Soglasje goriške pokrajine in šestih občin o upravljanju Krasa Za Mirka Brulca ima Nova Gorica prav vse, kar imajo nova sodobna mesta, šepavo pa je sodelovanje z Gorico / 13 Primorski SOBOTA, 6. SEPTEMBRA 2008 Št. 2 1 2 (19.302) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 O" dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Seminar le najbolj viden dogodek Ivan Zerjal Za nami je še en jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji. Tradicionalna pobuda, ki je bila ob uvedbi pred 43-imi leti na podlagi meddržavnih dogovorov med Italijo in takratno Jugoslavijo omejena le na šolnike iz tržaške pokrajine, z leti pa se je razširila še na goriško in končno na videmsko pokrajino, je verjetno najbolj viden simbol strokovnega izpopolnjevanja naših vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev in hkrati nekakšen uvod v prihajajoče novo šolsko leto. Vsakoletna pobuda, ki je v Gorico, Trst, na Opčine in Pro-sek privabila nekaj sto šolnikov, je letos vsebovala tudi nekaj novosti, kot so bila npr. predavanje, ki je bilo namenjeno le učiteljem in profesorjem didaktičnega ravnateljstva in nižje srednje šole pri Sv. Ivanu v Trstu, in srečanja, pri katerih so sodelovali tudi šolniki, ki so se v preteklem šolskem letu izpopolnjevali v Sloveniji (naj pri tem omenimo posebno dobro obiskano srečanje o pogostih slovničnih napakah). A to je kot že rečeno le najbolj viden znak strokovne pomoči, ki jo Slovenija, preko lastnega zavoda za šolstvo, nudi slovenskemu šolstvu v Italiji. K temu bi morali dodati še nedavni poletni seminar ter številne druge izobraževalne oz. izpopol-njevalne pobude, ki potekajo tudi med letom, večkrat tudi na pobudo šolnikov samih. To pa ni malo, predvsem spričo tega, da je sistem usposabljanja šolnikov v Italiji neustrezen, kot je bilo med drugim rečeno tudi na samem odprtju seminarja. TRIPOLI - Državna sekretarka Condoleezza Rice od včeraj na uradnem obisku v Libiji Zgodovinsko zbližanje Washingtona s Tripolijem Interes za libijske ogromne rezerve nafte in plina OPČINE - Včeraj popoldne v parku Finžgarjevega doma Začetek Drage 2008 Okrogla miza o slovenskem katoliškem tisku in odprtje razstave o Primožu Trubarju OPČINE - Pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah so se včeraj popoldne začeli 43. študijski dnevi Draga 2008. Uvodna okrogla miza je bila posvečena slovenskemu katoliškemu tisku danes, o čemer so govorili uredniki katoliških tednikov iz Slovenije, Italije in Avstrije: Franci Petrič (Družina), Jurij Paljk (Novi glas) in Hanzi Tomažič (Nedelja). Ob tej priložnosti so odprli tudi potujočo razstavo o Primožu Trubarju, pri čemer sta o njej spregovorila Metka Starič in Zvone Štru-belj, zapel pa je tudi ekumenski zbor Bel canto iz Prekmurja (na sliki KROMA). Na 5. strani TRIPOLI - Včeraj je na uradni obisk v Libijo prispela ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. Gre za zgodovinski obisk, saj sta imeli državi prekinjene diplomatske odnose vse od leta 1981, ker so ZDA Libijo obtožile za podpornico terorizma. Riceova se je včeraaj srečala z libijskim zunanjim ministrom Šalgamom, danes pa se bo pogovarjala tudi z libijskim voditeljem Maoamerjem Gadafijem. Na dnevnem redu pogovorov bo vrsta vprašanj, od mednarodne politike do problema oboroževanja, v ospredju pa bodo vsekakor tudi velike rezerve nafte in zemeljskega plina, s katerimi razpolaga Libija. Na 11. strani Vouku dobro kaže na avstrijskih volitvah Na 3. strani Nove perspektive za Pristaniško družbo Na 5. strani Posvet o zdravju in varnosti pri delu Na 5. strani Pravdanje zaradi sadilnih pravic v Italiji razburja briške vinarje Na 12. strani Delavci v ladjedelnici s stavko proti odločitvi družbe Fincantieri Na 12. strani BAZOVICA 2008 - Spomin na štiri junake IZVIRNO DELO DVOJICE KOŠUTA-PALČIČ Po Kranju danes Sv. Ana in Bazovica Pred osrednjo nedeljsko proslavo na bazovski gmajni Knjiga Kriško kraške se odpravlja v svet KRANJ, TRST - Nadaljujejo se svečanosti v spomin na štiri bazoviške junake, ki bodo višek dosegle v nedeljo s proslavo na bazovski gmajni. Njihove smrti so se včeraj spomnili v Prešernovem gaju v Kranju, kjer stoji spomenik Bidovcu, Maruši-ču, Milošu in Valenčiču. Slavnostni govornik je bil sovodenjski župan Igor Petejan, nastopil pa je tudi Moški pevski zbor Lipa iz Bazovice, medtem ko so taborniki RMV poskrbeli za častno stražo. Niz spominskih prireditev bo danes oblikovala svečanost na pokopališču pri sv. Ani. Ob 11. uri bo tu spregovorila kulturna delavka Alenka Florenin, ob častni straži tabornikov RMV pa bo nastopil Ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Škednja. Dogajanje se bo ob 20. uri pomaknilo v Bazovico, kjer bo v cerkvi maša za-dušnica ob petju domačega Mešanega pevskega zbora Lipa in nagovoru Davida Bandelja. Večer se bo ob 21.30 nadaljeval z že tradicionalnim tabornim ognjem pri spomeniku na gmajni. Na 6. strani bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili VOZNI RED AVTOBUSOV podjetja Trieste Trasporti 2 Sobota, 6. septembra 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Predvolilna kampanja pod kolesi oklepnikov Vojko Flegar / Kdo bi si mislil, da bo kakšna oddaja finske televizije kdaj najbolj gledana oddaja na - slovenski televiziji. Zgodilo se je ta teden, v sredo, začelo pa v ponedeljek zvečer na finski televiziji in takoj nato v slovenskem spletu, kjer se je pojavil angleški transkript te oddaje z »usodno« sklepno trditvijo: »V obrambnem ministrstvu je bil eden od mnogih prejemnikov Dragan Bavčar. Na seznamu je na ducate imen in predsednik slovenske vlade je nekajkrat omenjen. V Patriinih papirjih se ena oseba pojavlja kot »J«. Naloga Walterja Wolfa je bila, da denar izroči »J«. »J« je Janez Janša, predsednik slovenske vlade. Bil je predsedujoči evropskega sveta v prvi polovici leta 2008. Tudi premierova stranka je imela korist od posla s Patrio. Z drugimi besedami, finsko državno podjetje Patria je podkupilo predsednika slovenske vlade.« Da v poslu med slovensko državo in finskim državnim orožarskim koncernom Patria najverjetneje ni bilo vse v skladu z »dobrimi poslovnimi običaji«, večina Slovencev domneva že kakšno leto. A da bi bil za to, da je Patria dobila četrtmilijardno naročilo osemkolesnih oklepnikov, podkupljen sam predsednik vlade? In da to sporoči prav javna finska televizija (YLE)? Iz Janševega kabineta so trditve, navedene v oddaji YLE, še isti večer zanikali na svoji spletni strani: »Obtožbe, ki jih je na račun predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše v svojem današnjem prispevku navedla finska nacionalna televizija YLE in se nanašajo na domnevno sprejemanje podkupnin pri poslovanju s fin- skim podjetjem Patria, so popolnoma neresnične in absurdne. Predsednik vlade Janez Janša se ni nikoli srečal s komerkoli iz podjetja Patria. Vlada RS niti posredno niti neposredno ni sodelovala pri izbiri ponudnikov po objavljenem mednarodnem razpisu. V Kabinetu predsednika vlade obtožbe povezujemo s predvolilnim časom v Sloveniji.« In nato se je v torek vnela bitka za interpretacije, ki bo očitno trajala do volilnega dne. Janša sam je na torkovi tiskovni konferenci navedbe pripisal slovenskim sogovornikom finskega novinarja: najprej opozicijskemu poslancu, predsedniku parlamentarne komisije, ki je posel preiskovala, a dela ni končala, potem predstojniku protikorupcijskega urada, pa nekdanjemu direktorju policije in direktorju konkurenčnega (slovenskega) podjetja, ki na razpisu ni bilo izbrano. Novinar, ki se je v oddaji skliceval na dokumente iz Patrie in ugotovitve finskih preiskovalcev (zaradi domnevne korupcije je bilo v minulih mesecih na Finskem priprtih in zaslišanih več oseb, tudi iz podjetja samega, poleg tega pa je predsednik njegove uprave, sam osumljenec, pred tremi tedni odstopil), ni pa razkril nobenega konkretnega vira in pokazal nobenega dokumenta, je bil po Janševih besedah zapeljan, če že ne instrumentaliziran. Slovenski premier je napovedal, da bo zahteval opravičilo in pojasnilo od YLE, če ga ne bo dobil, pa da bo finsko televizijo in novinarja tožil. Ko je finska televizija je zahtevo vladnega urada za komuniciranje po pričakovanju zavrnila, pa je pojasnilo z diplomatsko noto v četrtek od fin- ske vlade zahtevalo kar slovensko zunanje ministrstvo. V njej je z opozorilom na volitve 21. septembra med drugim poudarilo neargumentiranost izrečenih obtožb: »Takšno ravnanje lahko omaje zaupanje v bilateralnih odnosih med državama, zato Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije pričakuje ustrezna pojasnila.« Tudi odgovor na noto je prišel brez odlašanja in tudi ta je bil pričakovan: finska vlada da z javnimi mediji nima ničesar in ji na misel na pride, da bi posegala v njihovo neodvisnost. A kakor je bil finski televizijski dokumentarec v Ljubljani povsem ponesrečeno povzdignjen na raven »dvostranskega problema med državama«, je jasno, da ima slovenska vlada z Janšo na čelu problem predvsem doma. Zlasti s tem, ker je zaradi neaktivnosti slovenske policije in tožilstva, ki so jih finski preiskovalci že spomladi prosili za sodelovanje, v minulih mesecih nastal vtis, da se v Sloveniji pristojnim nikamor ne mudi, vladi pa tudi ni do tega, da bi se zadeve razčistile. Še več, vladnim strankam je delo parlamentarne preiskovalne komisije uspelo celo blokirati, kar opozicija razlaga kot znamenje, da je nekaj iz tega posla treba prikriti. Teden se tako končuje v pričakovanju tožbe proti finski televiziji in njenemu novinarju (menda celo v imenu države, čeprav je bila podkupnina očitana Janši osebno), in v pričakovanju izredne seje parlamenta, ki so jo zahtevale koalicijske stranke. Ni težko uganiti, da od že tako ne posebej vsebinske predvolilne kampanje ni ostalo nič več. PROJEKTINTERREG V Ljubljani na ogled razstava Obmorske dežele LJUBLJANA - V Narodnem muzeju Slovenije na Prešernovi je do 15. oktobra na ogled razstava Obmorske dežele. Postavitev obiskovalca popelje skozi stoletja dogajanja v obmorskih deželah od izliva Timave do Pirana. Predstavljena bo arheološka, zgodovinska in krajinska dediščina obmorskih krajev od prazgodovine do današnjih dni. Razstava je nastala v okviru projekta Interreg Italija-Slovenija-Alto Adriatico, katerega cilj je bilo slediti spremembam obmorskih dežel na območju od reke Timave do Pirana in predstaviti antično pokrajino. Na ogled bo tudi nekaj novejših izsledkov, zbranih v sklopu projekta. "Obiskovalec razstave se lahko seznani z najdišči na slovenski in italijanski strani, ob tem pa si ogleda predmete, ki so bili najdeni v tretjem timavskem rokavu ali pa rimskega atleta iz vile v Bar-kovljah na italijanski strani. Predstavili smo tudi slovensko Obalo, preko najdišč Sermin, Piran, Sečoveljske soline, Simonov zaliv, Seča in druga," je dejala soav-torica razstave Snježana Karinja iz piranskega Pomorskega muzeja Sergej Mašera. Na razstavi so med drugim na ogled video posnetki podvodnih najdišč, stari zemljevidi ter fotografije, ki dokumentirajo podvodne arheološke in zgodovinske raziskave. Med večjimi eksponati sta na ogled rekonstruirano sidro iz obdobja med 4. in 2. stoletjem p.n.