoče se zveze. V začetku oktobra se je namreč v Osi.ieku ustanovila Zveza trgovskih združenj za teritorij osiješke zbornice, ki se protivi temu, da bi zagrebška zveza obsegala vso savsko banovino, češ da se more v Zagrebu ustanoviti le zveza za teritorij zagrebške zbornice. Navzlic temu upamo, da ta spor ne bo ovira! gibanja za močnejšo sta novsko organizacijo hrvatskih trgovcev in da bo prišlo do sporazuma med Osiiekom ■in Zagrebom, ki je potreben, kajti zveze trgovskih združenj niso prisilne organizacije, kakor združenja sama.
češkoslovaška valutna politika na razpotju
V Češkoslovaški se v zadnjem času s podvojeno intenzivnostjo razpravlja o načrtu. ki ga je že lani v jesen; obiavil bivši finančni minister prof dT. Engliš glede uvedbe valutnih izvoznih premij Kakor smo že pretekli teden poročali, gre Engli-šev načrt za tem, da se ves češkoslovaški uvoz obremeni s posebno dajatvijo v obliki pribitka odnosno premije pri nakupu deviz za plačilo uvoza, medtem ko se naj ista premija v enaki obliki plačuje izvoz-n kom za oddane devize. Ta načrt je bil zadnje dni predmet temeljitega študija tudi v krogu češkoslovaške vlade. Kakor poročajo iz Prage, je v najbližji bodočnosti pričakovati dalekosežnih finančnih ukrepov. H konferencam vlade, ki so se vršile pretekli teden, je bil pritegnjen kot ekspert tudi dr. Engliš in guverner Narodne banke dr. Pospišil. Kakor zatrjujejo, je češkoslovaška vlada odločena, napraviti da-lekosežne korake za olaišanie češkoslovaškega industrijskega izvoza V kakšni obliki naj se nudijo te olajšave, za enkrat še ni jasno. Glede Engliševega načrta so na-ziranja posameznih skupin interesentov zelo različna. Protivniki uvedbe izvozne valutne premije naglašajo. da bi uvedba take premije imela v kratkem času za posledico neizogiben padec intei valutarne vrednosti češkoslovaške krone
Drug načrt za pospešen je izvoza je predložila Zveza češkoslovaške industrije. Ta načrt gre za tem, da bi se izvoz pospešil s povračilom davkov, ki obremenjujejo izvozno blago. Prof. Engliš pa je mnenja, da tak način pospeševanja izvoza ne bi mnogo koristil, ker b; nadalje dopuščal znatne dobičke pri uvozu, državo pa bi hudo obremenil. Nadalje zatrjuje dr Engliš, da se z uvedbo izvo/n'h valutnih premij ne bi prav nič zmanjšala kupna moč češke krone v notranjosti države. Če se Češkoslovaška ne od,oči za tak korak, tedaj mora nadaljevati politiko deflacije, in sicer do konca; doseči mora znižanje nivoja cen, plač in mezd in zmanjšanje državnega proračuna ter proračunov samoupravnih teles. Taka defhoija pa bi pomenila nadaljnje povečanje kupne moči češke krone in obenem povečanje vrednosti vseh državnih in privatnih dolgov in s tem poostritev krize. Njegov načrt ne gre samo za te-m, da se poveča izvoz: ne tiče se samo izvoznikov, temveč je tud« v korist vsem delavcem in nameščencem. Na koncu svoje razprave, ki jo je dr. Engliš objavil v »Lidovih Novinah«, pravi, da prevzema znanstveno odgovornost za poštenost njegovih argumentacij pred svetom in pred zgodovino v trenutku, ko je češkoslovaška finančna politika pred zgodovinskim razpotjem. Njegov predlog nikakor ne gre za tem, da se razvrednotijo hranilne vloge, mezde in plače temveč za tem, da se ustvari stalna vrednost češkoslovaške krone, v kateri so izražene hranilne vloge, mezde in plače in da se onemogoči nadaljnje dviganje kupne moči češkoslovaške krone.
Ustavitev dela v Strojnih tovarnah
Kakor smo že poročali, so Strojne tovarne in livarne odpovedale na tri tedne vsemu delavstvu, ker je vodstvo podjetja primorano ustaviti obrat, če ne bo država oddala podjetju vsaj onih naročil, glede katerih so se licitacije že vršile in je treba naročila le oddati. Naša domača podjetja so že itak težko prizadeta zaradi tega, ker država oddaja mnoga naročila inozemskem tvrdkam, čeprav so dražja in nudijo le ugodnost dolgoročnega odplačila; te ugodnosti pa naša domača podjetja zaradi težavnih kreditnih razmer ne morejo nuditi. Zato bi bilo potrebno, da se vsaj ona naročila, ki še ostanejo domačim podjetjem, ne zavlačujejo, in sicer ne samo iz kon-junkturno-političnih, temveč tudi socialnih ozirov.
V času gospodarske krize pa je t:eba skrbeti tudi za to, da se jugoslovenskemu gospodarstvu ohranijo v stalnem četudi skrčenem obratovanju vsaj taka zdrava podjetja, ki jih bomo neobhodno potrebovali, ko se konjunktura obrne na bolje in podjetja, ki se ne dajo ustvariti kar čez noč, ker rabijo izvežbano in visokokvali-ficirano delavstvo in tudi mnogo izkušenj v produkciji. Tak obrat, kakor so Strojne tovarne in livarne, se ne da tako naglo zopet vzpostaviti, če se po odpustu kvalificirano delavstvo poizgubi pri raznih drugih obratih. Ustavitev tega obrata, ki je zaradi zastoja investicijske delavnosti izgubil prejšnja velika privatna naročila in je sedaj bolj kakor kdaj navezan na naročila javnih ustanov, bi bila v škodo ne samo lastn kom temveč tudi vsemu gospodarstvu. Kakšno vlogo pa so doslej igrale Strojne tovarne v našem gospodarstvu nam pričajo naslednje številke: od ustanovitve podjetja v 1. 1919. so Strojne tovarne nabavile za 150 milijonov Din sirovin in materiala, plačale okrog 92 milijonov za delavske mezde in plače nameščencev, okrog 10 milijonov na davkih in okrog 7 milijonov na socialnih dajatvah.
*
Kakor nam poročajo je izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze takoj, ko jc zaznal za popolno ustavitev obrata v Strojnih tovarnah, razpravljal na svoji seji o težkem položaju, v katerem se nahaja delavstvo te tvornice. Po zaslišanju zaupnikov delavstva iz tvornice, je izvrševalni odbor poslal nujne prošnje ministroma gg. dr. Kramerju in Puclju in jima predočil težaven položaj vsega delavstva Strojnih tovarn, ki bo ostalo sredi zime brez posla. Naprosil je oba gospoda ministra, da se zavzameta za stvar in storita vse, da Strojne tovarne ne ustavijo obratovanja. Prepričani smo, da bosta oba slovenska ministra upoštevala prošnjo nacionalnega delavstva in preprečila nesrečo, ki grozi Strojnim tovarnam in njenemu delavstvu.
Vprašanje italijanske uvozne carine na les
Vesti, ki so jih dunajski listi objavili pretekdi teden glede nameravanega znatnega povišanja italijanskih uvoznih carin na les in glede avstrijsko-italijanske lesne konvencije, po kateri naj bi Avstrija dobila prikrito preferenco za les v obiiki povračila 45 odst. plačane carine, so v krogu naših lesnih trgovcev in industrijccv vzbudile veliko pozornost. Iz poznejših informacij o vsebini nove jugosiovensko-italijanske trgovinske dodatne pogodbe pa je razvidno, da vprašanje italijanskih carin na uvoz lesa v tej pogodbi še ni rešeno ker se ta pogodba nanaša edino na spremembo italijanskih uvoznih carin na govejo živino, meso in perutnino. Vprašanje italijanskih uvoznih carin na les je ostalo odprto.
Kakor sedaj poročajo iz Beograda, se v ministrstvu za šume in rudnike trenutno proučuje projekt o izvozu našega lesa v Italijo in vprašanje italijanskih uvoznih carin na les, o čemer, kakor rečeno, v novem trgovinskem sporazumu ni bilo še nič sklenjeno. Vesti avstrijskih listov, da se bo po sklenitvi pogodbe med Jugoslavijo In Italijo lahhko povečal avstrijski izvoz lesa v Italijo na našo škodo, so vsekakor preuranjene. Da si nadailje zasiguramo naš izvoz lesa in da vzdržimo konkurenco na zunanjih tržiščih, pa bomo najbrž morali pristati na gotove koncesije.
Gospodarske vesti
— Uradni tečaji deviz. Novosadska Zbornica za TOI je poslala te dni pristojnim oblastvom predstavko glede uradnih tečajev deviz, v kateri zahteva, da se ti
uradni tečaji prilagode efektivnim tečajem, ki se plačujejo na prostem trgu. Uradni tečaji so namreč precej nižji od onih, ki se plačujejo v svobodnem prometu, kar zmanjšuje konkurenčno zmožnost naših izvoznikov in naše izvozne industrije. Ta korektura je tein bolj potrebna, ker si naša izvozna industrija v zadnjem času hudo prizadeva, da omogoči plasiranje našega blaga v državah Bližnjega vzhoda, zlasti v Grčiji, Albaniji. Egiptu in Palestini.
= Izvoz jajc v Nemčijo. Iz Beograda poročajo, da je nemška vlada dovolila Jugoslaviji za januar kontingent 1000 metrskih stotov svežih jajc vrste G in C. Vsi registrirani izvozniki jajc, ki reflektirajo na ta kontingent, naj pošljejo prijave uradu za kontrolo izvoza živine (Beograd, Rafcnički dom) najkasneje do 21. t. m. za tisto kofličino jajc, ki jo imajo pripravljeno za januarski izvoz v Nemčijo, da bo mogel urad izdati potrebne dokumente za izvoz.
= Plačevanje davkov preko Poštne hranilnice. Davčni oddelek finančnega ministrstva je odredil, da se v smislu čl. 150 zakona o neposrednih davkih uvede v vsej državi plačevanje davkov, taks in troSarin preko čekovnega računa pri Poštni hranil niei in njenih podružnicah. V zvezi s tem morajo finančne direkcije v roku 24 ur na podlagi čl. 3 navodil o poslovanju s Poštno hranilnico imenovati 3 osebe, ki bodo pooblaščene razpolagati pri davčnih upravah z dobroimetjem na čekovnem računu davčne uprave. Prav tako naj davčne uprave, ki same vrše knjiženje in pobiranje neposrednega davka, vsaj za del občin odpro čekovni račun pri Poštni hranilnici v Beo-gradu ali njenih podružnicah. Davčne uprave, ki vobče ne vrše knjiženja in ne pobirajo davka, ne bodo odprle Čekovnega računa, ker se bo pobiranje davkov pri teh upravah vršilo po dosedanjem načinu.
— Kuluk za L 1934-35. Banska uprava je odredila za proračunsko leto 193-1-35 ljudsko delo in odkupnino v dveh enotah in povprečno dnino 10 Din. in sicer za občine, ki nimajo rednih denarnih sredstev za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest v smislu 5 37. zakona o nedržavnih cestah. Te občine morajo sestaviti in razglasiti sezname za odslužitev ljudskega dela in sezname za odkup te obveznosti v dvojnem Izvodu do 1. marca t. I. Dravska banovina je za L 1033-34 oproščena kuluka, za leto 1934-35 pa bo banska uprava naknadno zaprosila gradbeno ministrstvo za oprostitev.
= Konkurzi in poravnalna postopanja. Konkurz je razglašen o zapuščini 10. julija 1933 umrlega Mirka Tratnika, gostilničarja v Ljubljani, Rimska cesta (upravnik mase dr. Oton Papež, odv. v Ljubljani; prvi zbor upnikov 24. jan., prijavni rok do 15. februarja, ugotovitveni narok 21. februarja). — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Antona Auerja, klobučarja v Mariboru, Vetrinjska ul. (por. upr. dr. Rih. Faninger, odv. v Mariboru; poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Ma ribo ni 12. februarja, prijavni rok do 7. febr., kvota 40%), nadalje o imovini Franca Koropca, sodavičarja v Konjicah (por. upr. dr. Fr. Macarol, odv. v Konjicah; poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Celju 14. februarja, prijavni rok do 9. februarja) in končno o imovini Iv. Rahneta, trg. z meš. blagom in vinom v Mostah (por. upr. Tone Javornik, knjigovodja v Ljubljani, Pot na Rožnik 2; poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Ljubljani 7. februarja., prijavni rok do 1. febr.).
= V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: Jugoslovenska diskontna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani in Pašni-ška in gozdna zadruga za mozirsko okolico, r. z. z o. z.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do
22.	t. m. ponudbe glede dobave 800 komadov sirkovih metel, gradbeni oddelek pa do
23.	t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg jeklene pocinkane žice, 2550 kg silicijeve žice in 18.000 kg železne pocinkane žice in do 26. t. m. glede dobave 1000 kub. metrov tolčenega gramoza. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 1. februarja ponudbe glede dobave 300 kg lepenke. 1000 kilcgr tovotne masti in 150 kg fli-neža.