š in omenjeni atlet iz vile v Barkovljah, je še povedala Karinjeva. Razstava je bila najprej postavljena v tržaški palači Gopcevic, nato so jo, na povabilo muzeja, preselili v Nacionalni muzej podvodne arheologije v Gradež, ob Poletni muzejski noči pa so jo odprli še v skladišču soli Monfort v Portorožu. Pri pripravi razstave je poleg Ka-rinje sodelovala Rita Auriemma z oddelka antičnih znanosti tržaške univerze. (STA) PORDENON - Od 4. do 11. oktobra Sedemindvajseta izvedba Dni nemega filma PORDENON - Tudi letos bodo v Pordenonu zaživeli Dnevi nemega filma, ki jih že sedemindvajset let prirejata furlanska Kinoteka in združenje Cinema-zero. Odvijali se bodo od 4. do 11. oktobra, na sporedu pa bodo številni nemi filmi, med katerimi je tudi nekaj pravih zgodovinskih dokumentov (na primer o ruskem plesalcu Alexandru Shiryaevu, a tudi o prvi svetovni vojni). Številne filme bo spremljala glasba v živo (na primer film Paserotti z igralko Mary Pickford -na sliki), med gosti pa bodo Michael York, Yuri Grigorovich in Jaen Darlin. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Globalne spremembe Posledica obširnih tehnoloških sprememb iz prejšnjega stoletja je rodila možnost spoznavati čedalje večje število ljudi z najrazličnejših krajev sveta. Širita se težnja in potreba po sodelovanju (projekti), po delu v skupinah, po gradnji mrež dejavnosti in po posredovanju mišljenja. Hitre spremembe spreminjajo tudi že uveljavljeno mišljenje in tako nastaja potreba in zahteva po sprotnem preverjanju in primerjanju znanja. Že sama sodobna organiziranost družbe, društva ali skupnosti, nam dokazuje, da je prejšnji način z ustaljeno hierarhijo preživel. Zaupanje in medsebojni odnosi se razvijajo na nivoju enakosti in z navzkrižnim preverjanjem, zlasti ko gre za bistvene odločitve. Tudi v večjih skupnostih se je torej pojavila nuja po večjem enakopravnem sodelovanju med udeleženci. Danes je uspeh odvisen od tega, koliko so skupni trenutki dela, razmišljanja, medsebojnih odnosov in zaupanje koordinirani. Temu se morata nedvomno prilagoditi tudi vzgoja in izobrazba, če naj bosta še uspešni v svojih prizadevanjih razviti posamezno osebnost v največji meri in hkrati ne pozabiti pri posamezniku utrjevati družbene veščine in poglabljati poznavanja samega sebe. Za vse to mora otrok, ko pride v šolo, imeti dovolj časa, če želimo, da se pridobljeno vedenje in znanje zasidrata. Če je torej prej še kot dojenček lahko imel na razpolago čas za postopno spoznavanje svojega telesa, če mu je bil dan čas, da je z vztrajnim ponavljanjem gibov, sestavljanjem oblik in podobnega pridobival spretnosti in veščine ter širil svoj spoznavni krog v svojo notranjost in v zunanjost sveta, potem na to dejstvo ne smemo pozabiti niti takrat, ko mora otrok v obvezno šolo. Kar oglejmo si prvošolčka, kako ponosno stopa v šolo. Šola v okolju, iz katerega otrok izhaja, še pomeni kraj, vreden zaupanja in spoštovanja ter navdušenega odziva. Pomembno pa je tudi, da ne pozabimo na spoštljivost do osebja, ki deluje v šoli, čeprav je danes hierarhična avtoritativnost nekaj, kar pripada preteklosti, in potekajo sedaj medsebojni odnosi na enotni ravni. To pa seveda ni razlog za ne-spoštljivost. Vsi mi, ki stopimo na cesto, smo soudeleženi v prometu. Vsi, ki zahajamo v šolo z najrazličnejšimi nameni, smo soudeleženi v učnem procesu. Vsak od udeležencev je na nek način nepopoln in le s skupnim prizadevanjem in skupnim delom bomo dosegli cilj, ki smo si ga zadali, v tem je naša odgovornost. Omogočiti moramo otroku, da se v optimalni meri razvije in spozna sebe in svet, ki ga obdaja. V ta svet so vpeta še druga bitja. Kadar zaradi lastnega zadoščenja starši otrokom, katerim je potrebna še marsikatera izkušnja in niso še dovolj čustveno in razumsko dozoreli, da bi sprejemali vse stvari uravnovešeno, nalagajo bremena, ki jim niso dorasli, delajo otroku škodo. Denimo naš osebni slab odnos z učiteljem ali naše nasprotovanje neki pobudi. Najprej razčistimo te svoje probleme na primeren način sami pri sebi, otrokom pa jih prihranimo. Privoščimo jim svobodo neobremenjenega pridobivanja znanja in vzgoje. Ko pa gre za šolske, vzgojne in izobraževalne težave je sodelovanje z učitelji in šolskimi upravitelji neobhodno potrebno. Oblika reševanja problemov naj bo dialog, izogibajmo se vsaki žolčni reakciji. Le tako ne bomo spregledali, kaj je za naše otroke resnično dobro. Okolje, v katerem naj raste in se razvija nova osebnost, naj bo kar-seda sproščeno in prijazno. Konflikti hromijo ustvarjalno sodelovanje. Nekateri svetovno znani psihologi (med njimi Kenneth Gergen) poudarjajo človekov novodobni socialni moment in so že premaknili bistvo človeka iz njegovega mišljenja (z »mislim, torej sem«) v njegovo povezanost z drugimi (»vezan sem na druge, torej sem«). Na pedagoškem področju poudarjajo ti izvedenci pomembne spremembe: prehod od monologa k dialogu, brisanje ostrin med vlogo učitelja in vlogo učenca ter potrebo povezovanja razredne skupnosti s kulturnim okoljem, v katerem živi. Če so nekoč učitelji lahko kakor s prižnice »pridigali« znanje, danes to ni več ustrezno že skoraj na vseh nivojih šolanja. Sodobno učenje in poučevanje sta stvar široke soudeležbe in skupnega sodelovanja. V svetu so poskusi in izkušnje vnašanja didaktičnih novosti s pomočjo kolaborativnega učenja čedalje pogostejši. Nekoč, ko je učitelj posredoval znanje in je bila učenčeva naloga, da se tega znanja kar najbolj navzame, je bil v primeru neuspeha vedno kriv učenec: ker ni bil sposoben, ker ni bil marljiv ali ker ni bil motiviran. Če je za tem neuspešni učenec z drugim učiteljem uspeval, smo se samo čudili in bili prepričani, da je to stvar učitelja. Dejansko pa je to stvar metode: kolaborativno učenje dela ob učitelju pomembnega tudi učenca, vse pa je odvisno od njunega medsebojnega odnosa. Tega pa ne moremo zaradi kompleksnosti več spraviti v enostavno razmišljanje »Ta učiteljica je našemu Tončku simpatična, z ono pa se ne razume!« Izvedenci menijo, da je najbolj uspešno učenje sad prijateljskega odnosa med učiteljem in učencem. Ta odnos pa ne sme in ne more biti ekskluziven, saj je učenec član razredne skupnosti in je učitelj odgovoren za več kot enega samega učenca. Primerno vodenje, upravljanje in uravnovešanje vseh različnih medsebojnih odnosov v razredu, ki jih narekujejo različne družinske situacije, kulture, vere in celo jeziki, so pomembna osnova za uspešni pouk. To pa pomeni, da mora biti tisti, ki mu je ta proces zaupan, tudi dobro seznanjen z značilnostmi vseh učencev - osebnimi, družinskimi in kulturnimi, če se omejimo le na najvažnejše dejavnike. Vsa ta nova razmišljanja vodijo v prepričanje, da učenčev uspeh ni le njegova osebna stvar, pač pa je rezultat različnih dejavnikov. Učenec ni več vsega sam kriv. Razred ne sme pomeniti kletke, ki njegove prebivalce ovira pri dojemanju življenja, pač pa je le izhodišče za zunajrazredna srečanja na najrazličnejših nivojih. Ta so nam danes široko omogočena tudi s pomočjo spleta. Z navezavami na široko življenje, na nekatere svetovne probleme, ki so stvar celotnega človeštva, je ozaveščanje otrok in njih motivacija za učenje večje, saj lahko začutijo, da so pri marsičem soudeleženi. Nabirajo si torej izkušnje. Izkustvena pedagogika je to zahtevo po izkušnjam uradno »ustoličila«. Že pozabljene starševske generacije pa so to metodo uporabljale kot nekaj samoumevnega. Otrok naj njemu primerno izkusi marsikaj sam. Ob vsem, kar smo povedali, pa ne pozabimo na prosti čas naših otrok: koliko časa, s katerim bodo sami dejavno razpolagali, jim še ostane, ko odsedijo jutranje šolske ure, opravijo vse domače dolžnosti in zaključijo organizirane obveznosti? Pri tem ne mislimo na poležavanje v naslanjaču in pasivno sprejemanje nenehnega bombardiranja z malega zaslona. V mislih imamo čas, ki je otroku potreben za razmišljanje o vsem, kar doživlja, in za osebno izkušnjo, ki ga bo postavljala pred izbire, na katere se bo moral odzivati z lastnimi močmi. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 6. septembra 2008 3 AVSTRIJA - Tri tedne pred parlamentarnimi volitvami Rudiju Vouku dobro kaže Socialdemokrati prehiteli OVP Kandidat SPO Faymann veliko bolj učinkovit kot njegov tekmec iz vrst OVP Molterer - LIF nekaj nad 4% CELOVEC/DUNAJ - Ne le v Sloveniji, tudi v Avstriji, kjer bodo parlamentarne volitve v nedeljo, 28. septembra, se predvolilna kampanja z velikimi koraki bliža višku. Povsod so postavljeni volilni plakati z glavnimi kandidati, v poštnih nabiralnikih se kopičijo politična sporočila oz. volilne obljube, tiskarne, reklamne agencije in tudi javnom-nenjski inštituti pa v tej kampanji na veliko služijo. Sodeč po zadnjih javnomnenjskih raziskavah se zna zgoditi, da bodo socialdemokrati (SPO) spet postali najmočnejša parlamentarna stranka, in to kljub temu, da je-pred slabima dvema mesecema, ko je ljudska stranka (OVP) zapustila vladno koalicijsko s kanclerjem Gusen-bauerjem, vse kazalo, da bo zmagovalec OVP na čelu s pod-kanclerjem Moltererjem. Na sedež v avstrijskem parlamentu pa lahko - kot edini manjšinec - upa tudi koroški Slovenec Rudi Vouk. Če bo Liberarlni forum (LIF), s katerim je Enotna lista (EL) z Voukom sklenila strateško volilno partnerstvo, presegel štiriodstotni prag, potem je Vou-ku sedež v parlamentu na Dunaju vsekarkor zagotovljen. Javnomnenjske raziskave vsaj zaenkrat kažejo, da se bo to zgodilo, čeprav bo šlo zelo na tesno, pristavljajo raziskovalci javnega mnenja! V tekmi za prvo mesto v državi pa je novi prvi mož avstrijskih socialdemokratov Werner Faymann v samo nekaj tednih izničil prepričljivo vodstvo ljudske stranke (nad 5% naskoka konec julija) in v začetku meseca v vseh anketah prehitel svojega tekmeca Moltererja. Socialdemokrati lahko računajo z 28 odstotki glasov, ljudska stranka pa samo še na 27 odstotkov. Sicer pa vse ankete kažejo, da bosta morali tako SPO kot OVP očitno plačati visok davek za neuspešno politiko v zadnjih dveh letih: obema se namreč obeta izguba med šest in osem, morda celo deset odstotkov glasov v primerjavi s parlamentarnimi volitvami 1. oktobra 2006. Največjo korist bodo od propada velike