Borze
17. januarja
Po včerajšnji nagli oslabitvi se je dolar danes na mednarodnih tržiščih za malenkost dvignil. Tudi na ljubljanski borzi je bil tečaj devize Newyork nekoliko višji. Astrijski šilingi so se trgovali nespremenjeno po 9.15 (v Zagrebu po 9.10, v Beogradu po 9.10 in 9.09).
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes močneje popustila, in sicer na 285—287 brez zaključka. Tudi v ostalih vrednotah ni bilo prometa. Nižje noti-rajo tudi delnice Trboveljske.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2303.85 — 2313.53, Berlin. 1456.80 — 1367.60. Bruselj 798.02 — 801.96. Curih 1108.35 - 1113.85, London 181.08 _ 182-68. Niwyork 3547.16—3575.42. Pariz 224.65—235.77, Praga 170.17—171.03. Trsi 300.01^ _ 302.41 (premija 28.5 odst.). Av«lri:ski šilina v privatnem kliringu 915 Zagreb. Amsterdam 2303.85 — 2313.43, Berlin 1356.80 — 1*67.60. Bruse!i 79S/>2 do 80196. London 181.08—182.68. Milan 300 ;>1 dr 302.41. NevvVork kabel 3569.16—3597.42 ček 3547.16 _ 3575.42. Pariz 224 65—225.77. Praga 170.17 — 171.03. Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.2625. London 16 37, Nnv-verk 323.50. Bruseli 71.90. Milan 27.11. Madrid 42.73. Amsterdam 207.7n Berlin 122.60. Dinoj 56.85, Stockholm 84.40. Oslo 82.10.
Dimni (Tp?aji v r>riv klirin«ni ) Bpo.rra<l 11.-25. London 28 G0. Milan 47.40. NevvVork 560.18, Pariz 35.50. Praga 25.75. Curih 175.08. 100 S v ziatu 128 S nap.
RfpMi
Ljubliana. Vojna škoda 280 do 290. 7 odst. mv. 51 den., 8 odst. Blair 30 den.. 7 odst. Blair 37 den., 7 odst. Drž hip. banka 53 deti., 6 odst. begluške 43 den., 4 odst. ag'ame 29 den.. Kranjska ind. dr. 2r0 bi. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
235	do 2S7, za februar 272 do 274, za marc 271 do 273. za apri' 265 do 275. 7 odst. invest. .W.50 b!.. 4 odst. agrarne 29 do 30 7 odst. Blair 36.50 do 37.50, 8 odst. Blair 38.75 do 40. 6 odst. begluške 44 den.; bančne vrednote: Nar. banka 4000 bi.. PAB
236	den.: industrijske vrednote: Šečerana Osijek 120 do 130, Trbovlje 90 do 100.
Beograd. Vojna škoda 281, 280 zaklj., 7 odst. m ves t 61, 60.50 zaklj., 4 odst. agrarne 31. 29.50 zaklj., 6 odst. begluške 48. 44.50 zaklj.. 8 odst Blair 42 bi.. 7 odst B'air 38 zaklj.. PAB 236. 235 50 zaklj.
Dunaj. Dunnv-Sava Jadran 11.75. Državna železnic? 16. Trbov.Mjfika 12.90. Alpine-Mon-tan. 10.10, Šečerana 18.90.
Ali imate [epe7 bele zobe?
Oni so najlepši naravni nakit.
Naj Chlorodont skrbi za lepota in zdravje Vaših zob. Če se zjutraj in zvečer uporablja
zobna pasta Chlorodont
postanejo zobje sjajno beli m zobni emajl se ne pokvari.
Mala tuba Oio. 8.-Velika tuba Din. 13.-
Blagovna tržišča
Z IT«
4- Chicago, 17. jan. Začetni tečaji: Pronica: za maj 89.50, za julij 87.75; koruza: za maj 52.875, za julij 54.875.
+ \Vinnipeg, 17. jan. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 69.50. za maj 70.125.
+ Ljubljanska borza (17- t. m.) "Tendenca mirna. — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšeni-ra (po mlevski tarifi) baška 79-80 k<? oo 140 — 142.50; sremska in baraniska. 78-79 kilogramov po 137.50—140; koruza (po navadni tarifi): promptna po 125 — 127.50: nova suš->na 115 — 117.50. nova sušena za januar 122 50 — 125: moka: baška >0? po 240 - 245 banatska po 250 - 255.
-b Xov«sadska blagovna borza (17. t. m.) Tendenca stalna, promet je bil slab. — Pšenica: baška, okol. Novi Sad. Sombor. sremska 93 — 95; srednjabaika 94 — 9tv. gornjebaška in slavonska 95 — 97; baška potiska 96_98; gornjebanateka 91 — 93; iužnobanatsfca 90 — 92. _ Oves; baški, sremski in slavonski 51 — 53. — Jermen; baški. eremeki. 64'65 kc 03 — 65. Koruza: baška. sreinska s>tara 76—78; nov« 52 — 54; nova suš. 69 — 71; banatska ra 73 — 75. nova 49 — 51; nova suš. 65 — 67. Moka: baška in banatska ^Og« in »Otrc* 170 _ 190: 145 — 165; >5« 130 — 150; >6< 100—110; »7« 75—85; >8< 67.50—72.50: sremska. slavonska v0cr? in >0gg< 165—180: T2« 145 — 165; -5« 125 — 145; 6: 100 do 110; »7« 75 — 85; >8« 67.50 — 72.50. — Otrobi: baški in «rjmski 54 — 56; banatski 50 — 54. — Fižol: baški in sremski 125 do 130.
čitajte tedensko revijo
ŽIVLJENJE IN SVET
Repertoar
NARODNEGA GLEDAI ISCA V LJUBLJAM DRAMA.
Začetek ob 20. četrtek, 18.: Kulturna prireditev v črni mlaki. C.
Potek, 19.: V agoniji. Znatno znižane e^iie od 5 do 14 Din.
OPERA.
Začetek ob 20 četrtek. 18.: Jenufa. Četrtek. PMek, 19.: Zaprto.
*
Golieva komedija »Kulturna prireditev r Črni mlaki« je postala ^na najpriljubli neiših dramskih predstav v letošnji sezoni. Prihodnja repriza bt> drevi za red C-
Poslednjič v letošnji sezoni se uprizori v petek 19. t. m. zvečer Krleževa drama ;>V agmiji«. Za to predstavo veljajo znatno znižane cene od 5 do 14 Din, na kar še prav posebno opozarjamo.
Prihodnja premiera v drami bo v er"io 24. t. m. Uprizori se Lichlenbergova k~i*t dija »Kariera kanclista Vinciga* v r3Žiji 2-Bratka Krefta.
Repriza »Jenufe«. Drevi bo prva repriza operd i-Jenufa«, ki si odlikuje po izredna dramatičnem dejanju in glasbi; je umetnina prve vrsle. sJemufa-c, ki s« letos v tretja po prrvratu uprizarja na odru našega opernega gledališča, je imela na premieri izredno velik is peli in kritika pravi, da je to sploh najboljša naša predstava. Zasedba r-isla kakor pri premieri. Dirigira ravnatelj Polič, režija je Debevčeva. Predstava bo za red Četrtek.
5ENTJ4KOBSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.15-Sobota, 20.: Mladostni grehi. Premiera. Nedelja, 21. ob 15.: Pogumni Tonček. Mladinska igra. — Ob 20.15: Mladostni grehi.
*
»Mladostni grehi je naslov nove burkp, ki se bo izvajala v soboto in nedeljo v šeintja-kobsk.nn gledališču. Burka je polna izredno veselih in burkastih situacij, taka. da se bodo gotovo vsi posetniki izvrstno zabavali in temeljito nasmejali. Igro j-? zrežiral g. Milan Košak, sodelujejo pa dame Baranova, Bučarjeva, Gorupova, Petrovcič - \Vriscli er-jeva, Meletova. Pirčeva, Virantova tpr gg. Kune. Lavrič, Moser in drugi. — V ned»>r,o ob treh popoldne pa se bo ponavljala krasna mladinska igra »Pogjmni Tončekki j? zaradi svoje vsebine in prelepe sceneriie Izredno ugajala vsem dosedanjim malim in velikim obiskovalcem, tako. da so bile vse dosedanje predstave skero popolnoma razprodane. Vstopnice za vse tri predstavo bodo od petka dalj? od 10- do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma na razpolago.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20.
Četrtek. 18.: Okence. Premiera. P?tek. 19.: Zaprto.
Sobota. 20.: Grofica Marica. Gostovanje Marice Lubejeve.
+
Marica Lubejeva. popularna subretka Narodnega kazališta v Zagrebu ter ljubljenka mariborskega občinstva, gostuje v sredo. 20. t. m. v naslovni ulogi Kalmanove oner-ete ^Grofica Maricam. Gostovanje priljubljen^ pevke, ki je baš v »Grofici Marici« do<»*gla v Mariborj evof največji uspeh, bo brez-dvomno velika privlačnost ter priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji (telefon 2382).
Nibirijo bodo ogrevali
Velikopotezen ruski načrt — Sto tisoči kvadratnih kilometrov zemlje bodo postali rodovitni
S:birijo s' predstavljamo še danes kot ledeno puščavo, preko katere vejejo neprestano snežni v-harji in ki še v »visokem poletju« nima drugih temperatur razen 30 do 40 stop pod ničlo.
Ta predstava ie pretirana, vsekako pa je resnica, da spada vsaj severni del Sbirije med najmrzlejša ozemlia na svetu in če pomislimo. da leži ta del nekako v širini norveških mest Tromsoja in Hammerfesta. kjer je roilnebie doka i znosno, se moramo po sili vprašati, zakaj nc vlada takšno podnebje tudi tod.
Znanost jc dala na to vprašanje precej zadovoljiv odgovor. Stvar je namreč v tem. da ogreva severno norveško obalo še vedno Zalivski tok k' ne more prodreti do Sibirije, ker ga ledeni toki iz polarnega Kari-škega mor:a u^meriaio sfan. Kar;ško morje leži vzhodno od dvojnega otoka Nove zemlje in njegove ledene struje se obračajo proti severni obaii Sibirije. Te struje
so krive popolnoma arktičnega podnebja tega dela ruske zemlje m če b; jih nadomestile toplejše struje Zalivskega toka, teoretično ni dvoma, da bi postala vsa dežela
toplejša.
To je tudi teoretična podlaga velikanskega načrta sovjetskega inženjerja Avdojeva. ki je izračunal, da bi Zalivski tok lahko speljal proti Sibiriji, če bi Kariško morje — zajezil in zaprl V to svrho bi zgradil dva velika jeza, ki b' vezala južni del Nove Zemlje z otokom Vajgačem in južni del teg:i i toka spet s celino. Prvi teh dveh it-zov bi imel doslej nečuveno dolžino 56 km. a to bi morda še šlo. Vprašanje je. cli zmorejo ljudje zdržati pri takšnem delu v tako strašnih klimatskih in meteoroloških prilikah, kakršne vladajo tam.
Inž. Avdojev pravi, da je upošteval vse težave, tud: te. Stroški bi znašali najmanj desetkrat toliko, kakor za zgraditev Dnje-
prostroja, a po drugi strani bi bilo upoštevati tudi to. da bi brezposelnost v Rusiji silovito nazadovala, saj bi to delo zahtevalo tisoče in tisoče rok To je eden izmed razlogov, ki dajejo sovjetski vladi povod, da povsem resno razmišlja o načrtu Avdojeva in misli še v letošnjem poletju odpo-slati v tiste kraje ekspedicijo, ki naj prouči vse pogoje za izvršitev tega načrta.
Praktične posledice obeh jezov se danes ne dado niti dobro pregledati. Ce je res. da bi z njima zaprli pot ledenim tokom Kariškega morja in odprli vrata Zalivskemu toku, potem bi se morala izvršiti klimatska sprememba, ki jo ima Avdojev pred očmi. Sto tisoči kvadratnih kilometrov danes za mrzle in neplodne zemlje bi spremenili v rodovitno zemljo in ustvarili bi vse pogoje, da bi pričeli izkoriščati naravna bogastva, ki jih krije v svojih globinah. Takšnega podviga pa tudi ne pozna zgodovina človeškega rodu.
PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET"
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: Mladenič lz plemena glavorezov Mekeo v poročni opravi
Naslovna slika: Na drsališču
Priv. doc. dr. B. K. Skerlj: ALI IN KAKO MOREMO IZBOLJŠATI ČLOVEŠKI ROD? (2) — Miroslav Adlešič: ZVOČNI FILM (2) — TEHNIČNI OBZORNIK (Kaj je razelektrizator?) — RADIO — ZIMSKE LEPOTE — KRVAV DOGODEK IZ ANGLEŠKE ZGODOVINE (A.) — ODKOD MARCIPAN — Tone Čutar: MARKOVA VOŽNJA — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (3) — ČLOVEK IN DOM (Samokuhalnik) — ŠAH — KOLOBAR OKOLI SONCA — NEKAJ ZA VSE — LEPO OBNAŠANJE — ZA MISLECE GLAVE — MNOGI NE VEDO — RISARSKA UGANKA — ANEKDOTE — Na platnicah:
HUMOR (Adamson in Bahacelj)
Poleg slik med besedilom: Zimsko breme — Jan Vermeer van Delfi: Mlekarica —
Zimski šport
Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Dm,
Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
Novo odkritje moderne medicine
V zadnjih letih so našli nekoliko metod, ki omogočajo razstrupitev svetilnega plina. Nesreče s takšnim plinom niso mogoče, a sedaj jo oc krila medicina tudi izvrsten pripomoček. ki obvaruje ponesrečence s strupenim plinom hiranja in smrti. O tem pri-
seji dunajske
na zadnji internist
pcmočku je govor:] zdravniške družbe Drutsch.
Prof Deutsch deluje v Childovi bolnišnici. kamor so v zadnjem času oddali kakšen tucat o??b z znaki najtežje zastrupitve s svetilnim plinom. Bile so v pop-Mni nezavesti, živčni sistem je kazal znake uničs-nosti pri popolnem nedostajanju refleksov. Takšne paciente so prej običajno poskusili rešiti z dovajanjem kisika in ogljikove kisline. z umetnim dihanjem in razmmi injekcijami Prof. Deutsch p1* je uporabil novo sredstvo, tako zvano rr^tilensko modrilo in raztopino sladkorja. Zastrupljene; so dobi-A injekcijo 10 kub. cm polodstotne raztopi-
--------O--
ne metilenskega modrtia in 10 odstotne raztopine sladkorja. Takoj po injekciji so pacienti globoko zadihali, refleksi so se jim vrnili. V primer.h, ki niso najtežji, se zavest tudi hitro vrne in bolniki si kmalu opomorejo.
Važno je to. da se da nova metoda uporabiti tudi pri zastrupitvah z drugimi plini. kakor ogljikovim oksidom, kj so doslej zahtevaii vsak dan obilo žrtev. Počakati je samo še na to. kakšen rezultat bodo dali poskusi 7 novo metodo drugje.
Pastam in ostani član „Vodnikove družbe"
Poljski vnanji minister B e c k, ki Je otvo-ril 15. t. m. novo zasedanje sveta Društva narodov
Obleke za gospode
po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri
Drago Schwab, Aleksandrova c.
Na Dunaju je umrl v 81. letu znani igralec in sopisatelj mnogih opernih libretov Karel Lindau. Mož je bil svojčas ena najpopularnejših prikazni na dunajskem odru. Pripadal je krogu, v katerem so bUi Aleksander Girarai. Teodor Reichmann. De-muth in drugi. Bil je tudi eden izmed najbolj vnetih zbirateljev gledaliških del.
Lindau je bil velik veseljak in se je v mladih letih posvetil gledališču. Bil je angažiran pri različnih gledališčih, nekaj časa je nastopal tudi v Ameriki. Nazadnje .is igral v gledališču an der Wian. Pomagal je napisati in prirediti Kakšnih 500 gledaliških stvari, zadnja leta pa je živel samotarsko življenje, k; ga je sklenil s humorjem. ki ga ni pogrešal nikoli, odkar se je prikupil občinstvu.
at in bmthneniaiht &tavhky
pu&toCovševo pismo svojemu sinu - Stepatjeva $enct
Žena Paderewskega umrla
Iz Berna poročajo, da je v Morgesu pri Lausannj umrla soproga velikega poljskega pianista in bivšega predsednika poljske republike, Ignaca Paderevvskega. Učakala je 74 let.
Italijanska odprava v Tibet
Profesor Tucci, član italijanske Akademije znanosti je dal novinarjem izjavo o polletni italijanski ekspediciji v Tibet. Tucci je prehodil 1600 km pota in je obiskal vse samostane in svetišča v dolinah Chandra in G".rtok, kjer je našel dragocene stare rokopise in napise Njegova odprava je nabrala 60 zabojev zemljepisne, stari-noslovne, umetnostne in literarne snovi, med drugim 3000 rokopisov ter fotografij iz indske zgodovine 16. stoletja.
Orkan nad Anglijo
V nedeljo je divjal nad angleškim otoč« jem silen orkan. Burja je dos-gla silovitost J 20 km brzine na uro. Ladje, ki so se hotele zasidrati v plymouthskem pristanišču, so morale nadaljevati svojo vožnjo brez pristanka.
Značilna je tudi nezgoda, k; se je primerila ob tej priliki v Londonu pred sandring-hamsko katedralo. Tam se je ustavil s svojimi voziii angleški krauj. vojvoda Yor-ški in njegova soproga. Takoj za njimi se je pripeljal ministrski predsednik Mac Do-nald. Ko so se avtomobili ustavili, je za. pihala takšna burja, da je izruvala neko bližnje drevo in ga podrla, da je padic aa zemljo tik kralja in ministrskega predsednika. K sreči sta ostala oba nepoškodovana.
NAMESTU ANEKDOTE
Slovitega profesoria-zdravnika so pozvali k bolniški postelji imovitega kmeta, šel je k bolniku z dvema svojima asistentoma.
Ko so obstopili bolnika, je dejal profesor svojima pomočnikoma: »Gospoda, prosim vaju, poslušajta natančno hreščetj glas na levi strani prsi, da lahko postavimo pravilno diagnozo.« Po teh besedah je prekinila kmetova žena specialista: »Oprostite, gospod profesor, to je vendar glas našega jazbečarja, ki spi pod odejo z mojim možem «
Profesor je nato odvrnil: -^Draga žena, vi imate rea srečo, kajti zapomnite si, če ne bi tako hreščal pes, bi bil vaš mož izgubljen.«
Vojašnica v banki
Povratek francoske
eskadre v Pariz
Francoska letalska eskadra. ki šteje 26 letal in je nedavno srečno absolvirala polet nad Afriko v dolžini 25.000 km. se je z velikim zmagoslavjem vrnila v Pariz.
Francozi so svoje letalce sprejeli z največjim navdušenjem. Na Le Bourgetu jih je pričakovala večtisočglava množica, med drugimi najvišji predstavniki države. Več udeležencev poleta je bilo odlikovanih z redom Častne legije Središče sla%-nost; je bil seveda vodja eskadre, general Vuilie-min.
Nevarnosti zimskega športa
Sankanja se je treba naučiti!
Zastrupitve s svetilnim plinom
Smrt Karla Lindaua
Vdova Staviskega na poti k preiskovalnem!) sodniku
£e čaka. Ljubi otrok, ne obsojaj svojega očeta! Odpusti mi, da sem te napravil za siroto, da ne boš dobival od mene nobene podpore, do katere bi imel pravico. Ljubi Klavdij, misel, da bi mogel za vas postati tujec, mi je tako neznosna, da sem storil sklep, ki se mi zdi edini primeren. Otrok moj, ljubi svojo mater! Skušaj ji s svojo otroško ljubeznijo ublažiti silno bolečino, katero sem ji pripravil Bodi pošten človek ln hodi vedno po poštenih potih. Tvoja ma-
ti ml je bila v eni osebi mati, ljubica in žena. Bila je sonce mojega življenja. Ljub; jo in ji dokazuj svojo ljubezen kakor le moreš. Poljubljam te iz vsega vročega srca, pritiskam te nanj in ti pošiljam zadnji očetovski blagoslov. Tvoj nesrečni oče.«
Otroka Staviskega ne vesta še nič o smrti svojega očeta in neprestano sprašujeta, koo hodi oče tako dolgo, da se ne vrne domov. Pričakujeta pa, da se dan na dan vrne z s>velikega potovanja«.
O ženi Staviskega Dišeio. da ie bila prvotno prodajalka v neki trgovski hiši na bulvarju Madeleine v Parizu. Njena izredna lepota ji je pripomogla do hitrega napredovanja. Od prodajalke je najprej avan-zirala za damo za pomerjanje oblek v nekem modnem salonu na Champs Elysees. Imela je mnogo če-stiJcev, toda bila ja zaprtega značaja in se ni nobenemu zaupala. L. 1925. se je seznanila z »gospodom Aleksandrom«, kakor so tedaj splošno imenovali Staviskega, ki je bil posebne znan v mondenskih kopališčih in v letoviščarskib krajih. Mlada dama je nekaj mesecev po svojem srečanju s Staviskim ostala doma. Prišla ni več v trgovino niti po plačo, ki bi jo bila imela dvigniti, šele dve leti pozneje je stopila pred svojega nekdanjega šefa ter naročila pri njem kar za 100.000 frankov oblek in kožuhov. Nekdanja ma-nekinka, ki je medtem postala velika dama. se je nosila v teh toaletah kakor kakšna kraljica.
Stavisky je skrbel za to, da ne bodo morali njegovi svojci po smrti stradati in umreti od pomanjkanja. Zavaroval se je za 5 milijonov frankov in se je pogodil z angleško zavarovalne družbo, ki je pogodbo v celoti priznala, da prejme njegova žena zavarovalnino tudi v primeru njegovega samomora. Družba bo torej vsekako izplačala 5 milijonov frankov vdovi, toda vprašanje je. če ne bodo francoske oblasti zasegle denaria. ker tolmačijo stvar tako. da je sl«par plačeval zavarovalnino iz denarja. ki ga je poneveril drugim.
Neki pariški bulivarski list poroča tudi, da so našli odrerV^ Staviskesra čekovne kniižice z imeni 153 oseb. katerim je pokojnik izplača' več milMonsko nagrado. Levičarski ti<sk zahteva, ds se ta afera razčisti do konca, da se bo vedelo, kdo vse je prejemal denar iz rok Staviskega.
78. zasedanje sveta Društva narodov
Ker jr morala avstrijska vlada zaradi neprestanega nacističnega terorja osredotočiti na Dunaju ve; je število čet, so morali zaradi pomanjkanja primernih prostorov nastaniti vojaštvo v bančnem poslopju bivšega Boden Kredit Anstalta
Nevarnost spada k bistvu vsakega športa, brez nje bi ne imel prave-ga okusa. A od športnika, ki zahteva, da ga vzamemo resno, moramo s svoje strani zahtevati, da nevarnost dobro pozna in da jo zna z obvladanjem tehničnih osnov svoje discipline tudi premagati.
Največ nesreč, zlasti v zimskosportnih panogah, zakrivijo ljudje, ki moment nevarnosti podcenjujejo in si ne vzamejo truda. da bi se v določeni panogi izvežbali. V posebni meri velja to za sankanje, ki ga smatra večina ljudi za otroško lahko igro. Neredko v>dimo ljudi, ki jim je zimski šport drugače popolnoma tuj, in ki sedejo na sani, pa se spuščajo po najhujših strminah, ne da bi se niti zavedali nevarnosti, v katero drevijo. Dvakrat, trikrat se jim vožnja morda posreči, potem pa, ko so postali zaradi »usmeha« še bolj drzni, se jim postavi nepričakovana ovira na po<t — in nesreča je tu. A ne samo za takšne ljudi, temveč morebiti za vse. ki jim sledijo.
Sankanja se ni težko naučiti, kakor ne kolesarenja, toda ne boš našel človeka, ki bi brez najmanjšega pojma o tem, kako vzdržiš ravnotežje, sedel na kolo in se spustil z njim koj prvič po kakšni strmi poti navzdol. Takšnega človeka bi gotovo vtaknili v norišnico — če bi ga ne našli že mrtvega. S sankanjem ni nič drugače. Tudi tu se je treba učiti najprvo na položnih progah in šele tedaj, ko si se seznanil dobro s krmarenjem in zaviraniem, tako da sani lahko vsak čas obrneš v drugo smer ali ustaviš, se smeš spustiti na težje poti in v večje brzine.
Pri tem moramo opozoriti seveda še na eno zlo, ki zelo dvi^a nevarnost sankanja.
Pariški vlasularji so pokazali na neki razstavi svoje delo od 1900—1934
VSAK DAN ENA
»Veste, zakaj vas držim?« »Ker ste močnejši!«
(»New Yorker«)
To so neprevidni gledalci. Samo ob sebi umevno se jim vidi, da se postavijo baš na najtežja mesta proge in čakajo, da se »nekaj zgodi*. Samo ozka poto stane prosta sankaču, ki je potem neredko postavljen pred dilemo, da zavozi v gledalce in jih toliko in toliko poškoduje, ali pa da se prevrne z življenjsko nevarnostjo zase ...
Za zimski šport
Zelena in rdeča kombinacija
Pričeske našega stoletja
Polagoma se krčijo vesti o Staviskem. Pariški listi, ki stikajo za vsako malenkostjo iz sleparjevega življenja, priobčujejo zdaj še pismo, ki ga je pisal Stavisky svojemu sinu pred smrtjo. Pismo se glasi:
»Moj dragi mali Klavdij, moj srčno ljubljeni sinko! Ko ti bo mati izročila to pismo, boš že odrasel mož ali vsaj mladenič in boš mogel pravilno soditi o drami, ki je razbila naše skupno življenje. Do zadnjega sem upal in se trudil, da bi vam ustvaril pogoje za ne sicer razkošno, vendar pa mirno in brezskrbno življenje. Usoda je hotela drugače. Dogodki so ustvarili tak položaj, da se jim nisem več mogel upirati. Preostalo mi jc samo to, da izginem, da ne zamotam še bolj vašega življenja. S težkim srcem in obupan sem se odločil za ta korak. Sodim, da ie to vsekako boljše, kakor izginiti iz življenja za deset do petnajst let. Pomisli samo na to, da mi je komaj 43 let. Cez deset ali petnajst let bi bil že star mož.