koalicije po dosedanjih javnomnenjih raziskavah imeli svobodnjaki (FPO) desničarskega populista Heinza Christiana Strac-heja, na protestne glasove proti vladni politiki zadnjih dveh let pa računajo tudi Zeleni, Haiderjevo zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO), Liberalni forum (LIF) s koroškim Slovencem Rudijem Voukom in Lista Dinkhauser, upornika iz vrst ljudske stranke na Tirolskem, ki je komaj junija letos nastopil na deželnih volitvah in s svojim gibanjem postal druga najmočnejša stranka na Tirolskem. Predvolilna kampanja z veleplakati ob koroških cestah: Vouk, Haider, Feymann in ljudska stranka lukan Po raziskavah skoraj vseh javnomnenjskih inštitutov Strache, ki je včeraj na volilnem zborovanju na Predarl-skem doživel kolaps krvnega obtoka, po katerem pa si je hitro opomogel, lahko računa na blizu 20 odstotkov (!) glasov, tako da bo dokaj zanesljivo izrinil Zelene s tretjega mesta. Slednji naj bi namreč prejeli okoli 15%. Za Haiderja na teh volitvah ne bo dosegljivo več kot peto mesto, čeprav bo očitno dosegel znatno več glasov kot leta 2006, ko je BZÖ vodil zdaj zaradi krivega pričanja obsojeni Peter Westenthaler in samo za nekaj desetink odstotka preskočil štiriodstotni volilni prag. Haiderju sedaj napovedujejo med šest in osem odstotkov. Tesno bo vsekakor za Liberalni forum in listo Dink-hauser. Po zadnjih anketah obe stranki lahko računata, da bosta za las presegli volilni prag, toda jamstva zato ni! Ostalim strankam in volilnim gibanjem - na volitvah jih bo vsega skupaj nastopilo kar deset, v nekaterih zveznih deželah kot na Koroškem celo štitinajst - pa raziskovalci javnega mnenja ne dajejo nikakršnih možnosti za vstop v avstrijski parlament. To velja tudi za Komunistično partijo Avstrije (KPA), ki od leta 1945 neprekinjeno nastopa na parlamentarnih volitvah in ki ima na letošnjih volitvah tudi več Slovencev na kandidatni listi, med njimi celo prvega kandidata, Mirka Messnerja. Ni pa dvoma, da bodo tudi prav te majhne stranke tokrat prejele več glasov kot še pred dvema letoma, ko so bili volivci in volivke povsem usmerjeni na obe največji stranki - na ljudsko stranko tedanjega kanclerja Wolfganga Schüssla in na njegovega izzivalca socialdemokrata Alfreda Gusenbauerja. Že tedaj sta sicer obe stranki izgubili, toda socialdemokrati manj kot ljudska stranka. Posledica tega je bila, da so Gu-senbauerjevi socialdemokrati postali prva politična sila v državi (osvojili so en sedež več kot ljudska stranka), Schüssel pa se je moral umakniti s funkcije kanclerja in tudi predsednika (ljudske) stranke, toda v avstrijski notranji politiki je ostal kot predsednik poslanskega kluba ÖVP v avstrijskem parlamentu. Če se bodo uresničile prognoze javnomnenjskih inštitutov in bodo 28. spetembra zmagali socialdemokrati, bo ljudska stranka nedvoumno utrpela pravi notranji potres. Posloviti se bodo morali Molterer, Schüssel in še marsikdo, ki je v zadnjih letih stal v prvi vrsti ljudske stranke. S tem pa bo očitno tudi prosta pot za novo veliko vladno koalicijo med SPÖ in ÖVP - toda samo z drugimi obrazi in s socialdemokratom Faymannom na čelu! Ivan Lukan 21.000 obiskovalcev na celovškem lesnem sejmu CELOVEC - Letošnjega mednarodnega lesnega sejma od preteklega četrtka do nedelje v Celovcu se je udeležilo rekordnih 453 podjetij iz 22 držav, obenem pa so zabeležili tudi rekordni obisk: kar 21.000 ljudi si je ogledalo sejem, kar je za pet odstotkov več kot lansko leto. Kot so še sporočili iz direkcije sejma, pri tem vsak tretji obiskovalec ni bil Avstrijec, temveč Nemec, Italijan ali Slovenec! Pred nekaj dni sejemska družba »Koroški sejmi« tudi soglasno potrdila bilanco za leto 2007. Promet je znašal 7.270.000 evrov, prireditev na sejemskem razstavišču sredi Celovca pa je obiskalo 638.686 ljudi. Sejemska družba je v letu 2007 nadalje investirala v modernizacijo sejemske infrastrukture 4.520.000 evrov, od tega največ v izgradnjo nove parkirne hiše. V tekočem letu 2008 pa sejemska družba računa, da bo ustvarila 9 milijonov evrov prometa. Načrtujejo tudi izboljšanje infrastrukture, tako da naj bi bila do leta 2009 razširjena še hala 2 za 1.500 kvadratnih metrov razstavne površine. (I.L.) Na Koroškem se je spet povečalo število brezposelnih CELOVEC - Na Koroškem spet narašča število brezposelnih. Kot je sporočil avstrijski statistični urad na Dunaju, je bilo konec avgusta na Koroškem okrog 12.000 ljudi brez dela oz. se je brezposelnost povečala samo meseca avgusta za 2,7 odstotka. Visoka brezposelnost je posebej med starejšimi, saj je nad 2.400 brezposelnih oseb starih nad 50 let. Po podatkih statističnega urada je Koroška s tem tista zvezna dežela v Avstriji, v kateri je brezposelnost najbolj narasla, v večini dežel pa celo padla. (I.L.) *= Pod ceno označuje prodajo izdelkovp ceni, ki je nižja od nabavne, na podlagi O.P.R. z dne 6. aprila 2001 št. 218. Število navedenih kosov za vsak izdelek se nanaša na skupno količino v prodaji v 41 posameznih Famila. V vsakem prodajnem mestu so označene tam razpoložljive količine. Nabavna količina je omejena na družinsko porabo. Cene in artikli veljajo do prodaje zalog. do 17. septembra 2008 GROZDJE ITALIJA zabojček pribl. 3 kg cena za kg AM/WÍ V Hrana za pse MIGLI0RCANE pločevinka, 1.250 g v 4 0(1(1 *K0S0V ■ OUU V PONUDBI. Toaletni papir Salvaspazio SCOTTEX 16 rolic 29 ^Ä1 OMARA ZA ČEVLJE, 5 POLIC v svetlo orehovi barvi -mere: 65x15x164 POD CENO OD 38,30, POPUST 23 PROFESIONALNA LIKALNA POSTAJA TERMOZETA Pritisk pare: 3,5 bar -prostornina 550„e - kontrolna lučka za pripravljenost pare - pokrov z zaščito ■KOSOV C V PONUDBI U -famila I Pri nas si v družinskem krogu. 90 400 *KOSOV V PONUDBI RABOJEZ (TS) - S. P. di Farnei 40/b TRST (TS) - Ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - Ulica Terza Armata 4 Sobota, 6. septembra 2008 ALPE-JADRAN / SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici okrogla miza o odnosih med Slovenci ob meji Kdaj bo izraz zamejci zamenjal žlahtnejši Primorci? Večer z Jožetom Pirjevcem, Rudijem Pavšičem in Sašo Rudolfom - Slovenija ne izkorišča potenciala manjšin SEŽANA - Kosovelova knjižnica je v četrtek zvečer gostila okroglo mizo z naslovom Zamejci in nejci: odnosi med Slovenci na obeh straneh meje. Gosta večera sta bila zgodovinar Jože Pirjevec in predsednik SKGZ Rudi Pavšič, vprašanja pa jima je zastavljal novinar Saša Rudolf. Pirjevec je nastopil tudi kot kandidat za Državni zbor, in sicer na listi stranke LDS. Debata se resnici na ljubo ni omejila na naslovno temo. Zaobjela je tudi odnose med Primorci in Ljubljano, precej se je govorilo tudi o polpretekli zgodovini. Saša Rudolf se uvodoma ni mogel izogniti najbolj aktualnim temam na slovenskem političnem prizorišču, na čelu z afero Patria. Kandidata Pirjevca je vprašal, ali je demokracija v Sloveniji v nevarnosti. Odgovor je bil pritrdilen, Pirjevec pa je bil v svojem razmišljanju zelo neprizanesljiv zlasti do države, v kateri stanuje, to je Italije. »V Sloveniji je situacija - ne glede na to, ali je Janša kriv ali ne - huda,« je menil zgodovinar. Razložil je, da je slovenska identiteta temeljila na določenih etičnih vrednotah, ki so sedaj v nevarnosti, ker so Slovenci izgubili kompas. »Lahko postanemo mala Italija, kar bi bilo zelo hudo. Sam sem zbežal v Slovenijo ravno zato, da bi tu končno zadihal, kajti v Italiji vlada nekakšna demokratura: fašistoidna družba, ki izgublja stik s sodobnim svetom in razvojnimi možnostmi,« je bil neposreden. Po njegovem bodo v Sloveniji o marsičem odločale parlamentarne volitve. Po uvodnem »ogrevanju« je Rudolf prešel na osrednjo temo: odnos med Slovenci na obeh straneh bivše meje. Predlagal je, naj se po padcu meje ne delimo več na zamejce in unejce (izraz, ki ga je svoj čas preučil Pavle Merku), saj smo vsi Slovenci. Kakšni pa so odnosi ob nevidni meji? Za Pirjevca imajo Primorci po dolgem času obubožanja spet intelektualno elito, ki se lahko uveljavi tako na Primorskem kot v Ljubljani. Primorci bi morali namreč prinesti v prestolnico novo politično kulturo, s pametno politiko pa sestaviti primorsko celoto od Trsta in Kopra do obeh Goric. Za primorsko celovitost se zavzema Rudi Pavšič, ki se ima za Brica, Goričana, Primorca, Slovenca, ne pa za zamejca. »Dokler bomo zgolj zamejci, bo z nami nekaj narobe. Danes imamo veliko priložnost, da uveljavimo primorske dinamike. Primorci moramo biti ponosni, ker v omarah nimamo okostnjakov in se nimamo česa sramovati,« je ocenil Pavšič, potrdil pravilnost idealov NOB in nadaljeval z razmišljanjem o medsebojnih odnosih med zamejci in unejci. Po njegovem bodo eni in drugi odpravili psihološke pregrade samo s skupnim delovanjem: »Ko bodo ljudje prihajali v Tržič in ne v Monfalcone, ko bomo vsi govorili slovensko v slovenskih trgovinah, ko se bomo masovno vozili z avtobusi iz Trsta v Sežano ter iz Nove Gorice v Gorico, tedaj bomo na pravi poti.« Kajti ploskati schengenskemu sporazumu ni dovolj. Kočljiva tema so tudi divje gradnje na Krasu. Marsikdo se boji, da bo prišlo do po-italijančevanja Tomaja in drugih vasi. Za Pirjevca je edina rešitev v tem, da so Slovenci gospodarsko uspešni, saj bodo le z gospodarstvom zajezili pritisk. Pavšič je prepričan, da omenjenih pojavov ni mogoče zaustaviti z nacionalizmom: upravljati jih je treba, in sicer s skupno strategijo, ki potrebuje vizijo na vseh področjih: »Za Kras nimamo celovitega načrta. Na Brdih je prav tako, saj se vinarji kregajo, namesto da bi sodelovali. Praznine pa, normalno, zapolnijo drugi dejavniki.« V debato so posegli še drugi, svoj pogled je med drugimi podal tudi nekdanji odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bogo Samsa, ki se je navezal na omenjene težave z Italijo in Italijani: »Kako preskočiti te težave, to je dilema. Na eni strani je pot polemike: v naših vaseh lahko npr. začnemo brcati prišleke, kakor delajo z Romuni po vsej Evropi. Na drugi strani je pogled vnaprej: predstaviti Kras kot ogromno neizkoriščeno bogastvo, graditi kulturo, knjižnice, ustanove, v katere vključiti tudi Italijane, zamorce in kogarkoli. Krepiti moramo go- Z leve Jože Pirjevec, Saša Rudolf in Rudi Pavšič kroma spodarstvo, univerze, obrtništvo, kulturo.