Tvoja mamica je še zelo mlada. Ima pravico do življenja, do sreče, ki jo morebiti
GENEK A L MA RCHAN D,
eden izmed ustanoviteljev francoskega kolonialnega imperija, o čigar smrti smo poročali včeraj
§ O k O I § t T O
Smučarske izbirne tekme
Ljubljanska sokolska župa je imela v nedeljo izbirne tekme za tekmovalce in tekmovalke, ki se nameravajo udeležiti savcz-nih tekem v Bohinju Doseženi uspehi so pokazali, da se ta panoga telesne vadbe krepko razvija v sokolskih vrstah. Izbirna *ekma, h kateri so bUi prepuščeni le izvež-bant smučarji, <;e je vršila pri Škofljici.
Tekma je obsegala: za člane tek na da-l.4»vo 16 km in smučarske like, za članice: na daljavo 7 km in smuk. Y teku na daljavo je tekmovalo 5/ članov, od katerih so 4 dospeli na cilj izven konkurence. Pri smučarskih l;k:h je nastopilo 41 članov pri smuku pa 11 članic. V teku na daljavo je tekmovalo 20 č!an'c. od katerih ie b;!o 8 tekmovalk izven konkurencc. Tekmovalna proga na 16 km je b;la izpeljana od Lani.šč po dolm- Buciharja do vasi Hudih polic preko polja in travnikov na Šmarie—San. čez križišče železnic" na rob vasi Paradi/a. mimo cerkvice sv. Magdalene in vasi Repč in Pleš. čez hrib Vr-Hovko in potem navzdol mimo hiš vasi Malega vrha k cilju. Tekmovalna proga je bila zelo lepa in razmerno ne pretežka. Tekmovalna proga članic se je začela na istem mestu kakor za člane, a se je odcepila pred vasjo Šmarje— Sapo-ni preko polja n travnikov ob stari cesti navzdol skozi vas R-.izdi-to in Tlake po polju in trivn;k;h na cilj. Člani so tekmovali v smučarskih likih pod gradom L;sičjem. v smuku pa so se kosale članii
Prvi ie prisp Petrič Tone ("Ljubljanski Sokol j v času 1.19.10; drugi Troha Karo! (Vrhnika) 1.21.45: tretji Murovec Anton (Ježica) 1.22.30: četrti Bračič Danilo (Ljubljana IV) 1.22.33- peti Ilovar Ivan (Sokol I) 1 22.50: šesti Švigcli Jože (Borovnica) 1.25.30 V smuških likih ie dosege! prvo'mesto Ora-žem Franc (Ljubijn.as.ki Sokol"! v času
dve pefnki sekund, drugo Fakin Boris (Ljubljanski Sokol) 1 min 01 sek dve pe-tinki, tretje T.:sjak Lade (Ljubljana — Šiška) 1 min 03 sek. 1 pet., četrto Lavrih Karol (Moste) 1 min. 03 sek. 3 pet., peto Kačič Metod (Ljubiima — Š*ska) 1 min. OS sek. 1 pet., šesto Primožič F>-anc (Ljubljana II) 1 min. OS sek. 3 pet. Članice: tek na 7 km. V najboljšem času je prispela na cilj l "rbas Rcni fSokol I) 54 min. 7 sek., druga CJrmek Nada (Ljubljanski Sokol) 57 min. 47 sek.. tretja Čebular Sonja (Ljubljanski Sokol) 1 ura 3 sek., četrta Jeras Ivana (Ljubljana — Šišika) 1 ura 35 sek., peta Marinko Joža (Ljubljanski Sokol)
hriba Vrhovke. na cilj pri teku na 16 km
l
ura -I< se-K..
šesta Perhavc Olga (Moste)
1 ura 1 min. 39 sek. V smuku je dosegla najboljši čas sestra Urbas Ren' (Sokol I)
0	nrn. 9 sek.- druga je bila Jeras Ivana Ljubliana — Šiška) 10 min. 13 sek.. tretja Marinko Joža H jubljanski Sokol) 11 min. 17 sek. 2 pet. Iven konkurence so pri teku na 16 km dosegli naslednji bratje nastopni <t'3s: prvi Senčar Lado (Ljublianski Sokol) < ur« 17 min. 4 sek., diugi Tavčar Sieg-frid ''Ljubljanski Sokol) 1 ura 19 min 5 sek.. Košir Milan ''Sokol I) 1 ura 24 min. '">0 sek.: pri član;cah pri teku na 7 km: Treo >"ur«fe ([Jubljanski Sokol) 57 nrn. 42 sek., Brtricr Marija (Ljubljanski Sokol)
nrn. '0 sek,- v smuku pa: H-aier Marija (Ljubljanski Sokol). Treo Morda (Ljubljanski Sokol) 9 min. 51 sek in Sodnik Zor-ka fLiublia>nski Sokoli 10 minut.
K save/nim smučarskim tekmam v smučarskih likih se morejo po doseženih rezultatih na župni izbirni tekmi priglasiti: Oražcm Franc. F-vkin Boris. Lisjak Lade,
1	avrih Ka^ol. Kakčič Metod. Primožič Franc. I'rbas Marijan. Yid;c Erik. Mer-bar Mlain. Zuccato Remi2;. Mulatovič Lado. Šv:<?e1i Jože. Švigelj Milan. Kraigher Jurij. Sodnik Moriš. Jordan Bal do. Ri>me Leopold Slapar Franc, Valentinčič Jože, Petrič Anton, Primožič Ludovik, Bratska društvena načelništva pozivamo, da najkasneje do IS. t. m. priglasijo tekmovalce ra smuške like. Opozarjamo, da se bo tekma v smučarskih likih vršila v vrstah treh tekmovalcev. V primeru, da društvo nc bi moglo sestaviti samo takšne vrste, naj priglasi tekbmovalce in iz posameznikov se bo sestavila župna tekmovalna vrsta.
Be!ovsisle sokolskega društva v Celju
Sokolsko društvo v Celju je imelo v sredo 10. t. m. zvečer svoj 44. redni občni 7:'oor v telovadnic: v Sokolskem domu v Ga-berju ob udeležbi nad 300 članov in članic. Prisotnih je bilo tudi mnogo oficirjev in podoficirjev-Sokolov.
Starosta br. dr. Milko HraSovec je v uvodnem govoru najprej pozdravil vse udeležence, zlasti župnega starosto br. Smert-n::ka, zastopnika vojske polkovnika br. Ga-vrilovida in Goluboviča ter predstavnike civilnih oblastev. V svojem poročilu je omenil, da je bilo preteklo leto v znamenju 70-letnice ustanovitve Ljubljanskega Sokola, in veličastnega sokolskega zleta v Ljubljani, ki se sra je tudi Sokolsko društvo v Celju udeležilo v velikem številu. Sokolska organizacija se stalno pomlaja, ker veje mlad duh iz sokolskih vrst. Sokolska ideja je v naši državi povsod na zmagovitem pohodu in pridobiva trdna tla tudi med kmečkim prebivalstvom. Sokol zaznamuje v vseh p;incgah nove, lepe uspehe. Letos sta pred nami velika pokrajinska zleta v Zagrebu :n Sarajevu, ki naj tudi pokažeta moč So kolstva na našem selu. V obeh telovadnicah celjskega Sokola je oilo lani opravljenega zelo mnogo deia. Ko je povodenj lani 23. septembra opustošila sokolsko telovadnico v mestu, ki je sedaj že popravljena, se je skoro vse delo koncentriralo v telovadnici v Sokolskem domu v Gaberju. Članom prednjaškega zbora gre vse priznanje za požrtvovalno delo. Društvo je pokazalo pri raznih nastepih številčno in tehnično velik napredek. V zadnjem času se je v društvu tudi razmahnilo smučarstvo. Z naklonjenostjo celjske mestne občine si je društvo zagotovilo 25-letno najemno pogodbo za Glazijo, na kateri si bo Sokol zgradil letno telovadišče. Ker je mestni občinski svet negativno rešil vprašanje smučarske skakalnice v mestnem parku, ki sta jo nameravala zgraditi Sokolsko društvo in Savinjska podružnica SPD bo treba iskati drug prostor. Sokolsko društvo izreka mestni občini celjski, upravi premogovnika v Velenju, banski upravi. Savezu SKJ in časopisju iskreno zahvalo za podporo. Sokol ne more mirno gledati dogodkov, ko se naši konzulati v Avstriji napadajo z bombami, na drugi strani pa pri nas tako dobro ravnamo z nemško manjšino, ki se upa sestavljati lastni nacionalni kataster. Naš
jezik je na Koroškem preganjan in Slovenci tam nimajo svojih šol, v naši državi pa dajemo Nemcem nemške šole. Sokolstvo v borbi proti nemški šoli ni našlo zaslombe, dočim so Nemci prejeli glede svoje šole v 14 dneh ugodno rešitev. Pred vojno so nemška podjetja pri nas propadala, slovenska pa so se množila, dočim je danes ravno obratno. Nujno potrebno je, da se ob enakih pogojih strogo ravnamo po geslu -Svoji k svojim!«
župni starosta br. S m e r t n i k je sporočil pozdrav celjske sokolske župe in želel občnemu zboru čim več uspehov; nato pa je društveni tajnik br. B a š a izčrpno poročal o uspešnem internem in zunanjem delovanju društva, o članstvu, javnih nastopih in prireditvah, tečajih in raznih sokolskih akcijah.
Iz poročil br. načelnika Poljšaka in s. načelnice Grudnove posnemamo, da je bilo lani vseh telovadnih oddelkov IS in to 11 moških in 7 ženskih, članov je telovadilo 89, moškega naraščaja 87. moške dece 154. članic 66, ženskega naraščaja 57 in ženske dece 134. skupno torej 580 oseb: 323 v moških in 257 v ženskih oddelkih.
Poročilo blagajnika br. N a p r u d n i k a izkazuje 74.701.82 Din prejemkov in 73 tisoč 964 Din izdatkov, društveni dolg pa znaša 63.724.03 Din.
O prosvetnem delu, predavanjih, nagovorih. raznih prireditvah itd. je poročal prosvetar br. Roš. Omenil je tudi, da si Sokolsko društvo s podporo žuoe in saveza že nekaj let prizadeva, da se mladina, naša po rodu in jeziku, odtegne poučevanju v manjšinskem razredu s tujim učnim jezikom, kar sicer dogaja preko meje na Koroškem in Primorskem, a bi moralo biti po osvobojenju pri nas nemogoče. Društvo je nastopilo tudi proti gojitvi nemške telovadbe v Celju, v nacionalni državi s sokolsko organizacijo se dogaja, da tu med nami izhaja list, ki slavi vsenemške težnje voditelja tuje države, ki se odkrito zanima za neko narodno manjšino pri nas. Tudi tu to treba najti kakih novih poti, ki bodo vodile k cilju, da ne bo več žaljen naš nacionalni ponos.
Knjižničarka g. Z. L u z n i k o v a je poročala, da ima društvena knjižnica 471 knjig, mnogo muzikalij. album fotografij z nastopov pred vojno in po vojni in društveni afhiv. Društvo je naročeno tudi na razne domače in češke sokolske liste.
Po poročilu matrikarja br. Kovačiča je imelo društvo lani 31. decembra 1.111 pripadnikov (napram 1002 dne 31. decembra 1932) in sicer 480 članov, 199 članic, 87 moškega in 57 ženskega naraščaja ter 154 moške in 134 ženske dece. Na novo je lani pristopilo 138 članov in 30 članic, izstopilo pa je 66 članov in 2 članici.
V Imenu akcijskega odbora ra gradnjo
letnega telovadišča na Glaziji je poročal br. T. G r o b e 1 n i k, da je bilo doslej podpisanih obveznic za 46.928 Din ln da je bilo od te vsote ob koncu 1. 1933. vplačanih 15.912 Din. podpisovanje obveznic za letno telovadišče se nadaljuje.
Na predlog člana nadzornega odbora br. inž. O z v a 1 d a je prejel blagajnik abso-lutorij, nato pa je še poročal društveni gospodar br. Dolžan o društvenem inventarju. Omenil je tudi, da je stari društve ni prapor že v takem stanju, da bo treba misliti na novega, j Sledila je svečana zaobljuba novega članstva, med katerimi je mnogo oficirjev in podoficirjev, nato pa so se novi člani vpisali v knjigo zaobljube.
Pri volitvi nove društvene uprave sta bi li predlagani dve listi. Po debati, v katero so posegli br. župni starosta Smertnik. Fric in Pogačnik, je bila z veliko večino glasov sprejeta lista, ki jo je predlagal br. B. Mikuletič.
Novo upravo tvorijo naslednji bratje in sestre: starosta dr. M. Hrašovec, I. pod-starosta sreski načelnik dr. Vidmar, II. podstarosta Sirec, načelnik Poljšak, pod-načelnik Prelog, načelniea M. Grudnova, podnačelnica Križmaničeva, tajnik Novak, blagajnik Naprudnik, prosvetar prof. ščuka, društveni novinar Roš, matrika r Kovačij, matrikarica M. Kovrčeva, knjižničar Pogačnik, gospodar Dolžan, društveni zdravnik dr. Flajs ; odborniki: Stanič, Pavlin. Pušnik. poročnik Tkalčič, Požarjeva in Z. Luznikova; namestniki: Jelen, Cerne in Karbova; nadzorni odbor: ravnatelj Kralj, inž. Ozvald, B. Wltavsky in T. Grobelnik ; razsodišče: dr. Dolničar, dr. Požar, dr. Nendl, dr. Orožen in Dečman.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da ostane mesečna članarina 4 Din tudi letos neizpremenjena.
Iz življenja na deželi
Smučarske tekme češkoslovaškega So-kolstva. Tudi letos priredi ČOS zvezne smučarske tekme od 15. do 18. februarja v Rlaveh v Krkonoših. Tekmovalo se ho v teku mož na 30 km, v tročlenškili r-a-trolah članov na 12 km, kjer bo vsak fek-mova.lec imel s selvoj 5 kg težak nahrbtnik, člani v teku na 10 km. in sicer v treh oddelkih, med njimi v enem za starejše smučarje in na 10 km tretji oddelek mlajših. članice imaio določen tek na 8 km, dalje stafetno tekmo na 3X5 km ter smuk na 2 km. Moško članstvo čakajo seveda tudi skoki ter končno še združena tekma na 16 km teka in v skokih. Program je velik in izdaten ter zahteva od tekmovalcev mnogo priprav in vztrajnosti. Gotovo pa je, da ima češkoslovaško Sokolstvo v svojih vrstah ne samo največje število smučarjev sploh, temveč tudi prav dobre in izvrstne tekmovalce, ki hodo bogati program v velikem številu absolvirali. Novo je, da se smejo udeležiti tekem samo oni, ki so registrirani pri ČOS kot sokolski smučarji, oziroma smučarke.
S
R T
Propagandne smučarske tekme za Mežiško dolino
Dne 21. t, m. priredijo vsa zimsko-sport-na društva v Mežiški dolini in v Slovenj-gradcu propagandno smučarsko tekmo na daljavo 18 km pod pokroviteljstvom sre-skega načelnika g. dr. Tekavčiča.
Tekmuje se po pravilih JZSS in so k tekmi pripuščeni samo tekmovalci, ki se na startu izkažejo z verifikacijsko legitimacijo. Start je določen ob 9. v Kotljah pri Gu-štanju, cilj pa v Mežici nad Prevaljami. Proga vodi po izbranih odprtih terenih. Tekmovalec doseže na progi višino obgorja Uršlje gore in vozi po krasnih grebenih tega obgorja, nakar se spusti v smuku na cilj v Mežico. Našel bo za zimski šport najbolj primerne terene, ki jih skriva pogorje Mežiške doline v svojih predelih.
Dohod smučarjev iz Maribora in drugod 21. t. m. s prvim jutranjim vlakom do postaje Guštanj-Ravne. Jako primeren je tudi dohod že v soboto popoldne ali zvečer. Prenočevanje v Guštanju. 21. t. m. ob 8. odhod tekmovalcev iz Guštanja na start v Kotlje. Tekmovalci iz gornje Mežiške doline (Mežice, Prevalje, žerjav in črna) se sestanejo v Guštanju ob prihodu jutranjega viaka ob 6.
Snežne razmere so najboljše in se priporoča izlet tudi smučarjem netekmovalcem, ki lahko uporabljajo tekmovalno progo po odhodu zadnjega tekmovalca. Prevoz prtljage do starta v Kotljah do cilja v Mežici za vse smučarje brezplačen. — Popoldne istega dne se vrši slalom-tekma v Mežici.
Po končani tekmi razdelitev častnih nagrad prvakom tekme na daljavo in slalom tekme, nato smučarska veselica. Zveza k vlakom za povratek je urejena.
Prijavnina društvenih članov Mežiške doline in Slovenjgradca 10 Din. za ostale 15 dinarjev. Prijave sprejema Smučarski klub »Guštanj-Kotlje« v Guštanju do 20. t. m.
Smučarski klub Ljubljana. Danes ob 18. bo v klubskem lokalu Zvezda, II. nadstropje, sestanek vseh tekmovalcev kluba in vsega naraščaja letnika 1916 in 1917. Zaradi posaveznih tekmovanj je udeležba na sestanku za vse tekmovalce in naraščajnike navedenih letnikov obvezna. Istočasno se lahko priglase novi naraščajniki vseh letnikov. Tekmovalci Ješe Rajko, Dobrič Vašo, Hočevar Marjan, Lukež Jurij, Ogrin France, Hribermk Bogo, Deučman Herbert, Gregorič Vili, Lojze Franc, Pleša Vekoslav, Starman Adolf, Sešelj Franc, Steiner Ri-naldo, švidelj Milan, Taučer Sigfrid, Zupan Ervin, Legovič Drago, Zore Slavko in Božič Ivan naj se poleg ostalih tekmovalcev zanesljivo udeleže sestanka zaradi izpolnitve verifikacijskih prijavnic. Oni, ki še niso oddali fotografij, naj to nemudoma store.
Mariborski zimsko-sportni podsavez ima
v svojem sporedu 21. t. m. Motoskikjoring in Skikjoring na vojaškem vežbališču Tez-no pri Mariboru skupno z Motosekcijo --,Pe-runa«, 27. in 28 t. m. smuško tekmovanje v teku in v skokih posamezno in kombinirano (za tekmovalce in za moštvo) za prvenstvo MZSP in dravske banovine. — Opozarjajo se vsi tekmovalci, da se temeljito pripravijo za te tekme. Informacije za 21. t. m. pri g črepinku, trgovcu, Melj-ska cesta, za 27. in 28. t. m. v trgovini Šport, Stoječ. Trg Svobode. — K vsem prireditvam vozijo avtobusi mestnega avtobusnega podjetja. Vožnja na Tezno tja in nazaj 5 Din v predproda ji v postalališču avtobusnega podjetja na Glavnem trgu. — Opozarjajo se člani, k! niso poravnali prispevkov, da to nemudoma store, ker se bo-
do sicer 25. t. m. brez izjeme črtali lz seznama članstva.
Smučarski šport v Ptuju. Dne 2. februarja se vršijo v Ptuju pod okraljem SKP damske prvenstvene tekme MZSP. Start ob 14. pri gostilni >Novi svet«, kjer je tudi cilj. Proga vodi čez Panorama hrib in je dolga 5 km. Proga je v splošnem lahka, padec znaša kvečjemu 10 do 12 odstotkov. V prvi ktaegoriji bodo tekmovali do 20 let, druga pa od 20 let dalje. Pravico do star-tanja imajo le verificirane tekmovalke. ■ Prijavnina 10 Din za osebo. Prijave je poslati do najkasneje 31. t. m. KK Ptuj, v roke g. dr. Ivana Schneditza, odvetnika v Ptuju. Kasnejše prijave se bodo vpoštevale le proti dvojni prijavnim, žrebanje bo 1. februarja ob 20. v Društvenem domu. Posamezna darila se bodo objavila osem dni pred tekmo. Ob slabih snežnih razmerah se bo tekma odpovedala potom radia Ljubljana 1. februarja z opoldanskimi poročili.
Jugoslovenska akademska smučarska organizacija. Danes ob 18.30 važna seja na tehniki.
Pripravljalni odbor ljubljanskega table-tenis podsaveza. Sklicujem sejo pripravljalnega odbora danes ob 20. v kavarni Evropa.. Pozivam delegata ŽSK Hermesa, SK Ilirije in SK Reka, da se iste sigurno udeleže. Važno zaradi ustanovne skupščine ljubljanskega table-tenis podsaveza. Predsednik.
Tekma za zimski poka), med Primcrjem ln Reko. Z ozirom na poročilo v ponedelj-skem »Jutru«, da je sodnik predčasno prekinil tekmo, ker se pristaši Reke niso pokoravali njegovim odredim ter da so vdrli na igrišče, nas naproša SK Reka, da objavimo, da ni točno, da bi bili pristaši Reke imeli konflikt s sodnikom, temveč da je to bilo večinoma neopredeljeno občinstvo, med katerim so bili samo trije člani Reke. Resnica je, da je sodnik prekinil igro zaradi tega, ker se del občinstva ni odzval njegovi zahtevi, naj se preseli na drugo stran igrišča. Rednega poteka igre pa ni oviral nihče in tudi nihče ni vdrl na igrišče. najmanj pa člani ali pristaši Reke.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Igralci prve in ligine skupine, ki imajo čas, naj pridejo na trening danes ob 17., ostali pa ob 18.30.
KS Ilirija (lahkoatJetska sekcija). Drevi ob 19. bo v klubski sobi kavarne »Evrope« obvezen sestanek članstva sekcije, katerega naj se udeleže: Agrež, Banko, Babler, Brtinett, Dečman, Dobovšek, Finec, Gerzi-nič Leo in Slavko, Glavnik Marjan, Gogala Jože. Gradišar, Habič, Ilovar. Gregorka, Grtinfeld Janez, Jeglič, JeliČ, Jerančič, Ju-ričev, Kalčič, Kveder, Lejka, Megušar Maks in Milan, Nagy, Osterman, Oroszy, Osvald, Otahal, Outrata, Omerza, Pavšič, Pleter-skv. Pfeifer. Pribovšek. Pustišek, Rihar, Rupnik. Slapar, Sočan, Starman Adolf in Lado, Stepišnik, Svetic, Stegu Milan in Konrad. Svetek. Senčar Lado in Polde, Stropnik, Schifrer, šporn, Trobec, Vesenjak, Vrečko. Wildmann, Zuccatto R., Zupan, Župančič Neli ln Franc ter vsi novo prijavljeni člani. Treningi v telovadnici na Grabnu se vrše vsak torek in petek, obakrat s pričetkom ob pol 19. Polnoštevilno ln točno!
SK Reka. Seja upravnega odbora danes ob 18.30 v Sokolskem domu. Zaradi važnosti nekaterih točk dnevnega reda je udeležba strogo obvezna.
SK Mars. Danes ob 20. strogo obvezen sestanek v gostilni gtarbek zaradi nedeljske tekme. Javijo naj se Zavrl I in n. Hu-mar T in n. Dolinar. Pogačar. Klingelstein, Krašovec. Jenko. Vrhovec, Zigon. Zupane, Burgar, Zupančič. Drobež II in Novak.
Z Jesenic
s— Turistovski klub »Skala« na Jesenicah priredi danes 18. t. m. v telovadnici osnovne šole na Jesenicah ob 20. skiop-tično predavanje »Prva pomoč in reševanje v planinah«. Predaval bo g. dr. Bogdan Brecelj, ki je dobil v ta namen iz inozemstva nove d;«p<>zitive
s— Občni zbor sokolskega društva se bo vršil drevi točno ob 20. v Sokolskem domu na Jesenicah. Pozrvliejo se vsi člani in član:ce. da se občnega zbora zanesljivo ude.lrže. — Posebna točka občnega zbora bo pravilnik o prispevanju članstva k sanaciji Sokolskega doma.
Iz Litije
i— Na litijskem sreskem načelstvu je
uvedeno uradovanje le v dopoldanskih urah. Sprejemni dnevi so v torkih in petkih. Izjeme veljajo le za nujne primere, ki jih sprejemajo tudi v popoldanskih uTah dežurni uradniki.
i— Akcija za pogozdovanje. Gozdarski referent pri litijskem sreskem načelstvu je razposlal! na vsa županstva opozorilo, naj vlože gozdni posestniki, ki žele letos po-gozditi svoje parcele, prošnjo z navedbo števila sadik. Interesenti se naj obrnejo čim prej na pristojna županstva. Sadike bodo iz hanovinske gozdne drevesnice na Ponovičah.