« Skratka, z golo obstrukcijo v današnjem svetu ne bo vidnejših dosežkov, sodelovanje pa je treba krepiti tudi z obveznim sogovornikom - Deželo FJK »in to ne glede na stranko, ki jo upravlja,« meni Samsa. Končno poglavje je bilo posvečeno pomanjkljivim odnosom matice do Slovencev v Italiji. Za Pavšiča je nezaslišano, da vlada med slovenskimi zakonodajalci leta 2008 še vedno prepričanje, da se Slovenija konča na meji. Med pripravljanjem zakona o ustanovitvi pokrajin so namreč popolnoma spregledali posebnosti ozemelj, ki mejijo na Italijo, Avstrijo itd. O posebnih statutih in statusih, kakršne poznamo v Italiji že 60 let (Italija torej le ni v vsakem primeru slab zgled ...), v zakonskem besedilu o slovenskih pokrajinah ni govora. Pavšič se torej sprašuje, ali predstavljajo manjšinci za Slovenijo breme, ali pa priložnost. Pavšič in Rudolf sta na koncu podala zanimivo primerjavo, ki ponazarja različne odnose do manjšin. Nemški Mercedes je za svojo glavno reprezentanco v Italiji izbral Bocen, ne pa Rim ali Milan. S tem je zagotovil nemško govorečim italijanskim državljanom delovna mesta in dostojanstvo, Italiji pa je posredoval močno sporočilo. »Pri nas pa se Nova Ljubljanska banka iz tržaškega središča seli na rob Op-čin, bliže meji: v logističnem smislu je poteza dobra, slovenska banka na Trgu Oberdan pa ima povsem drugačen pomen,« je zaključil Rudolf. (af) SLOVENIJA - Pred volitvami Kandidatne liste uradno objavljene LJUBLJANA - Državna volilna komisija je včeraj na svojih spletnih straneh uradno objavila seznam list kandidatov za parlamentarne volitve, ki bodo 21. septembra. Štirinajst kandidatnih list bo na volitvah zagotovo nastopilo v vseh osmih volilnih enotah. Med njimi so vse parlamentarne stranke: SDS, SD, LDS, NSi, Zares, DeSUS, SNS, Lipa in SLS, ki bo na volitvah nastopila skupaj s Stranko mladih Slovenije (SMS). Med neparlamentarnimi strankami pa se bodo za vstop v državni zbor v vseh volilnih enotah potegovale Stranka slovenskega naroda (SSN), Lista za pravičnost in razvoj (LPR), Krščansko-demokratska stranka (KDS), Zeleni Slovenije ter Zelena koalicija, ki jo sestavljata stranki Zeleni Progres in Zelena stranka. Kandidature je v vseh volilnih enotah vložila tudi Lista za čisto pitno vodo (LZČPV), a je volilna komisija kranjske volilne enote njihovo kandidaturo zavrnila. Lista je včeraj zaradi odločitve komisije vložila pritožbo na vrhovno sodišče, ki mora o njej odločiti v roku 48 ur. Zunajparlamentarna stranka Naprej Slovenija pa bo nastopila v treh volilnih enotah, in sicer v enotah s sedeži v Kranju, Ljubljani - Center in Ljubljani - Bežigrad. Stranka Akacije pa se bo za vstop v državni zbor potegovala le v primorski volilni enoti. Za poslanca madžarske oziroma italijanske narodne skupnosti se bo tokrat potegovalo po pet kandidatov. V volilni enoti madžarske manjšine bodo volivci lahko izbirali med Mario Pozsonec, Janezom Somijem, Olgo Pož-gai Horvat, Lazslom Gonczem in Albertom Halaszom. Za poslanca italijanske manjšine pa bodo kandidirali Vladimiro Dello-re, Sebastian Pelan, Roberto Battelli, Luciano Monica in Aurelio Juri. Kandidaturo Sebastiana Pelana je sicer volilna komisija sprva zavrnila, a je vrhovno sodišče ugodilo njegovi pritožbi. (STA) Hrvaška naj bi v energetiko vložila pet milijard evrov, tudi za nuklearko ZAGREB - Hrvaška bo morala, če ne želi uvažati dvakrat več energije kot zdaj, za gradnjo novih elektrarn odšteti pet milijard evrov, in sicer za gradnjo novih termoelektrarn, hidroelektrarn in nuklearke. Kot poročajo hrvaški mediji, ki se sklicujejo na dele vladne strategije energetskega razvoja Hrvaške, je Hrvaška za postavitev novih termoelektrarn in hidroelektrarn predvidela dve milijardi evrov, vendar bo zaradi vse večjih potreb morala postaviti novo jedrsko elektrarno s približno 1000 megavatov inštalirane moči. To naj bi Hrvaško stalo med dve in 2,5 milijarde evrov. Hrvaška naj bi leta 2020 porabila za 40 odstotkov več energije kot zdaj, od tega elektrike za 20 odstotkov več. Trenutno na Hrvaškem deluje 25 hidroelektrarn, štiri termoelektrarne in tri termoelektrarne - toplarne. Skupno imajo omenjene elektrarne 4000 megavatov inštalirane moči, kar je 20 odstotkov manj od hrvaških potreb po električni energiji, zato razliko Hrvaška uvaža. Do leta 2020 naj bi Hrvaška potrebovala dodatnih 3500 me-gavatov inštalirane moči, dodatna težava pa je, da je večina hrvaških termoelektrarn na koncu svojega življenjskega cikla, saj so bile narejene v 70. in 80. letih minulega stoletja, zato naj bi jih večino do konca leta 2015 morali zapreti oz. popolnoma prenoviti. Z gradnjo novih hidroelektrarn in termoelektrarn, predvsem na plinski pogon, naj bi po ocenah hrvaških strokovnjakov dobili le 1700 megavatov inštalirane moči. Zato je gradnja nove jedrske elektrarne, kljub morebitnem podaljšanju delovanja Nuklearne elektrarne Krško, ki je v solasti Slovenije in Hrvaške, nujna. (STA) Mariborski policisti pridržali romunska goljufa s karticami MARIBOR - Mariborski kriminalisti so na podlagi posnetkov varnostnih kamer aretirali dva romunska državljana, ki naj bi med 28. in 30. avgustom na več bankomatih v Mariboru opravila večje število sumljivih transakcij s ponarejenimi bančnimi karticami, ki pa vsebujejo magnetne zapise pravih kartic. Pri osebnih in hišnih preiskavah so Romunoma zasegli skupaj 170 ponarejenih plačilnih kartic. Osumljena sta 63 kaznivih dejanj velike tatvine. Preiskovalni sodnik je zoper oba odredil pripor, kriminalisti pa nadaljujejo z delom, saj so ugotovili, da sta s pomočjo zaseženih ponarejenih plačilnih kartic izvršila še več sto kaznivih dejanj na območju Ljubljane in Maribora. (STA) PLANINSTVO - Nova publikacija v _ Pot Karla in Žige Zoisa: po odprtju poti še vodnik AFERA PATRIA Slovenija Finsko pozvala k razkritju dejstev BRDO PRI KRANJU - Komisija za varstvo gorske narave je po spomladanskem odprtju nove planinske poti - Pot Karla in Žige Zoisa izdala še nov izletniški vodnik, s katerim bodo izletniki lahko občudovali nekatere ogrožene in zavarovane rastlinske ter živalske vrste ter hkrati spoznavali delo bratov Zois. Planinsko-izletniški vodnik Pot Karla in Žige Zoisa je pomnik slavnemu botaniku Karlu Zoisu in njegovemu znanemu bratu Žigi, ki je bil glavni sponzor bratovih botaničnih raziskav. Hkrati pa je v knjižici predstavljena bogata, predvsem naravna dediščina območja zahodnega dela Kamniško-Savinj-skih Alp, je pojasnila urednica Ana Barbič. Pot Karla in Žige Zoisa, ki jo je najbolje prehoditi v več etapah, se začne na Brdu, kjer sta brata pred več kot 200 leti živela, in konča v dolini Kokre, poteka pa po že obstoječih markiranih planinskih poteh. Na njih so nameščene informativne table, ki obiskovalce poučijo in opozorijo na naravne vrednote ob poti ter na pomen obeh bratov baronov za slovenstvo in naravo v gorah. Celotno območje Kamniško- Savinjskih Alp, kjer je Karel Zois deloval kot eden prvih slovenskih botanikov, Žiga Zois pa kot znanstvenik, ornitolog in mineralog, je danes opredeljeno kot območje izjemne narave in je vključeno v zavarovano območje Nature 2000. "S tem projektom, zato opozarjamo predvsem na botanično dediščino, ki sta jo raziskovala brata Zois," je povedal predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar in opozoril, da so v svetu Storžiča, Zaplate in Grintovcev še vedno ohranjeni naravni alpski botanični vrtovi planinskega cvetja. Med njimi je tudi Zoisova zvončnica, ki je za razliko od planike, ki je azijskega izvora, avtohtona slovenska rastlina. Pot, ki je bila ob odprtju posvečena predsedovanju Slovenije EU, naj bi prvotno imenovali za botanično pot, vendar gre tudi za zoološko in kulturno dediščino. V Kamniško Savinjskih Alpah namreč živijo nekatere, posebej za to območje značilne živali, v gorskem zaledju gradu Brdo pa je tudi izjemno bogata arheološka dediščina od obdobja starejše kamene dobe dalje. (STA) LJUBLJANA - Slovensko zunanje ministrstvo je finskemu veleposlaništvu izročilo odgovor na noto, ki jo je od Finske prejelo včeraj. V odgovoru je ponovilo pričakovanje, da bo finska vlada "znotraj svojih pristojnosti storila vse potrebne korake, da se čimprej, v nekaj dnevih, razkrijejo dejstva o domnevni korupciji v primeru nakupa oklepnikov Patria". Glede na resnost obtožb v oddaji finske nacionalne televizije YLE s 1. septembra o tem nakupu je ministrstvo v včerajšnji noti še izrazilo pričakovanje, da bodo rezultati preiskave predstavljeni tudi slovenski javnosti pred parlamentarnimi volitvami 21. septembra. Kot so še sporočili z MZZ, so v odgovoru na finsko noto zapisali, da so že v prejšnji noti izrecno poudarili pomen načel svobode izražanja in neodvisnosti medijev. Prav tako je nesporno, da je televizija YLE sama odgovorna za predvajane programe. MZZ je po predvajanju dokumentarca o domnevni korupciji v primeru nakupa oklepnikov finskega podjetja Patria na finsko vlado noto naslovil v četrtek. Ob tem je izrazil presenečenje nad hudimi obtožbami na račun predsednika slovenske vlade Janeza Janše in poudaril, da je ob vsem spoštovanju svobode izražanja in neodvisnosti medijev nedopustno, da finska nacionalna televizija obtoži predsednika vlade prijateljske države, ne da bi hkrati objavila tudi trdne dokaze o njegovi vpletenosti v podkupovanje. MZZ je v prvi noti še zapisal, da je z navedeno oddajo finska nacionalna televizija posegla v volilno kampanjo v Sloveniji pred parlamentarnimi volitvami in da takšno ravnanje lahko omaja zaupanje v dvostranskih odnosih med državama, zato pričakuje ustrezna pojasnila. Finski zunanji minister Alexander Stubb je včeraj v Avignonu za finske medije povedal, da je finsko veleposlaništvo v Sloveniji dobilo drugo slovensko noto, a je ne more komentirati, ker je bila poslana v slovenščini. "Ne morem kaj dosti povedati o tem. Odgovorili bomo po običajnem postopku, kar pomeni, da najverjetneje ne med vikendom," je dejal. (STA) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it DRAGA 2008 - V parku Finžgarjevega doma na Opčinah včeraj prva okrogla miza Dileme slovenskega katoliškega tiska danes O tem so govorili F. Petrič, J. Paljk in H. Tomažič - Odprtje razstave o Primožu Trubarju Katere so dileme slovenskega katoliškega tiska danes, kakšen je njegov vpliv in odmev, kako je z nezanimanjem za verske vsebine v katoliških časopisih in kakšno je gledanje na vprašanje narodne sprave: to so vprašanja, ki so odmevala na včerajšnji uvodni okrogli mizi na 43. študijskih dnevih Draga 2008 pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Predsednik Društva slovenskih izobražencev, se pravi organizatorja Drage, in tudi moderator prvega letošnjega Draginega srečanja Sergij Pahor jih je postavil trem sogovornikom, odgovornim urednikom katoliških tednikov iz Ljubljane, Gorice in Celovca Fran-ciju Petriču (Družina), Juriju Paljku (Novi glas) in Hanziju Tomažiču (Nedelja). Kljub skupnim krščanskim temeljem se omenjeni časopisi zaradi zgodovine in specifičnosti okolij, v katerih delujejo, tudi v marsičem razlikujejo. Tako se ljubljanska Družina lahko ponaša z visoko naklado ter velikim številom novinarjev in sodelavcev, posveča pa se predvsem izobraževanju na verskem in duhovnem področju, medtem ko je informativni del nekoliko v ozadju. Po nakladi se z Družino ne more primerjati celovška Nedelja, kjer pa so se odločili posvečati pozornost predvsem razmišljanju, kako kristjani sooblikujejo današnji svet in kako je s kulturnim življenjem po slovenskih koroških župnijah. Novi glas je najmlajši izmed tednikov, čeprav ima za seboj bogato tradicijo. Njegovi trije temelji so po Paljkovih besedah ohranjanje slovenske besede in stvarnosti, širjenje demokratičnih vrednot in biti prežet s krščanskim etosom. V glavnem ni mogoče govoriti o odmevnosti ali vplivu slovenskega katoliškega tiska, pri čemer razloge za to Petrič pripisuje protikrščanskemu vzdušju v Sloveniji, čeprav po drugi strani Družina uspeva pri doseganju slovenskih bralcev, pa tudi sedanja slovenska vlada si je prizadevala za spremembe. Zaradi majhnega okolja pa je pisanje Nedelje zelo odmevno med koroškimi bralci in tudi osrednjimi cerkvenimi krogi, tudi nemško govoreči vernik jo prelista, je dejal Tomažič, medtem ko je za Paljka prostor Slovencev v Italiji »gluha loza«, čeprav Novi glas vedno zaneti polemiko, če npr. kaj napiše o šoli ali kaki drugi »tabu temi«. Pri tem pa je izpostavil pomen spletne strani, s katero je mogoče nagovarjati populacijo, ki je drugače ni mogoče doseči. Nezanimanje za verske in duhovne vsebine je dejstvo, važno pa je tudi, kako jih predstaviš, pri čemer sta tako Tomažič kot Petrič poudarila predvsem pomen iskanja pozitivnih zgodb in primerov o tem, kako ljudje živijo svoje krščanstvo, medtem ko je Paljk izpostavil željo bralcev po na videz majhnih zgodbah in poudaril potrebo po dostojni jezikovni ravni. Kako pa se slovenski katoliški tisk loteva vprašanja sprave? Na to vprašanje je Tomažič odgovoril, da je pri tem najbolj pomembno ohranjanje spomina, pri čemer je kot primer navedel dokumentarec Otroci s Petrička, ki ga je pozitivno ocenil tudi Paljk, za katerega je v našem prostoru glede tega vprašanja veliko več sproščenosti kot v osrednji Sloveniji. Za Petriča pa mora verski tisk delati v duhu odpuščanja, ampak ne na račun resnice. Udeležence so na začetku pozdravili državni sekretar in vodja Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, slovenski konzul v Trstu Božidar Humar in predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Pred tem pa so ob petju prekmurskega zbora Bel canto odprli tudi razstavo o Primožu Trubarju z naslovom Vsem Slovencem. Kot je dejala postavite-ljica Metka Starič, gre za potujočo razstavo (v bližnji prihodnosti bo obiskala tudi Čedad, Gorico in Trst), ki želi krepiti korenine, medtem ko je izseljeniški duhovnik Zvone Štrubelj, ki bo o Trubarju predaval jutri, poudaril, kako danes Trubar združuje. Ivan Žerjal Na vprašanja o slovenskem katoliškem tisku so skušali odgovoriti uredniki katoliških tednikov iz matice in zamejstva (desno), začetek Drage pa je bil tudi priložnost za odprtje razstave o Primožu Trubarju (spodaj) kroma Sobota, 6. septembra 2008 APrimorski ~ dnevnik 5 PRISTANIŠČE Jamstva za Pristaniško družbo Claudio Boniciolli Pristaniška oblast bo jamčila izvajanje marca sklenjenega sporazuma med sindikati in podjetji. Poleg tega bo podpirala stike z bankami za posojila, ki jih Pristaniška družba potrebuje za nadaljnje delovanje. To je sad srečanja, ki je bilo včeraj na sedežu Pristaniške oblasti med njenim predsednikom Clau-diom Boniciollijem ter predstavniki in delavci Pristaniške družbe. Slednja je bila v preteklosti eden izmed stebrov lokalnega gospodarstva, v zadnjem obdobju pa niha med preživetjem in stečajem. Po včerajšnjem srečanju se zanjo odpirajo nove perspektive. Boniciolli je zagotovil, da bo Pristaniška oblast jamčila upoštevanje sporazuma in v tem smislu tudi temeljito nadzorovala njegovo izvajanje. Dogovor predvideva, da ima Pristaniška družba izključno pravico izvajati izredna dela v pristanišču oz. pretovarjati blago, ko so za to potrebne nadure. Blago drugače pretovarja okrog 40 podjetij, ki delujejo na podlagi tržnih pravil. Pristaniški družbi pa bo zdaj zajamčeno opravljanje nadurnega dela. Poleg tega bo Pristaniška oblast od ponedeljka dalje ob boku Pristaniški družbi pri najemanju bančnih posojil. Za slednja bo jamčila Pristaniška družba z lastnim premoženjem, Pristaniška oblast pa bo v bistvu jamčila nad družbo. Zadovoljstvo so po srečanju izrazili vsi predstavniki in delavci družbe. Dodatno srečanje je napovedano v torek, ko naj bi se na sedežu Pristaniške oblasti sestali zveza industrijcev in druga podjetja, ki delujejo v pristanišču. OBČINSKI SVET - Tehnični posvet na temo Zdravje in varnost pri delu »Izvajati sporazume o varnosti« Na zasedanju so poglobili enotno besedilo o varnosti pri delu, ki ga je aprila izdala Prodijeva vlada - Različna stališča V dvorani občinskega sveta je bil včeraj dopoldne tehnični posvet na temo Zdravje in varnost pri delu - zakonski odlok št. 81 iz leta 2008, ki so se ga udeležili predstavniki občinske uprave in izvedenci podjetja za zdravstvene storitve, zavoda Inail, zveze Confartigianato in zveze industrijcev. Namen pobude je bilo poglobiti problematiko v luči enotnega besedila o varnosti leta 2008, ki ga sestavlja 320 členov in ki povzroča marsikatero težavo pri njegovem tolmačenju. Na posvetu je bilo slišati v glavnem dve nasprotujoči si stališči. Po eni strani je predsednik občinskega sveta Sergio Pacor podal zgodovinski oris zakonodaje na tem področju in nazadnje menil, da je enotno besedilo o varnosti le skrpucalo več zakonov, češ da jih je Prodijeva vlada dala v isti kalup. Temu so predstavniki delodajalcev dodali, da ne rešuje problematike in da je preveč birokracije. Po drugi strani je tržaški glavni tožilec Beniamino Deidda poudaril, da je po 30 letih zapolnjena vrzel in da bodo koristi vidne v dolgem roku. Enzo Timeo pa je v imenu sindikata Uil naglasil, da se sindikati vselej zavzemajo za varnost delavcev. Zato je tudi zahteval nadaljevanje sodelovanja in izvajanje vseh sporazumov, sklenjenih na tem področju, od tistega za varnost v gradbeništvu (ki so ga sklenili julija lani z občinsko upravo) do dogovora, ki so ga skoraj vsi dejavniki podpisali junija na prefekturi. A.G. Posvet je bil v dvorani občinskega sveta kroma 6 Sobota, 6. septembra 2008 TRST / BAZOVICA 2008 - Četrtkov popoldan z Bidovčevimi sorodniki Spomini na mladega junaka, upornega, neuklonljivega Ferda Srečanja se je udeležilo več Bidovčevih sorodnikov - Prisotni so prisluhnili tudi zvočnemu zapisu pogovora s Ferdovo sestro Tončko »Iskren, pošten in delaven fant.« Tako so v četrtek sorodniki orisali mladega narodnega junaka, antifašista Ferda Bidovca, ki so ga z Milošem, Maru-šičem in Valenčičem pred 78 leti fašisti ustrelili na bazovski gmajni. Rodil se je v Trstu, 8. februarja 1908 (pred sto leti), očetu Ivanu iz Žirovnice na Gorenjskem in mami, Italijanki Antonii Vianello iz Benetk, »ki pa je tako zelo vzljubila slovenski narod, da se je srčno zavzemala, da bi vsi njeni otroci obiskovali slovenske šole,« je povedala žena Ferdovega brata Staneta, Vlada Šebek Bidovec, ki je znana z ilegalnim imenom Morana. V svojem obujanju spominov na tiste čase se je zaustavila predvsem pri liku pokončne Ferdove matere, ki je bila deležna fašističnih psovanj, češ da je zatajila svoj narod. Družina Bidovec se je preživljala z živilsko trgovino na Ponterošu; ko je bil Ferdo v zaporu, je vse svoje prihranke uporabila za »lažnega« odvetnika, le da bi rešila sina.»Umrla je leto dni po Fer-dovi smrti, njen pogreb pa je bila veličastna manifestacija slovenskega in italijanskega antifašizma; takrat je vse ljudstvo jokalo.« V pretresljivem zvočnem zapisu izpred 28 let se je svojega brata in matere spomnila tudi Tončka Bidovec. V pogovoru z Lido Turk za radijsko oddajo je obudila spomine na neštete mladinske izlete, ki so jih prirejali s prijatelji in so bili pretveza za narodno, antifašisti-čno delo. »Brez borbe in žrtev ni nič,« ji je vedno ponavljal, njo pa je bilo vselej strah. Z mamo je bila po procesu dvakrat v koronejskem zaporu, »takrat naju je miril, da bo vse v redu, da ga bodo najbrž obsodili na 8 let ječe... .Še isto noč pa so fašisti pod našim oknom Itričali, da bo ubit.« Naslednjega dne je Tončka na tržnici izvedela za bratovo smrt. »Naše družine pa to ni strlo, nasprotno, še trdneje in bolj zagrizeno smo se bratje in sestre vključili v antifašistično gibanje.« »Otroci smo takrat bolj malo razumeli, danes pa nam je povsem jasno, kaj se je takrat dogajalo,« je povedala Ferdova nečakinja Majda Colja, kateri je mama Tončka pripovedovala o pogumnem stricu, ki se je pred smrtjo obrnil, saj svojim morilcem ni hotel kazati hrbta: pogledal jih je v obraz in jim zakričal »Sem streljajte, podleži«. Breda Bidovec Oblak iz gorenjske družinske veje pa je spregovorila o izvoru priimka in rodbine Bidovec - Vi-dovec, ki je po izvoru iz Koroške. »Meje in vojne so res večkrat ovirale srečanja med številnimi sorodniki, povem pa vam, da je vsak od nas v svojem albumu hranil Ferdovo fotografijo,« je zaupala. Njena hčerka, akademska slikarka Mojca Oblak pa je junaka ovekovečila s portretom, ki v belini in igri črt poudarja idejo obče svobode, za katero se je mladenič zavzemal in dal svoje življenje. Da je Ferdo rad pel (čeprav je na razstavi iz spričevala razvidno, da ni imel posluha) in da je ljubil družbo, sta povedala nečaka Matjaž in Iztok Bido-vec. Slednji se je nekoliko dlje zaustavil pri zgodovini in politiki, ki je družino zelo zaznamovala, ter pri spreminjanju Evrope in njenih ljudi, v času, ko padajo nacionalne meje. Kot zadnji se je oglasil še sin Fer-dovega nečaka, Marko Bidovec. »Ko sem se pred 21 leti vozil na proslavo v Bazovico, so me na mejnem prehodu pri Lipici italijanski policisti ustavili, češ da s svežim cvetjem ne smem v Italijo. Pa se nisem vdal, tako da so mi po prerekanju za tri leta prepovedali vstop v Italijo. Ja, tako je, Bidovec sem - uporen, neuklonljiv in ponosen.« Očetu je pred smrtjo Marko obljubil, da bo bolj intenzivno nastopil ob strani rojakov na tej strani meje v borbi za ohranjanje slovenskega, materinega jezika. »S srcem, voljo in močjo si bom prizadeval, da se ne bi pozabilo žrtev naših zlatih junakov.