Iz Trbovelj
t— Smrt uglednega moža. Včeraj v sredo zjutraj je umrl po dolgi in mučni bolezni ugledni Trboveljčan restavrater rudniške restavracije pri kolodvoru g. Dominik Kokalj v najlepši moški dobi 57 let. Pokojni je bil znan daleč naokrog kot ugleden oibrtnik in šaljivec. ki je znal goste z vedno zdravim humorjem spraviti v najboljšo voljo. Humor mu je lajšal tudi trpljenje v budi bolezni. Dobro se zavedajoč, da mu ni več pomoči, je prenašal velike bolečine s šalami na listah, da ne bi vznemirjal svojih najbližjih. Bil je močno priljubljen in od vseh spoštovan. Zapušča ženo in petere preskrbljenih otrok. Dobremu možu bo ohranjen trajen skomin, težko prizadeti družini naše iskreno sožaljc!
t— Zborovanje* čebelarjev. Na treh kraljev dan se je vršil na deški narodni šoli v Trbovljah zbor čebelarske podružnice, ki ga je vodil predsednik g. Fran Lebar, šolski upravitelj v Hrastniku. Zborovanja se je udeležilo 33 čebelarjev. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da šteje podružnica 30 članov, ki posedujejo 36 kranjičev 219 A. Ž. in 80 drugih panjev, skupno 335 panjev. Neorganiziranih pa je še precej čebelarjev, ki posedujejo skupno 249 panjev. V svrho smotren. čebelareje bi bilo priporočljivo, da se organizirajo v podružnici tudi ti čebelarji. Novi upravi predseduje g. Lebar, ki je predaval o temi: »Kako dobimo dober med in kakšen ne sme biti med«, g. Hauck pa je govoril o pomladanskih poslih v čebelnjaku Obe strokovnjaški predavanji sta bili sprejeti od zborovalcev z velikim odobravanjem. Razpravljalo se je tudi o zboljšanju čebelne paše. Za leto 1934. je bil sprejet naslednji delovni načrt: kuha voska na belo nedeljo, praktično predavanje v maju pri Sv. Katarini, v jeseni pa pri Ašenbergerju na Dolu, odprodaja stiskalnice za satje in parni topilnik. — Podružnica poseduje najmodernejše čebelarsko orodje, ki ga izposojuje svojim članom brezplačno, nečlanom pa proti odškodnini.
t— Občni zbor pevskega društva »Zvon« se bo vršil danes, 18. t. m. ob 20. v mali dvorani Sokolskega doma. Vsi aktivni in podporni člani vabljeni!
t— Dar. Uredništvo celjske pošte je darovalo v spomin pokojne g. Torijeve Sokolu 200 Din. — Iskrena hvala.
t— Dobrodelna prireditev. Rdeči križ priredi 1. februarja ob 20. v Sokolskem domu svojo vsakoletno dobrodelno prireditev. Sodeluje sokolski orkester. Prireditve RK so običajno lepe m priljubljene, zato je pričakovati dobrega obiska.
Iz Konjie
nj— Iz delovanja JNS v konji$kem okraju. V Tepanju se je ua praznik Treh kraljev vršil ustanovni občni zbor občinske organizacije JNS. Prisotnih je bilo preko SO mož, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem gg. nar. posl. Gajška Karla, notarja Jereba Rada in kmet. referenta Nemca Ivana. Po poročilih so izvolili odbor s predsednikom Gabrijelom Kumrom. Sedaj ima sreska organizacija v vseh ob. činah svoje organizacije, razen tega še dve krajevni organizaciji in več poverje-ništev. — V teku januarja se bodo vršili še drugi občni zbori pri občinskih in krajevnih organizacijah.
nj— Planinska postojanka na Pesku, last dravinjske podružnice SPD v Konjicah, se razveseljuje v letošnji zimi izredno lepega in skoro stalnega obiska koče. Zlasti je bila koča obiskana r božičnih in novoletnih praznikih. Silvestrovo se je slovesno obhajalo ob prisrčnem razpoloženju številnih gostov iz Maribora in Ko. njic. Za dobro hrano skrbi marljiva oskrbnica. toči se v koči izborno vino iz konjiških vinogradov. Ves čas, odkar je zapadel sneg, se vrši tudi smučarski tečaj, ki se ga udeležujejo od časa do časa tečajniki iz Maribora, Konjic, Zagreba in celo iz Mitrovice in Beograda, ki so z razmerami v koči izredno zadovoljni. Za ne. deljo 21. t. m. je prijavljena spet večja družba iz Konjic.
nj— Občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za konjiški srez bo v nedeljo 21. t m. ob 10. v Ločah v prostorih tamošnjc narodne šole. Istotam bo ob 11. občni zbor podružnice Čebelarskega društva.
Iz Ptuja
j— Slovenski vokalni kvintet bo 20. tega meseca koncertiral v Ptuju. V kvintetu po-jo brata Petrovčiča, Štiibernrk, Jug in Sulc. Opozarjamo na koncert tega umetniškega združenja, ki ga domači rn tuji kritiki ocenjujejo z največjo hvalo Po koncertu v
Ptuju nastopi kvintet tudi v Ljutomeru. *
DOLENJI LOGATEC. Hvaležni smo piscu dopisa v »Jutru« z dne 12. t. m., da je spravil v javnost vprašanje glede uradnih prostorov sieskega načelstva Županstvo občine v Dolenjem Logatcu se že dolgo časa trudi, da bi dobilo primemo stavbo za urade sreskega načelstva. ker dosedanji zasilni prostori absolutno niso primerni, saj »o docela nehigienski. Zakaj dopisnik ne privošči uradništvu vsaj toliko higieni ustrezajočib uradov, kakor jih privošči strankam v stanovanjski hiši posojilnice? Vsi v Logatcu vedo. da sc ni nik-
dar govorilo o kaki prezidavi imenovane hiše. ki je sicer popolnoma prikladna /a sreske urade O stanovanjski bedi pa v Logatcu sploh n: govora, ker jc sedaj na razpolago kar osem družinskih stanovanj. Prepričani smo, da bi dopisnik županstvu zelo ustregel, če bi pomagal najti primemo vsoto za realizacijo baje že izgotovljcne-ga načrta uradnega poslopja.
BREŽICE — ZA KO T. Vse občane vabimo. da sc udeleže ustanovnega občnega zbora Rdečega križa v nedeljo 21. t. m. ob 10.15 v prostorih hotela Volčanšek (poleg postaje). Klic po društvenem delovanju je zadonel po naši občini, zato pr';d;-te vsi, ki hočete sodelovati in pripomoči svoji občini do čim večjega napredka. S:i-mo smotren o in nesebično delo nas dovede do usnehov. Prinravlialni odbor.
ROGOZNICA PRI PTLJU. V nedeljo se je vršil občni zbor občinske organ i za c:je JNS, ki je bil zelo dobro obiskan. Zbora se je udeležil tudi tajnik sreske organizacije JNS iz Ptuja g. dr. Fcrmevc. ki je podal poročilo o delovanju celolctr.c politične organizacije in tudi dajal potrebna pojasnila. Sklenilo se jc da se bo pobirala letna članarina po 2.50 Din. cd katerega zneska odpade za legitimacijo 1 Din in za naročbo Glasnika 5<J pur. Razpravljalo se je tudi obširno o raznih cestah, ki bi se naj uvrstile med banovin ske ceste. Tudi o regulaciji potoka Ro-goznice in regulaciji Drave od Ptuja do Borla je bilo govora. Zlasti zadnja regu lacija je nujno potrebna. Zbor je sprejel tozadevno resolucijo. Na predlog pre i-sednika g. Potočn:ka se je odposlala Nj. Vel. kralju vdarostna brzojavka. V odb >r so bili izvoljeni: za predsednika g. ruV--Franc, za podpredsednika g. Šimenc Ig ac. za tajnika g. Potočnik Martin, za blag-ai-nika g. Ropič Jožko iz Budine in v odbor še nekaj uglednih kmetov.
SLOVENSKA BISTRICA. Slo ven j ob-strišSco učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 20. t. m. v Slovenski Bistrici ob 10. d(*po!dne na deški osnovni šoli. Poleg rednega dnevnega reda bo tudi predavanje gospe Piricmajerjeve. K zborovanju se vabijo tudi učiteljski abiturienti v okraju, ki so še brez siiužbe
SMLEDNIK—TRBO.TE Kakor je še mlada strelska družina pri nas, vendar kaže vidne in zadovoljive uspehe. Zainteresiranost za to prevažno korporacijo je velika in je pričakovati še večjih uspehov, za katere smo dolžni izreči zahvalo vsem javnim delavcem, ki so le kaj pripomogli k ustanovitvi te organizacije, posebno pa br. predsedniku Komurki Rudolfu. Zahvala gre tudi orožništvu, posebno br. čuješu. V nedeljo dne i. t. m. je imela družina spet propagandno premijsko sobno streljanje Smledniku, kjer se je zbralo proti pričakovanju izredno veliko število ljubiteljev streljanja. Od sto dosegljivih točk jc dosegel žand. narednik Mehmedovič Pašan iz Smlednika z 90 točkami prvenstvo in je dobil lepo darilo. Takih propagandnih streljanj namerava družina prirediti še več Na pustno nedeljo pa priredi nagradno sobno streljanje za prvenstvo strelsk;h družin bližnje okolice, zato vabimo, da se bližnje družine takoj priglase k udeležbi. Po razglasitvi prvenstva bo prva maške radna veselica naše družine.
SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Na pobudo g. Janka Zunkoviča, predsednika srbskega kmetijskega odbora v Ptuju in vodje tukajšnje kmetsk0 nadaljevalne šol«-g. Geča Ivana se je vršilo v nedeljo JI. t. m. predavanje o svinjskih kužnih boleznih. Nudil nam ga je priljubljeni živino-zdravnik g. Joško Nardin iz Ormoža. Predavanje je nadvse dobro uspelo. Največji razred tukajšnje šole je bil prenapolnjen. Prišlo je okrog 200 gospodarjev, gospodinj in mladeničev. Po zanimanju slušal-cev se da sklepati, da je bilo predavanja dobro naštudirano ter je predavatelj s svojim prijetnim nastopom imponiral poslušalcem. Ljudstvo ima veliko koristi od takih predavanj. Predavatelj se je potrudil. da vzorno s slikami pokaže kužne bolezni pri svinjah in poslušalce opozoril na velik pomen cepljenja, ki se je začelo deloma izvrševati, a se bo še razširilo. Posebej je predavatelj fantom tukajšnja kmetsko nad. šo!e razložil živalske poro. de, jih opozoril na najvažnejše napake, k: se dogajajo, in nepravilno ravnanje, želeti bi bilo, da nas g. Nardin še večkrat obišče s tako koristnimi predavanji. Tudi enakih predavateljev v sorodnih gospodarskih panogah si želimo.
VRANSKO. Občinska organizacija JNS za trg bo imela občni zbor v nedeljo 21. tega meseca ob 15. v Košeninovi gostilni. Na občnem zboru bo poroča! o političnem in gospodarskem položaju poslanec g. Ivan Prekoršek. Udeležba za člane obvezna, še nevčlanjeni pristaši lahko pristopijo občnem zboru k organizaciji.
n«
Ra
Petek. 19. januarja.
LJUBLJANA 11: Poeavje II. (J. Lapajne).
—	12.15: Plošč*. — 12.45: Poročila. — 18: Cas, plošče. — 18: Reproducirana glasba. 18.30: Sokotetvo- — 19: Predavanje ZKD. — 19.30: Izleti za nedeljo. — 20: Wa<rnerjov veSar, izvajata ga. Marčec-Olupova in go^p. Mareec. — 20.45: Radio - orkester. — 21.30: Čas, poročila. — 21.50: Radio jazz. vmes [>«.-je šlagerje gosp. Jelačin.
BEOGRAD IG: Orkester. _ 17; Narodna glaeba. — 20: Slušna igra. — 20.30: Orkester in godba na pihala__ 22-03: Plošče. —
ZAGREB 12.30: Plošče. - 17: Konc?rt ru-
eketga zbora in orkestra baialajk. _ 20:
Koncert iz Beograda. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.35: Plesni koncert. — 20: Prenos opere »Oberon; iz gledališča — BRNO 19.30: Prenos iz Prag?. — 20: Ork*-etsr. — 20.55: Koncert baialajk. — 21.35: Klavirski koncert. — VARŠAVA 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 22.40: Plesna niuzika. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.55: Kitare. — 17.30: Pesmi. — 19.20: Glasbene novosti. — 20.45: Predpjstni program. _ 22.55: Plošči. — BERLIN 20.05: Koncert iz Konigsberga. — 21: Beethovnom V. simfonija. — 22.35: Orkester. — Ko-NIGSBERG 20.05: Koncert vojaške codbf.
—	21.30: Pesmi. — 22.30: Plošče. _ 215: Beathovnova glasba. — MCHLACKER 10: Koncert. — 21: Pr-nos> iz Berlina. _ 21.?»: >šumi Marica«. — 23: Beethovnova glasb t.
—	24: MeSan program- — BUDIMPEŠTA 17.30: Godalni trio. — 19.30: Prenos opr.> iz gledališča — 22.50: Lahka in plesni glasba. — RIM 16: Klavirski koncert. — 20.40: Lahka glasba. — 21.20: Me5an nro-gram.
30
EKSPRESNEGA VLAKA
Roma o
15. POGLAVJE Grof de la Roche
Van Aldin je molče prebral pismo do konca. Gnev mu je poganjal kri v obraz. 2ile na čelu so mu stopale iz-pod kože in prsti njegovih velikih rok so se krčevito zagrebaH v dlani. Brez besede je vrnil pismo. Carrege je napeto strmel v svojo pisalno mizo, Caux je gtedal v strop, in Hercule Poirot si je nežno oprhaval namišljeni prašek z rokava. Tenkočut.ie je velevalo vsem trem, da ni v tem trenutku nihče izmed njih pogledal van Aldina.