« Sara Sternad Od leve proti desni: Vlada Šebek Bidovec, Matjaž, Iztok in Marko Bidovec, v drugi vrsti pa Breda Oblak in njena hčerka Mojca kroma BAZOVICA 2008 - Slovesnost v Prešernovem gaju v Kranju Občuten poklon bazoviškim junakom in žrtvam okupatorja Pri prvem antifašističnem spomeniku na svetu, ki stoji v Prešernovem gaju v Kranju, je včeraj potekala spominska svečanost ob 78. obletnici smrti bazoviških žrtev. Zbrane sta nagovorila župan Občine Sovodnje ob Soči Igor Petejan in kranjski župan Damijan Perne, ki je poudaril, da je prav te zgodovinske dogodke ohranjati v spominu. Perne je pojasnil, da mineva že 78 let, kar so mladi rodoljubi s Primorske dali svoje življenje za svobodo in čeprav se dogodki druge svetovne vojne počasi odmikajo, je prav, da jih ohranjamo v spominu. Še vedno jih je na simbolni ravni po njegovo možno povezovati z aktualnim dogajanjem. Spominjajo na to, da se ne sme prezirati različnosti, drugačnih misli in idej, ki nas le bogatijo, ko živimo na istem prostoru, je dejal Perne, ki je prepričan, da si tudi danes ne bi dovolili odvzeti svobode. Politike pa je pozval, da morajo delovati v dobro ljudi, kajti ti so kapital vsake države. Igor Petejan se je v svojem slavnostnem nagovoru zaustavil pri analizi aktualnosti Bazovice. Poglobil se je v zgodovinski pregled od fašističnega zatiranja, mimo povojnega obdobja, do današnjih dni. Osredotočil se je na dogajanje na Goriškem. Spomnil je, da so se morali dnevno boriti za svoje pravice. »Tudi vprašljivi načini izvajanja oziroma bolje rečeno neizvajanja zaščitnega zakona so razlogi, da nam je duh Bazovice tako blizu. Več kot sedem let po sprejetju zakona še vedno nimamo pravice do enega samega prostora v goriškem Trgovskem domu,« je opozoril in izpostavil, da je govora o duhu Bazovice in ne o poveličevanju atentator-ske prakse v današnjem kontekstu. Po njegovo pa sicer velja, da ima vsako zgodovinsko obdobje svoje specifične okoliščine in posledice. Ob častni straži zamejskih tržaških tabornikov Rodu Modrega vala iz Trsta in Gorice ter Rodu stražnih ognjev iz Kranja so položili vence predstavniki Mestne občine Kranj, Odbora za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, stranka Slovenske skupnosti, Društvo Tigr Primorske in Združenje borcev NOB kranjskega območja. Glasbeno kuliso je oblikovala Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice pod vodstvom Anastazije Purič, kranjska gimnazijca sta poskrbela za recitaciji, trobentač Matej Rihter pa za občuten solo. Prvi leseni spomenik v čast Ma-rušiču, Valenčiču, Milošu in Bidovcu so člani Primorskega prosvetnega in podpornega društva Sloga že novembra 1930 postavili v Kranju, ki so ga nato ob prvi obletnici izvršitve smrtne obsodbe nad štirimi primorskimi junaki zamenjali s kamnitim. Spomenik je »preživel« tudi nemško okupacijo, saj so z njega odstranili ploščice z napisi, ki so jih po koncu vojne vrnili na svoje mesto. OPČINE - Drevi Praznik cvetja Infiorata Marsikdo je bil med sprehodom po Opčinah prijetno presenečen nad lepo okrašenimi balkoni, okni in trgovinskimi izložbami. Že drugo leto je vas nad mestom gostila praznik cvetja Infio-rata, ki ga prireja Združenje za zaščito Opčin. Za najlepše okrašeno okno, balkon, vrt ali izložbo se poteguje 145 Opencev. Danes ob 17. uri bodo na Nanoškem trgu oziroma na Škavenci, kot mu pravijo Open-ci, vsi udeleženci prejeli spominsko kolajno, posebna žirija pa bo zmagovalca (enega za vsako kategorijo: javni obrati, balkoni ali pročelja in pa vrtovi) nagradila z bonusom v vrednosti 200 evrov, ki jih bo lahko potrošil pri razstavljavcih na tržnici. Po slovesnem nagrajevanju pa bo poskrbljeno za prijetno vaško družabnost ob glasbeni spremljavi trebenske godbe na pihala Viktor Parma. ITIS Ogled sodobne umetnosti Danes ob 11. uri bo voden ogled stalne zbirke sodobne umetnosti v domu za ostarele Itisu v Trstu, katerega se bodo udeležili znanstveniki Centra za teoretsko fiziko Abdus Salam. Sprejel jih bo direktor Itisa Fabio Bonetta; direktor kulturnega združenja UNA Giorgio Cisco pa bo orisal nastanek zbirke ter ob skupnem ogledu ob prisotnosti nekaterih avtorjev obravnaval posamezna likovna dela ter njihovo sporočilnost. Srečanje sodi v niz pobud, ki želijo posebej približevati svet znanosti in umetnosti preko obiska krajevnih ustanov. Zbirka, ki je last združenja UNA šteje danes preko tristo slik in kipov, stopetdesetih različnih umetnikov, ki prihajajo iz tridesetih različnih držav. Med temi so številni uveljavljeni sodobni ustvarjkalci kot so npr. : Altan, Cher-sicla, Erzar, Jacobi, Manfredi, Mari, Palčič, Qin Zue, Schiozzi, Zoitl. Omenjeno zbirko bogati tudi zbirka »Nia Nanda Cora Quenzatti«, kjer zasledime slike zgodovinskih mojstrov kot so: Capogrossi, Cara, Cassetti, Mascherini, Orlando, Pe-rizi, Spacal, Staidler in Stravisi. SINDIKAT Kriza v • • ■ časopisnih kioskov Lastniki časopisnih kioskov so v težavah, kriza v tem sektorju pa bo lahko še hujša. To je poudaril državni tajnik področnega sindikata Sinagi Ermanno Anselmi včeraj na tiskovni konferenci, na kateri je napovedal srečanje s pristojnim vladnim podtajnikom Paolom Bo-naiutijem. Slednjega bodo seznanili z razlogi za krizo, ki jih je več. Med glavnimi so porast števila časopisov, ki jih delijo brezplačno, pomanjkanje olajšav v tem sektorju in neustrezna računalniška mreža, ki bi neposredno povezovala kioske in sedeže dnevnikov. Anselmi je predlagal tudi odprtje omizja z javnimi institucijami in med drugim poudaril, da je treba dejavnost časopisnih kioskov vključiti na seznam trgovskih dejavnosti. Dodal je še, da gre v Italiji v prodajo vsak dan 5,3 milijona izvodov dnevnikov, medtem ko je 4,8 milijona izvodov brezplačnih časopisov. Današnji in jutrišnji spored svečanosti Niz spominskih prireditev bo danes oblikovala svečanost na pokopališču pri sv. Ani. Ob 11. uri bo tu spregovorila kulturna delavka Alenka Florenin, ob častni straži tabornikov RMV pa bo nastopil Ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Škednja. Dogajanje se bo ob 20. uri pomaknilo v Bazovico, kjer bo v cerkvi ob 20. uri maša zadušnica ob petju domačega Mešanega pevskega zbora Lipa in nagovoru Davida Bandelja. Večer se bo ob 21.30 nadaljeval s tabornim ognjem pri spomeniku na gmajni. Jutri bodo svečanosti dosegle višek. Pri spomeniku bazoviških junakov bosta ob 15. uri spregovorila Alessandra Kersevan in Dušan Jakomin. Zapeli bodo združeni pevski zbori pod taktirko Ivana Tavčarja in ob spremljavi Pihalnega orkestra Ri-cmanje, prisotna pa bo tudi slovenska delegacija z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom na čelu. Spomin na štiri bazoviške junake bodo počastili tudi športniki. Jutri bo na vrsti spominski pohod Bazoviški junaki, ki ga AŠZ Sloga prireja že od leta 1980, glavni organizator pa je duša planinskega odseka, neutrudni Viktor Stopar. Prav po njegovi zaslugi iz leta v leto raste priljubljenost pohoda, ki se ga udeležuje že preko tristo pohodnikov iz Slovenije, z Reke in seveda našega prostora. Pohodniki se bodo kot običajno zbrali pri bazovskem kalu: ob 10. uri bodo krenili na pot proti Jezeru, od tod pa ob robu doline Glinščice do Drage. Po vzponu preko Peska (475 m) in Gročane (492 m) bodo prešli na slovensko stran - prvič brez meje - se podali do koče na Jermancu, od tod pa nadaljevali proti vrhu hriba Kokoš (672 m). Skupaj se bodo nato spustili do gmajne, kjer se bodo udeležili osrednje spominske svečanosti. Najzvestejše udeležence tudi letos čakajo spominska priznanja (bronasta značka za dva, srebrna za štiri in zlata za šest opravljenih pohodov); posebno priznanje - delo umetnika Pavla Hrovatina - bodo dobili tisti, ki se bodo pohoda udeležili desetič oziroma dvajsetič. Zaradi jadralske tekme Trieste Challenge prihodnji teden vrsta omejitev v plovbi Na tržaškem nabrežju bo prihodnji teden zaradi jadralske tekme Trieste Challenge la sfida (nekdanje Nations Cup) vrsta omejitev v plovbi, ki bodo veljale od 9. do 20. ure. Na območju pred pomolom Audace in starega pristanišča bodo tako od srede, 10., do sobote, 13. septembra, prepovedani plovba in vse druge dejavnosti. Zaradi ognjemeta omejen promet pri pomolu Audace V sredo, 10. septembra, bo blizu pomola Audace zaradi ognjemeta omejen promet. Ognjemet bo okrog 22. ure, zato bodo od 7. ure do 22.45 v bližini okvirno 100 metrov prepovedani vožnja in parkiranje vozil, mimohod pešcev in vsaka dejavnost, vezana na pretovarjanje blaga. / TRST Sobota, 6. septembra 2008 7 UL. COSTALUNGA - Včeraj popoldne v višini hišne številke 294 Devetletni otrok tekel za žogo in obležal pod avtom Mali Davide je kotalkal pri openskem Poletu - Morebitno odgovornost voznika preverjajo Smrtne prometne nesreče ti vzamejo sapo, toda ko na cesti obleži otrok, ki še ni dopolnil 10 let in jih tudi nikoli ne bo, je dogodek še bolj pretresljiv. Pretreseni so bili včeraj popoldne voznik, sorodniki, sosedje, mestni redarji in vsi ostali, ki so na Ul. Costalunga nemočno gledali v devetletnega Davideja Bressana ter s povešenimi glavami zapuščali prizorišče. Otrok, ki je med drugim kotalkal pri openskem Poletu, je izgubil življenje, potem ko ga je na Ul. Co-stalunga podrl avtomobil znamke chrysler, ki je vozil iz smeri Kolonkovca proti pokopališču pri Sv. Ani. Zgodilo se je nekaj minut po 16. uri. Mestni redarji in sodni zdravnik Fulvio Co-stantinides so se včeraj dolgo zadržali na kraju nesreče, da bi točneje ugotovili, kako je do dogodka prišlo. Mali Davide, čigar starši stanujejo v bližini, je bil včeraj pri svoji babici, na vrhu zasebne uličice, ki se z Ul. Costalunga vzpne pri hišni številki 294. Igral se je z žogo, morda na dvorišču hiše. Žoga se je zakotalila dol po klancu na glavno ulico, fantek pa je tekel za njo. V tistem je pri-vozil chrysler cabriolet. Domačini pravijo, da se prometne nesreče navadno pripetijo nekaj deset metrov bolj nazaj, na manjšem ovinku ob Ul. Marcese, kjer je cestišče ožje. Kakorkoli že, včerajšnji prizor je bil grozljiv. Točen potek dogodka, vključno s hitrostjo vozila, bodo ugotovili pristojni organi, vsekakor vse kaže, da je avto zadel otroka naravnost v glavo. Davide se je najbrž sredi ceste sklonil, da bi pobral žogo, voznik pa ga je videl v zadnjem hipu, ko zavore niso mogle več pomagati. Ni znano, ali je avto vozil prehitro, vidljivost na omenjeni točki vsekakor ni slaba. Nesrečni Davide je ostal ujet pod avtom, ki ga je s seboj povlekel po asfaltu od hišne številke 294 do 290, to je približno 20 metrov. Voznik je takoj izstopil, očividcev baje ni bilo, domačini so se odpravili na ulico, potem ko so zaslišali močan hrup. Na tleh je ležal fantek, ki je umrl v trenutku. Zadevo so prevzeli v svoje roke mestni redarji, po pregledu sodnega zdravnika pa so truplo odpeljali. Pred tem so prišli obupani sorodniki, vključno s 15-letno sestro. Nato se je začel pregled avtomobila: žerjav ga je dvignil, da bi si izvedenci ogledali spodnji del vozila. Okrog 40 let starega voznika je služba 118 zaradi doživetega šoka odpeljala v katinarsko bolnišnico, kjer so ga podvrgli tudi