Seie čez dokaj časa je naše! preiskovalni sodn<k toliko poguma, da se »e dotaknil mučnega predmeta.
»Morda vam kaka slutnja pravi, monsieur,« je zamrmral, »kdo — hm — kdo bi utegnil bi-ti pisec tega pisma.«
»Vem. kdo je pisec.« je jezno odvrnil van Aldin. »Neki lopov, ki se imenuje grofa de la Roche.«
Vsi so pomolčali. Nato je Poirot tiho detjal:
»Razumemo, gospod van Aldin. kako bolesten vam mora biti razgovor o teh rečeh. A vendar! Ako nai zadene storilca kazen, moramo vedeti vse.«
Van Aldin je trenutek pomolčal. nato je komaj opazno pokimal, v znamenje, da izprevidi pravilnost tega stališča.
»Prav imate, gospod Poirot. Skoraj prehudo je za moje moči, a vendar vam moram povedati vse. kar vem.«
Premolknil je in si pritisnil roko na čelo. Nato ie nadaljeval:
»Stvar se je začela pred enajstimi ali dvanajstimi leti v Parizu. Moja hči je bila takrat mlado dekletce polno romantičnih sanjarij, kakor vse ženske v njenih letih. Za mojim hrbtom se je seznanila s tem grofom de la Roche. Morda ste že kaj slišali o njem.«
Komisar in Poirot sta pokimala.
»To doneče ime si je lastil,« je nadaljeval van Aldin, »čeprav dvomim, da bi imel pravico do takega naslova.«
»V Gotha-škem dvornem koledarju bi vsekako zaman iskali n.e-govega imena,« je pritrdil komisar.
»Zali nepridiprav je imel na ženske kar čuden vpliv. Ruth je bila v tega človeka strastno zaljubljena, a jaz sem napravil pustolovščini kaj hiter konec. Mož ni bil nič drugega kakor navaden slepar.«
«Prav imate.« je rekel komisar. »Policiji je ta grof dober znanec. Ze davno iščemo prilike, da bi ga prijeli, a stvar ie prebito težka. Malopridnež je zelo prekanjen. Svoje pustolovščine uganja zmerom le z damami iz najvišjih krogov. Kadar kaki žrtvi sleparsko izmami uenar ali ga celo izsiljuje od njih, ne pride seveda nobeni teh ne-srečnic na misel, da bi ga poklicala pred sodišče. Vsaka se boji škandala
»Tako je,« je mračno rekel milijonar. »Kakor sem vam že povedal. sem takrat z vso odločnostjo stopil med njiju. Cez kako leto dni je srečala svo.ega kasnejšega moža, in kmalu sta se poročila, jaz sem seveda m:slil_ da je stara istorija dokončno pokopana. Pred tednom dni sem pa v svoje začudenje zvedel, da je moja hči obnovila nekdanje stike s tem tako imenovanim grofom. Razložil sem ji, kako neprevidno je to, tem bolj, ker se je bila odločila, vložiti zoper svojega moža tožbo na ločitev zakona.«
»Zanimivo,« je globokomiselno zamrmral Poirot.
Van Aldin ga je naglo pogledal in nadaljeval: »Moja hči menda
ni imela moči, da bi se bila dokončno razšla s tem človekom, Jn skoraj gotovo se je hotela v Parizu sniti z njim. Edina posledica mojega s^arilj je bila menda ta. da je predložila grofu drug kraj za snidenje.«
»Zlati otoki.« je pripomnil komisar, »ležijo nasproti Hyeresa. Res je, da so samoten, idiličen košček sveta.«
»Da je Ruth le mogla biti tako neumna.« je trpko vzkliknil van Aldin. »Da se je mogla ujeti na ta humbug s knjigo o draguljih! Njemu je šlo seveda samo za rubine.«
»Zadnji čas je bilo slišati, da so neprecenljivi rubini ruske krone prešli v last nekega Američana. Ali :e točno, da ste bili vi, monsieur, tisti kupec?«
»Da je rekel van Aldin. » Pred desetimi dnevi sem jih kupil v Parizu.«
»Ne zamerite, monsieur — prej ste se seveda nekaj časa pogajali zastran nakupa?«
»Nekaj delj ko dva meseca. Zakaj?«
»Taka reč se razve.« je menil Poirot, »in ljudi, ki iztezajo lakomne kremplje po slavnih dragocenostih, se nikoli in nikjer ne manjka.«
»Zdaj se spominjam šale, ki sem si jo dovolil proti hčeri, ko sem ji podaril te kamne,« je ves potrt rekel van Aldin. »Dejal sem ji, naj jih nikar ne jemlje s seboj na riviijero, ker nočem, da bi jo zaradi teh rubinov umorili in oropali. Moj Bog, kaj pride časih človeku na jezik — in kako malo mislimo na to. da bi se utegnile naše besede izpolniti.«
Sočuten molk je zavladal v sobi; nato se je Poirot polastil besede in stvarno nadaljeval:
Cene malim oglasom
Ženitve dopisovatija: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-s ojbihd in šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m r9kiamne\ta značaja: vsuka beseda />n I.—. Po Din 1— za besedo »e zaračunajo nadalje v.« oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali«, »Sta-nrrvanra oddam. »Stroji«, »Vrednote«, *Informacije«. »Živali«, »Obrt« tn »Les« ter pcxl rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če *e 2 oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor $t j>a pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
, Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Fs; ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, miroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
A. Cfcneti:
SKRIVNOST
Službe išče
V«a&* tatefe at> fjir; m i aimsUt» a£ m	pa * Dt*. (ž)
K otrokom
it i-z dm b' 5'a nemško u jt« govoreča go-»ps-d:čna	[>roei n«
ogla*. D'i<!•"!<>!» »Jutra« t*0'i ma-t-ko »Grazerin«. 1475-2
Izurjena šivilja
« J*>i>i a> »kimoni. icdoiuje p	kostume, oble-ke itd.
;«"■ **■ pri poroda 'lamam n» doni. Sv. Petra n-a«:p fr . 43 I.	1472-2
Tražim dela
Hi Ivi«}očite:;« k na kog ttr. ii; m j«'kar("„va. pošto posH'ijem prepornkti. Porode c« «g'«stii »dde'ek »Jutru puri »M'ek3r«.
i 495-2
Plačilno natakarico in sobarico
ree pošteni in p-tdtti kar-(Vip rmofTii. i$čem ts dobro obiskan letoviški h"; te'.. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutro« pod Šifro »H-*tc!c.	1469-1
Mladenič
; es- o-vrac. >1. isce ktlk.ii!-« v kaki
»»liCPrO
meit« p: 3 k k*»*rn! »« tak«-. CenVne poniulbr na nn-irii«. Jutra y. Ce t>'xi ».Slaven; ,6«.
1513-2
Trg. vajenca
• pr:m»"-m> šolsko :zobr*7.-V.». /dravega in krepkega, p Peni-h sta-rJor, sprejme Tvtrefč Konrad. trgort-c. 5<rvovo Fla jbeuburg. 1456-44
Vajenca
1» m5'»m liši. p-ijoer-tojsko izobrazbo np*ej-rne tvrdka L S k i Sk-or-j:4nc trgov;na z m-'.:an:tE b agom Ljub!na. Skwn-9.	l.V>6-44
Službo dobi
'mit toftofe M par: ct dajan"« omJ-OV* aH pa * t><* ft)
Samostojna
kuharica
in dobra	ki
i a bk» [«> oj; 36.0fft-20.O-tO l>in kavcije, katera se ?e-!<mf.i * #t!jB-m*f. dobi mmo pri Min^rirjnem
želi te osebni dogovor. Kastor pove oglas, odd^lpk »Jubra«. 1462-1
Plačil, natakarja
Tfščesa uomSrdne in ksv-ei;e iinožnpgc. iife rejrav-raciia lv>te'« Štrukel.
1509-1
ia 1 Din: j f.-islova aH I
Vsaka »eveda i» daj acj* r.aslova Siire pa 5 Din. f9) j
Polnilec
t.« akuinolator, z.i ?"U. r« mrežno «.aodo ta 580 — ob-ojtf za irmenvoi t»i>k, proda CuJek Ivan. Ljub-l]»na. KolodrjtBk« a!. 22.
i49<>-9
Poceni predam
kompletno orehovo jpdi'ni-co, ročno rezlja r.o, staro-iiL-miki og zelo deko-ra-tiTno. kompletno hrostovo r.pain.ico, flvetl-o, divan. oto-mano, preproge etc., vee v najboljšem gianju in čieto N<i„'ov v 0-g'aenem o-ddelku »Jntra«.	1489 0
Narodna noša
draffocpna, etariiiieku. naprodaj v Mari'bo;ti. Naeio-v v <jg'ar'UeJii oddeiku Jutra 1512-6
jtSLLi&UL
Ugrnsi ug. luaiaja po 1 Dka	ta «a-
j*aj» utsiur* ali u
šiiro S Din. — Ojfiasi iociaUmgi latfaj* »aa In besedi .V) par; la daj»nj« tatovi *ti iiir-n pa 3 Oia. (T)
Pločevinasto banjo
do-bro ob anif-no kupim. Pi>uudbe t navedbo cene n« ogabni oddelek »Ju'.ra« pod »Ba.ng'a*.	3 476-7
U> f'
Ogla*	>«*Ji p*
i Oio brifila; us da ž»i>}t B**brrm ail M *>fr» S Dia. — i"nria«
*ociato«^a rtaiaja m k« bde-. 4* yj por; sa daj&uje tta«l<rva ali M wtnt Pa Z Oio. C6)
Navljalko volne
m v st
»» 5''ižbo	r ,
oddelku »Jn;ra«.

Varuhinjo otrok
>*■'p m. — Istotam naprodaj
otroška košarica.
V'dordau«.k« eefeta it. 22'1 1473-1
Hišnik - vpokoienec
r« h-f.p.jp.no oekrbovsnje ««tn'»\ in r»lM)jadnega v«. lici sobo s kuhinjo in aj!v<> ti zelenjavo. '/. ttmj-m kurjer»jf aH ssd-vr^aretva. Ceheimr »•»a ;ma p-»dno*t. Po-nndb« z navedbo do^e'1« n^ga službovanja ni og ■ odd« »k ».lot'i< t>od Mfro yVdo ZPm'je.
1510-1
Norveško ribje olje
najfinejše, sveže, v<A»r> t zalegi. Naročila i-očn-o prot povzetju. Picx-"!i, Tyršev» (Djnajeka) e«ta Stev (i
Vsak komad
pohištva
iaidelano po načrtv ali vzorcu Vam takoj Izdela oo nainižjt ceni ml. ssarstvo Albert čeme. Zg. Šiška pri remizi.
Mlin
rt o raj nov, ka z^nei}« 3-1 kg aioke ali :00 kg žnota r,a ono. počen: prodam. Karlov v ogla«.n«m oddelku >.Jnt.ra<.	1372-6
100 % učinek vode
dotežete z novodobnim ko-let0'in: iara-bite racijone'no vvfjfin «ri!o-! Majline inveftir-:ie. Pifrlt« na n«-«!ov: M. .1 tršt. Ce!'je.
1453-6
(i. lh Rormnnr
Bili, Bobijev sin
Med tem, ko so se ljudje ukvarjali z ubogim ravnateljem. j0 je Bili iz previdnosti popihat. Kmalu Je bil zunaj mesta, kjer je ves zaverovan sedel gospod deko-racijski slikar Mazon. Slikal je _ očividno po nalogu kake tovarne za zobni prašek — prelepo dekliško glavico, ki Je v prijaznem smehljaju kazala bele zobe.
Strešne opelre
reftjo množino rabi jene kupim. X>v v ogla^nt-m odde?kti »Jutra«. 14<>5-7
Vsaka beseda 1 Dvn, is daj&uj« ojakrva ali it lifr« pa 5 Dib. (30)
Hišo z vrtom
prodam za 75.001! Din. — Ponudbe n« og'«e. oddelek »Jutra« pod »OgrajetkOc.
140tj-20
VrednpiZ/
-Ka t>o»wda l Din. u dajanje nabora »li M »fr« na 5 Die.
Vsakovrstno zlato
kttpnje |>o uajvvjih c&tišib
CERNE — hivelir
Ljubljana, \Volfova ulica 3
m
irg. ogiaM tw> 1 D-n beseda: m -fajajiJ« na alova aii u »if-o 5 Di-OgUs! »ocial nega tra-5a;a vsaka b«seda SO par; sa dajanje cns3i>va ali sa Šifro 3 Din. (13)
Damski plašč
rabljen, 7« večjo -webo. kupim. Ponudbe na ogla.«, oddelek »Jut.rs« pod šitro »Kaveeti ceno«. 1485-13
VaaJt* b«»eds l Du; ta da>i«i)» naslora ali M ftfm pa 5 Dm. fl6)
Vloge bank
Naiu-p. prodaja, zas-^aviteT tn p o soj i ii, kakor vadi v*« »sta!« naročila Uvršujemo najugodiaej«. Poelov-mi za vod. d. d., Zagreb, Praška ulica «'TI — taiefon Za odgovor priložite r.na.m-ko za 3 Din.	52-15
Najkulantnejša posojila
dajemo na vse vloge ve lebank., vrednostne papirja, vojno škodo, dr-Savne bone, Blairova posojila ln na fcurantno Olago. Naloge lz provin :e promtno izvršujemo piitka Stediona, Zagreb. Mednli^eva br. 31 Telefon 90-03. NaS zastopnic za dravsko banovino je Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica $t. 12, na katerega se ie obrniti.	82-16
PosojUo
Si cm ta kratko dobo — tvajvei 6 meeece-v — proti vieokim »breatim. V kritje nudim vknjižbo na prvo me«*" na hišo v Ljobljunt. Vrednota več m.ilijoo-or. — C«ij. pooudbe ua oddelek »Ju.tm« pod V'ro »Sigurnost«.	1520-16
Hranilno knjižico
>Ktni't«?ke'-a hranilnega in •posojili ne ga doma«, od t)u •10.00!»—40.000 kupim proti ■takojšnji gotovini. .Vas'o v •pove oglas, oddelek Jirra 1405-16
Družabnika (co)
(tihega) z 20.000 Din, tudi s hranilno knj'žic,o M^tne hranil-nicp. iščem z« hotelsko podjetje v dobrem e-t-oviSk f*m kraju. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »(iot>ov zaslužek«.
1468-16
Večjo vlogo
Kreditne banke, ter manjšo vlogo Knvotske posojilnice ljubljanske kupni. — Ponudbe na oir'«*. oddelek »Jutra« pc'd »Ljubljana
um-16
Vloge
J<idran6ko podiwiav»ke banke, v vsaki višini k.up:m. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod »Jadranska«.
1500-16
Dve sobi
za pisarno ali stanovanje o d d a ir takoj na Kralja Petra trgu 8.	65*0-10
Stanovanje
Vsaka beaeda 1 Din: aa dajajij« baaionra ah
u iifro pa 6 Dul (211)
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kuhinjo, pred-tšolvj in pritiiklina.ini od-da.ni s februarjem. Naslov pove ogla.ini oddelek »Jutra«.	1505-21
Hranilno knjižico
Zad-užne gospod-unske lxm-k' proda.m najvi-šjpmu r-o. andniku. Poriudbe rva o^l. od.delek »Jutra« pod š-fro »X ovac«.	1.301-16
Posojila
dajemo na:
vloge velebank. vredTio«ce papirje, vojno škodo, državne bone. Biairova posojila in no kurant.no b figo. Naročila z dežele iz vršiijemo promptno. Pučka štediona. Zazreb. Moduli deva 31 — "telefon 90-03.
1321-16
Hranilno knjižico
Kmet&ke posojilnice, z v'o-go 45.000 kupim. Ponudbe na og'asn;. oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnja znt-o-vina«.	" 1517-16
Vsak«, beseda 1 Din; n dajanj« naakura aH
ta Šifro pa 5 Din. (171
Pekarno
z inventarjem oddam takoj v najem agilnemu peku z majh-no obiteljo. — Kadivaik, Scaov-o pri Raj-henburgu.	1463-17
Pridelki
Vmu (Meoda l D»n. i* dajanj« oaatora a£ aa Iifro pa S Oia. (33)
Polsladko seno
lepo, več vagonov p^oda Franc Mastnek, trgovec, Sv. Ju.rii o-b juž. železnici 1348-33
Dijaške sobe
Vaaka beseda 50 pvj w dihanj« naslovna ah
Kfr« 3 Din. (22)
Dijakinja
višjega razreda, išče sto-nwanje % vso osik-rbo io »ouiporabo klavirja 6 1. februarjem. Ponudbe c navedbo cene pod šifro »Dijakinja«.	1461-22
Lokali
Vsaka beseda 1 Dinj trn dajanj« naalor« ak za Iifro pa S Dim. (10)
Lokal in skladišče
oddam na Starem trgu 24 1471-19
Trgovino
i-mešanim blagom, lepo in dobro idočo, prodam n« prometnem voglu v Mariboru. Dopiee na podružnico »Jutra« v Mariboru pod znafiko »50.000». 1385-19
Lokal
na Vodnikovem trgu takoj oddam. Slovenska banka, Krekov trg 10.
1519 19
Stirisob. stanovanje
komfortno — v vili blizu c'avne pošle oddam s februarjem. — Informacije v trgovini na Tržaški ees.ti 8 1518-21
Dvosob. stanovanje
takoj oddam na Vodovodni cesti št. 4. 1515-21
mmmm
Vjo-k« t»os*Jla 50 par; m dajanj« naslova ali m 6iUo S DilV (21-a)
Dvosob. stanovanje
čisto, e pri tik linami, išče tričUnska odrasla družijia Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik iaj stalna stranka«.
1473-21/a
Stanovanje
S—Isobivo. išče oradntSk« družina. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenji del«. J40S-61/'a
Stanovanje
■1—2so.bno, z vsem; priti-k linami. Iščem v sredin: mesta. Podstrešno in kletno ne pride v poštev. — Cenj. ponudbo na o-gasni oddplek »Jutra« jnjd šifro »ilajbn.0 6'a.nova.nje«.
' 1510-31/a
r Ur
V»kka b«>ed« 80 par; sa dajanj« naaloT«' ali n tefro 3 Dia. (ž3-a)
Svetlo sobico
s spparira.n:m vbo-iom — iišč-e-m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden«.	1480-23,'a
Va&ka beseda 50 par: m dajanj« naoiova a}|
m kiim » Din. (ga)
Sobo
lefHj opremljeno, s poseb-oim vbodom oddam boljšemu stalnemu gos-podu. — Naslov v og a t nem oddelku »Julrat.	1412-23
Sostanovalko
poceni sprejme Smole Anica, Stari trg štev. 24/1.
14t>4-23
Sobo
s posebnim vhodom, oddam v Rožni ulici štev. 3.
1474-23
Opremljeno sobo
eepa-rira-no, leipo in 6olnčr>o oddam v vili pri Ti voli. NasVov v oglaenem oddelku »Jutra«.	1467-člO
Opremljeno sobo
v visokem pritličju, poleg tramvaja oddam ? 1. februarjem s n a g o ljubeči stalni oseb'. Na razpolago kopalnic* Groharjeva 7.
1477-23
Opremljene sobe
poseben vbod. 110—225 Din event. g celodnevno hraco za 450—550 Din — bliža tramvaja oddam v Spodnji Šiški, Cernetova ulic« 31.
1499-23
Opremljeno sobo
r. vbodom s Btopnjišča. parketom in ek-ktr. raz sveti,javo oddam na K on gre«nem trgu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1503-25
Sobo
prazno ali opremljeno oddam s 1. feb uarjem v Sp. Š ?kt. Jermejeva cesta S. pritličje, levo. 15<»7-23
Sobo
lepo opremljeno, s st-oiro sipa-irunim vhodom in kopalnico. v novi vili poceni odda 1 ali 2 osebama Markelj. R:čevje .VI — tik za dr. Kancem na TViaški cesti.	1493-23
Opremljeno sobo
"-isto. korofo-tno. v centru mosta oddam g'i.st>odii za 3<^t Diu. NaeLov pove og'. oddfclck »Jutra«. 1402-23
Sevnica!
Za najdena so.la naČHm zakonski znesek. Pošljite soda v Celje in javite na-s'or. r):( se Vam pošlje de nurl Fric Confidenti.
1514-24
2 sobi s štedilnikom
eno prazno in eno opremljeno, o d d a ni takoj ca Mir ju. Riharjpva u io-a 2 (za obrtno šolo). 1505-23
Vsaka b&s«ri» ž Din; ta (ijja.a;« iM-alova aH šifre pa 5 Din (25)
Trgovec
srednjih -et. žt-lii poročiti do 30 let staro gospodično, ■r>o možnosti trg. n-ai>b'a-4 eno, ki ima oca lOO.Ot-O Din gotovine, radi povečanja trgovine na prom-k -ni točki" v večjem trgu blizu Ljubljane. Le resne ponudbe pod šifro »Lopa bodočnost«.	1351-26
V Kana bost*)« i L>m. za dajanje masiova ali
za šifro rta ' Din. (291
Mesarji-izvozničarji
Stroj za izdelovanje ledu
(Eismaschine & Kiih.an ago) z električnim motorjem, še nov. za polovično ceno proda Anton S!:k, trjoveo. Gornja Radgona. 1457-20
Vnaka beueaa 1 Din: sa dajanj« oaslova ali
m iifro r« 5 Din. (31)
Preklic
PodpVnni obžalujem in prp-kllcujem kot npresnično, kar so:m žaljivega izrekel o g. Koscu Pav;a. poseet-n:k,u in gostilničarju v MengAu. — Donii'k Alojzi i Mengeš.	1481-31
^dzfia
Vsaka Ot»i<ty1a 1 Din.
'iajanje uaslova a-lff za iifro t» 5 Dm. (37
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5
Med Binestons in deželo
posreduje >Jutrov« maJi oglasnik.
VSAK GOSTILNIČAR
IN RESTAVRATER
postrezi s pristnim
BERMET - VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 50 1 naprej pri
M A R I N K O V, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore
KRASNA KRZNA
v vseh barvah za večerne toalet« nudi po najnižjih cenah	1304
LJUBLJANA, Židovska ulica štev. 3
Vnaka bt\*t*da 50 par; i* dajan}« na«!ova ali za Šifro pa 3 Din. (28)
Posestnik
bi poročil gospodično srednjih let. 7. nekaj p.emo-žeuja. D'piše na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečka bodočnost«.
1508-25
Glasbila
V..-. •
Vsaka bMttda I Din: za dajanj« nabora ati
za Šifre pa B Dim. (26)
Bas
'/^titieki, kuipim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 14S3-2G
šO&Pt* m
Vsaka btartla 8 Din: za dajanj« naslova aH Mfr« pa 5 Din. (St)
L.
Pomiri — oprostim Ti vse.	1487-24
Vse sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Tatvina suknje
Dne 5. decembra l^SS mi je odnesel znan u.zmovič, ki ?e sedaj nahaja v sod-n'h zaporih, sivočrno črtasto z-msiko suknjo, ter jo zastavil dne 7. decembra v mestni zastavljalnici. Zastavni list je proda! dne 16. decembra znanemu kupcu na Miklošičevi cesti, kateri je na to dne 28. decembra odkupil suknjo v mestni zastavi j a'niči. Polivam kupca, da mi suknjo takoj vrne. ali pa sput oči, kam naj pošljem p> cjo. drugače pride tud: on ored sodišče. — S'a.na Franc, Ljubljana, Poijan ska cesta S7'I. 14t«-2S
omtm^
danes dopoldne po dolgi in težki bolezni, previden z zakramenti sv. vere preminul.
Pogreb blagopokojnika se bo vrčil v petek, dne 19. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Trbovlje, dne 17. januarja 1934.
Žalujoča rodbina Kokalj.
- - -r, > V A'.;-«""-•>*.'»•	'
Domača poznana tvrdka išče zastopnika
v vseh banovinskih in drugih večjih mestih Jugoslavije za razpečavanje v lekarnah, drogerijah, parfumerijah ter galanterijskih in kolonialnih trgovinah. V poštev pridejo prvenstveno agenturske trgovine in zastopniki z dobrimi referencami. Ponudbe je poslati pod šifro »Konzum 1901/286« na ^Propaganda« d. d., prej Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d., Beograd, pošt. pret. 409.	1313
•	rV* c^rJT^.-ip-A;.	V •
L-• • • > r.	1 . v		■V*- V 'tr^..'^*» 9 ■; •■.T. 4 : -,1 ^	• A iif;^;	■1 v •1 ».	... ' ' • Vv- j;. ..j		
				ju--.-•• - ■.				
ZAHVALA
Za mnogoštevilne, globoko občutene dokaze sočutja ob smrti naše nad pclsto-letne družice — soproge in nenadomestljive, preskrbne, zlate mamice, gospe
ROZIKE ROHRMANN
smo prejeli toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti.
Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, ministru in gerentu Mestne hranilnice g. g. Ivanu Hribarju, županu g. dr. Dinku Pucu, podžupanu g. E. Jarcu, gg. zastopnikom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, direktorju podružnice Narodne banke g. Ivanu Gregoriču in uradništvu, narodnemu poslancu g. Rastu Pu-stoslemšku, starešini Gasilske zajednice g. Josipu Turku, gg. zastopnikom raznih oblasti, korporacij, zavodov, društev in organizacij, narodnemu ženstvu, predsednici šentpetrske ženske Ciril-Metodove podružnice g. Potočnikovi, pevskemu zboru Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja g. Ferda Juvanca za prekrasno žalno petje, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blagopokojnico v res častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
In končno nam veleva dolžnost, zahvaliti se hišnemu zdravniku g. dr. Igorju Tavčarju, ki je blagopokojni z veščo roko lajšal njeno hudo bol osobito za časa lanske dolgotrajne, večmesečne bolezni.
- y t ^i *-v
V
Mm •2 •>
V Ljubljani, dne 16. januarja 1934.
1367
Globoko žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja ta konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.