alkoholnemu testu. Res peklenski petkov popoldan. Kraj nesreče so si ogledali služba 118, mestni redarji in sodni zdravnik Costantidines, levo zgoraj pa mali Davide kroma V stolnici posvetitev petih novih diakonov Jutri bo v stolnici sv. Justa ob 19. uri tržaški škof msgr. Evgen Ravignani posvetil pet novih permanentnih diakonov: ti so Vinicio Centi, Salvatore D'Angelo, Pierluigi Paluzzano, Piero Pesce in Giorgio Tamplenizza, ki se bodo tako pridružili že danes delujočim desetim diakonom pri služenju v krajevni katoliški skupnosti. Službo diakonata kot stalno cerkveno službo, ki jo lahko opravljajo tudi poročeni moški, je obnovil drugi vatikanski koncil. Diakonat ni du-hovništvo, ampak služba, ki ustvarja vez med verniki in duhovniki, pri čemer je glavna naloga služenje v Cerkvi predvsem pri branju božje besede, oblikovanju liturgije in dejanjih usmiljenja do šibkejših. V tržaški škofiji so uvedli stalne diakonske službe leta 1984 na pobudo takratnega škofa msgr. Lovrenca Bel-lomija. Tovornjak podrl pešca V teh dneh je bilo več prometnih nesreč, v katerih so se poškodovali pešci. Včeraj zjutraj ob 8.30 je nek 75-letnik prečkal cesto na Ul. D'Alviano, na prehodu za pešce pa ga je povozil tovornjak. Slednji je obračal na Ul. Doda. Posegli so služba 118 in mestni redarji, ponesrečenca so prepeljali v katinarsko bolnišnico. Močno se je udaril v prsi in trebuh. Sprememba na liniji 28 Ul. Commerciale bo od nedelje ob 8.30 do ponedeljka dopoldne zaprta za promet med ulicama Davis in Panorama. Avtobus št. 28 bo tedaj vozil po ulicah Milano in Coroneo do Nove openske ceste in Ul. Commerciale, pri stari končni postaji pa bo začel pot v obratno smer. Davide Bressan, sin mešanega zakona, je bil po besedah Sama Kokorovca nadebuden kotalkar, ki je pred poldrugim letom skupaj s sestro prešel iz društva Jolly v vrste Poleta. »V tem obdobju je izjemno napredoval, treniral ga je moj brat Mojmir. Usoda je res kruta,« je dejal Kokorovec. Odsek, na katerem je prišlo do nesreče, sam po sebi ne bi bil nevaren, a krajani vedo povedati, da je promet na tamkajšnjem ozkem cestišču pregost, nekateri motoristi že dalj časa drvijo z neprilagojeno hitrostjo, prostora za pešce pa ni veliko. Ni gotovo, če je tej nesreči botrovala visoka hitrost, tovrstne dogodke pa je pred leti vsekakor želel preprečiti nek domačin, ko je zbral podpise za postavitev ležečih policajev in jo poslal rajonskemu svetu. Predlog je bil zavrnjen, ker po Ul. Costalunga vozijo tudi avtobusi. (af) Včeraj danes U Kino Danes, SOBOTA, 6. septembra 2008 PETRONIJ Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.33 - Dolžina dneva 13.01 - Luna vzide ob 13.56 in zatone ob 22.12. Jutri, NEDELJA, 7. septembra 2008 REGINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,8 stopinje C, zračni tlak 1014,5 mb raste, 14 km na uro, zahod-nik, vlaga 68-odstotna, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,3 stopinje C. ŠTIVAN Letos 21. izvedba festivala Note Timave Velika imena in poljudni koncertni programi, kvaliteta in prikupnost tvorijo vsebinsko osnovo in usmeritev letošnjega koncertnega niza Note Timave. Niz šestih koncertov med gotsko cerkvijo v Štivanu (ob ponedeljkih) in gradom Colloredo (ob sobotah) se bo pričel 15. septembra z recitalom priznanega italijanskega pianista in komornega izvajalca Pier Narcisa Masi-ja. Komorni orkester Malipiero iz Veneta bo nastopil na dveh večerih, najprej s kombinacijo Štirih letnih časov Vivaldija in Piazzolle, nato s koncertom, ki bo pričel troletni projekt izvajanja vseh brandeburških koncertov Johanna Sebastiana Bacha. 22. septembra bo na sporedu koncert godalnega kvarteta Athesis, ki ga sestavljajo solisti orkestra veronske Arene, naslednjo soboto pa koncert tria Dimitrij iz Pesara. Redni niz bo sklenil 11. oktobra izredni koncert jazz glasbe s priznanima gostoma dua Marcotulli-Pareti. Društvo Punto musicale v osebi Carle Agostinello, odborništvi za kulturo občine Devin-Nabrežina in občine Colloredo di Montalbano so glavni akterji skupnega projekta, ki cilja na vedno tesnejšo povezavo umetnikov s teritorijem, saj se nekateri priznani glasbeniki že dogovarjajo za visoke tečaje in dodatne glasbene pobude v sodelovanju s sesljansko glasbeno šolo. Sezono so prvič v enaindvajsetletni zgodovini predstavili na sedežu Dežele v Vidmu, kjer je odbornik za kulturo Roberto Molinaro javno potrdil zanimanje uprave do podpiranja pobude, ki organizacijsko sloni na izmenjavi med Furlanijo in Trstom. Že od ustanovitve je prirejanje koncertne sezone na Devinskem kazalo željo po povezovanju tržaške in goriške publike, pred štirimi leti pa se je niz podvojil in se tudi geografsko širil z uporabo dodatne lokacije gradu v kraju Colloredo di Montalbano. Druga značilnost prenovljene formule niza je tudi festival »Tango da pensare«, ki se odvija vzporedno z rednim ciklom koncertov resne glasbe. Niz štirih koncertov bo skušal prikazati različne aspekte tan-govske glasbe v Colloredu in v avditoriju Zavoda združenega sveta v Devi-nu. Med protagonisti bodo kvartet Neotango, kvartet saksofonov Sax Four Fun, jazz glasbenik Javier Girot-to in argentinski pianist Hugo Aisem-berg, eden od največjih poznavalcev te literature in ustanovitelj Centra Piaz-zolla v Pesaru. (ROP) [I] Lekarne Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 218/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.45, 21.20 »Kung fu Panda«. ARISTON - 21.00 »Once«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »X Files - Voglio crederci«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Un giorno per-fetto«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Decameron Pie«; 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 22.00, 22.20 »Kung Fu Panda«. EXCELSIOR - 16.45, 18.30, 21.10 »Eldorado Road«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; 18.30, 22.15 »Denti«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La terra degli uomini rossi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un giorno perfetto«. KOPER - KOLOSEJ - 14.40, 17.00, 19.20, 21.40, 0.00 »Mamma Mia«; 15.30, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 »Potovanje v središče Zemlje«; 14.20, 16.40, 19.00, 21.10, 23.20 »Wall-E«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »X Files - Voglio cre-derci«; 16.00 »Piacere Dave«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.20 »Decameron Pie«; Dvorana 4: 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Il seme della discordia«. SUPER - 16.40, 18.20, 22.20 »Doomsday«; 20.00 »Il cavaliere oscuro«. TRŽIČ - KI NEMAX - Dvorana 1: 16.50, 18.30, 20.10, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Un giorno perfetto«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.10 »X Files - Voglio cre-derci«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »Il seme della discordia«; Dvorana 5: 17.30 »Le cronache di Nar-nia: Il principe Caspian«. M Izleti LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi sku- paj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljoša 3349772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI IZ OBČINE DOLINA se dobimo v nedeljo, 7. septembra, ob 8. uri pred občinsko telovadnico v Dolini, odpotujemo pa ob 8.30, ob 8.45 se ustavimo še na Opčinah pred Prosvetnim domom in nato vsi skupaj nadaljujemo pot v Begunje. Priporočamo točnost! UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Landskron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389. ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAM IZ SV. KRIŽA vabijo v ponedeljek, 29. septembra, na romanje k Gospe Sveti in h Sv. Hemi na Krki ter na izlet na Gosposvetsko polje. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 6. uri, s Proseka ob 6.15, iz sv. Križa ob 6.20 in iz Sesljana ob 6.30. Stroški romanja znašajo 46,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220693 in 347-9322123. Vabljeni. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled to-skanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Mon-tecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lemski kanal. Za vpisovanja: Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 0481-78000, Miloš 380-4203829. 8 Sobota, 6. septembra 2008 TRST / NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV vabi na tri prireditve danes, 6. septembra 2008: ob 11.00 spominska slovesnost na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu; ob 20.00 maša zadušnica v župni cerkvi v Bazovici; ob 21.30 taborni ogenj RMV ob spomeniku pri Bazovici. Katja in Fabio se danes poročita. Vse najboljše na novi življenjski poti jima iskreno vošči AŠD Zarja Čestitke Danes začenjata skupno življenjsko pot ANDREA SANCIN in KATJA GLAVINA, veliko sreče na vajini skupni živlenjski poti vama želijo oče Boris, mama Norma in nona Lidja. Danes se poročita ANDREA SANCIN in KATJA GLAVINA! Obilo zdravja, sreče in razumevanja vama želijo brat Roberto, mama in papa. Font ANDREJ bo danes v Gabrnje prišel, da bopupo KATJO za ženo vzel. »Živijo ohcet!« zakričimo in polno ljubezni, zdravja in veselja vama želimo. Samo, Mitja in Alenka. KATJA in ANDREJ sta se veliko let snubila in končno sta se odločila, da se bosta danes v Boljuncu poročila. »Živ-jo špoži« vama zakričimo in polno veselja vama želimo. Dekliška Boljunec. KATJA in ANDREA se danes v Bo-ljuncu poročita in večno zvestobo si obljubita. Obilo srečnih, veselih in ljubezni polnih dni jima želimo prav vsi pri SKD France Prešeren. KATJA in ANDREA, da bi bila vajina skupna življenjska pot z ljubeznijo oblita in s srečo zakrita, vama iz dna srca želi klapa vsa. V Ricmanjih hišica stoji, kjer bosta KATJA in ANDREA preživela nadaljnje skupne življenjske dni. Danes si bosta s prstanom večno ljubezen obljubila in tako vajin ledih stan spremenila. Samo sončne in vesele bodoče dni vama Daria, Zvonko, Graziella, Bruno, Ulyana in Roby želi. Danes se bosta v Boljuncu vzela KATJA in ANDREJ. Vse najboljše jima želijo vsi sosedje iz Gabrnj. Danes se v Bazovici poročita KATJA in FABIO. Mnogo sreče, zdravja in razumevanja na življenjski poti vama želita družini Ražem in Kočevari. Hura, hura, hura! Danes popoldne si KATJA in FABIO obljubita končno zvestobo. Želim jima miru, zdravja in sreče ter polno ljubezni na njuni zakonski poti. Botra Draga KATJA in FABIO, da na skupnih korakih sreča, smeh in radost vedno sledijo, čustva pa brezhibno vajino življenje le sladijo, stric Peter, Ma-riza, Ivana, Petra in David vama na ta dan iz srca želijo. Ob tem važnem koraku vama čestitati želimo, KATJA in ANDREJ, skupaj veliko zabavo naredimo, ker se bosta vrtela ves dan in noč ne pozabiti, da morate proč . V daljno Ameriko bosta poletela in se tam še bolj rada imela. Vse najboljše in srečne skupne dni vama Irina in Andrej iz vsega srca želi. Sulica je zadela nogometaša, tako da oba veselje raznaša. KATJA in FA-BIO si bosta danes zvestobo obljubila z našim voščilom, da bi se vsak dan skupnega življenja spet zaljubila. Bazovska klapa. Hip hip Hura! Naša bisnona ANGELA 10 x 10 let ima. Prav toliko poljubčkov ji pošiljajo Mojca, Jasna, Matej, Ksenija, Desiree in Karin. Danes slavi v Križu pri Trstu v krogu svojih domačih svoj 100. rojstni dan naša draga ANGELA STEFANČIČ. Ob visokem jubileju ji voščijo hčere Gabie-la, Lina in Meri z družinami ter vnuki, pravnuki in vsi ostali sorodniki še mnogo zdravja in lepih trenutkov. V Dolini se danes veselimo, ker zlato poroko slavimo. Ladi in Adelina ^ v krogu domačih sta, "Živio naša zlatoporočenca!" Claudia, Silvano, Miran, Elena in Alan 43. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2008 Park Finžgarjevega doma - OPČINE Dunajska cesta 35 Danes. 6. septembra 2008 Ob 16.30: Alenka Puhar NOČNE BARVE IN POVEŠANE OČI Jutri. 7. septembra 2008 Ob 10. uri: dr. Zvone Štrubelj NOVA DUHOVNA PODOBA PRIMOŽA TRUBARJA Ob 16. uri: ddr. IgorGrdina TRUBAR ZA VSE ČASE 1958-2008 LADI in ADELINA danes praznujeta, še veliko zdravja in sreče jima želimo Nini, Milena, Dunja in Zvezdan. H Šolske vesti GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise v Glasbeno šolo za pihala trobila in tolkala. Za informacije in vpis tel. št.: 335-7722306 (Marko) in 040-251101 (Bruno) ali po e-pošti na gdp1904@li-bero.it. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo še danes, 6. septembra, šola zaprta ob sobotah. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da se pouk na osnovnih šolah in vzgojne dejavnosti v otroških vrtcih pričnejo v sredo, 10. septembra, in sicer z naslednjim urnikom: osnovne šole in otroški vrtci - od srede, 10.sep-tembra do petka, 12. septembra, od 8. do 13. ure brez kosila. Podrobnejše informacije o poteku in organizacije pouka bodo starši prejeli prvi dan pouka ob prihodu v vrtec oziroma šolo. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in otroških vrtcih pričel v sredo, 10. septembra, z urnikom 8.0012.30 do 12. septembra. Od 15. do 19. septembra pa bo pouk potekal kot sledi: osnovne šole od 8. do 14.ure s kosilom (COŠ P.Tomažič pa do 16.ure); otroški vrtci jutranji urnik do 13.30 s kosilom (dodatna navodila bodo na razpolago v posameznih vrtcih prvi dan pouka). NA SEDEŽU IN ODDELKU SREDNJE ŠOLE KOSOVEL se pouk prične 10. septembra z dnevnim urnikom od 8. do 13.30 do vključno 13. septembra. S 15. septembrom bo potekal redni urnik od 8. do 14.25. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo pouk začel v sredo 10. septembra, s sledečim urnikom: od 8.00 do 12.35. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ A.M. SLOMŠEK obvešča dijake, da je prvi dan pouka v sredo, 10.septembra, z začetkom ob 8.uri. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA v Trstu obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra, ob 10.uri, v šolskih prostorih. Pouk bo trajal dve učni uri. Veroučitelj sporoča, da bo začetna šolska maša isti dan, ob 9.uri, v svetoi-vanski cerkvi. ZAVOD JOŽEF ŠTEFAN vabi na družabno srečanje vse bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje. Ob ugodnem vremenu 12. septembra zvečer v Treb-čah-športno igrišče. D.S.Š. IVANA CANKARJA V TRSTU sporoča, da se bo redni pouk pričel v ponedeljek, 15.septembra, ob 7.50 in zaključil ob 11.40. Starši učencev prvega razreda so vabljeni, da se prvo uro zadržijo na krajšem sestanku s profesorji. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah začel v ponedeljek, 15. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30 brez kosila. Pouk v vrtcih bo tudi stekel 15. septembra, prvi teden od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGOČIČA V DOLINI obvešča, da se bo pouk pričel v ponedeljek, 15. septembra, ob 7.45 in trajal do 13.30. NA SREDNJI ŠOLI IGA GRUDNA se pouk prične v ponedeljek, 15.septembra. Dnevni urnik: 7.45-13.15. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih začel kot sledi: otroški vrtec v Sesljanu z italijanskim učnim jezikom v ponedeljek, 15.septembra; otroški vrtec v Šempolaju s slovenskim učnim jezikom v ponedeljek, 15.septembra s sledečim urnikom: od ponedeljka, 15.septembra do petka, 19.septembra, od 8. do 13.ure (s kosilom); od ponedeljka, 22.septem-bra do torka, 30.junija, od 8. do 16.ure. RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 15. septembra, ob 8.uri. 0 Prireditve SKD GRAD prireja tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki se bo odvijal danes, 6. in v nedeljo, 7. septembra, na glavnem trgu pri Banih. Vabljeni! ZAKLJUČNI VEČER FESTIVALA DRAGE MLADIH z nastopom udeležencev gledališke in plesne delavnice, razstavo slik likovne delavnice in skupno zakusko bo v Dvorani Finžgarjevega doma na Op-činah danes, 6.septembra, ob 21.uri. Vabljeni! V OKVIRU FESTIVALA »DNEVI UMETNOSTI 2008« bo v nedeljo, 7.septem-bra, ob 18.uri, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu razstava »Interars - Mednarodni projekt vizualnih umetno-sti/večdisciplinarne umetniške delavnice Interreg IIIA ITA-SLO (organizator KD za umetnost KONS) in performans Tempoeastime (projekt in režija: Luca Quaia; nastopajo: Daša Grgie, Luca Zampar, Nika Mlakar; glas: Lara Komar, Luca Quaia, producent: Arearea). Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo občutena vse-manjšinska proslava na gmajni pri Bazovici v nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo zapeli pesmi Žrtvam, Pre-čuden cvet, Lipa in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na ogled razstave »Miniature« Giulia-na Košute in fotografij na temo »Kraške kantine« Miloša Zidariča od torka, 9.septembra do torka, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30. SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete ter s sodelovanjem Kafe' teatra iz Ljubljane vabi v sredo, 10. septembra, ob 20.30, v Ul. Bonafata 6, na Večer pod zvezdami s satirično komedijo »Kdo vam je pa to delu?«. Nastopa Boris Kobal. V slučaju slabega vremena bo nastop v dvorani. Predprodaja vstopnic na tel. št. 3387845845 in eno uro pred pričetkom predstave. SKD TABOR vabi v četrtek, 11. septembra 2008, ob 20.30, v Prosvetni dom na Opčinah na predstavitev fotografije: MI: skupinska fotografija članov ob 40-letnici društva. Pobuda je vključena v mednarodni fotografski festival TRIESTEFOTOGRAFIA. Večer bo obogatila pesem MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 12.septembra ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Štefana Turka LABIRINTI. Avtorja in dela bo predstavila umetnostna kritičarka Nives Marvin. Glasbeni uvod Trio flavt Tamara Tretjak, Poljanka Doljak in Manja Košuta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti SKD Lipa Zveza pevskih zborov Primorske Zveza cerkvenih pevskih zborov zveza slovenske katoliške pro-svete prirejajo koncert revije Primorska poje posvečeno bazoviškim junakom v petek, 12. septembra, v Gospodarski zadrugi v Bazovici. Nastopajo PS Fantje spod Karlovice-Ilirska Bistrica, MoPZ Tabor-Opčine, MePZ Lipa-Bazovica, ZPZ DU Idrija-Idrija, ŽPS Kalina-Ilir-ska Bistrica, ŽPZ Cerklanke-Cerkno in MoPZ Provox-Nova Gorica. SKD VIGRED vabi v sredo, 17. septembra, ob 20.30, na prostoru pod vrtcem v Šempolaju na ogled komedije »Amor, Amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe« v izvedbi gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija Sergej Verč. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 21. septembra: Pietro Marcucci (slike in skulp-ture), Mileva Martelanc (keramika), Rosalba Ruzzier Macinelli (grafika) in Anita Nemarini (slike). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Do 12. oktobra bodo po skupinah predstavili svoja dela: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). 0 Mali oglasi PODARIM majhne simpatične mucke. Klicati v popoldanskih ali večernih urah na tel. št. 333-9396064. IŠČEM UČBENIKE za 3.razred šole Ž. Zois, trgovska smer. Pokličite na tel. št.: 040-215421. PO UGODNI CENI PRODAM motorni mlin za grozdje, malo idravlično stiskalnico (pressa), leseno kad (400 litrov), plastično kad (500 litrov) ter sod iz umetne smole (500 litrov). Tel. 040 -827130. PRODAM dnevno sobo (omara, miza in stolice) ter spalno sobo za eno osebo, vse v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Pokličite na tel. št.: 040-44631. PRODAM knjigo Wir - Stufe A2 (G. Mot-ta) ter knjige za 1. in 2. razred družboslovnega liceja A.M. Slomšek. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-220729. PRODAM KNJIGO Start 1, 2 in 3 (Mac-carone, Idone, Boasso) za prvi razred trgovskega zavoda Žiga Zois. Poklicati ob uri kosila na tel. št.: 334-3190721. PRODAM PRALNI STROJ znamke Koer-ting-Gorenje, v brezhibnem stanju, z 2-letno totalno garancijo za 80,00 evrov. Tel.: 040-208989. PRODAM peč na plin ocean v odličnem stanju cena 250,00 evrov. Tel.: 3334863968. V NAJEM dajem eno ali dvoposteljno sobo v bližini Senenega trga (piazza Fo-raggi). Tel. 040-948080. UH Osmice ŽELIŠ POSTATI IGRALEC, REŽISER, TE GLEDALIŠČE MIKA? PRIDRUŽI SE NAM! STUDIO ART vabi tretje leto k vpisu v GLEDALIŠKO ŠOLO 2008-09 Začetek tečaja 1 .oktobra 2008 Prijave novih tečajnikov in potrditev dosedanjih do 29.9.2008 Pokliči na 347-6715287 ali piši na sola@teaterssg.it PRIČAKUJEMO TE! OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu. OSMICO je odprla družina Šuc, Briščiki 18. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl v Zgoniku Milič Stanko. OSMICO je odprl Valter Mocor, v Lako-tišču 398. OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lo-renzi. SREČKO ŠTOLFA ima odprto osmico v Saležu št.46. Tel.: 040-229439 S Poslovni oglasi GROZDJE KVALITETNO cabernet, sauvignon in merlot prodam. Možna dostava. 00386-51325199 DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kovaštvom, zaposli delavca. Tel. 040-200329 LICEJ PREŠEREN IŠČE suplen-ta/ko za slovenščino in latinščino ter ruščino za daljše obdobje. MIZARSKA DELAVNICA zaposli osebo. 335-285063 NUDIM POLNO ZAPOSLITEV za tri mesece pošteni gospe(odu) z lastnim avtom za varstvo 10-mesečnega otroka in opravljanje hišnih del v Grljanu pri Trstu. Tel. 040-414216 v večernih urah. PODJETJE ZAPOSLI tehnika informatike. Windows XP-Vista-200x Server, Linux ter Office-OpenOffice. Interesenti naj se javijo na informatik.2008@libero.it VPELJANO PODJETJE S SEDEŽEM V TRSTU ZAPOSLI knjigo-vodjo/knjigovodkinjo. Nujni rekviziti: dobro poznavanje uporabe paketa Microsoft ter znanje slovenskega in italijanskega jezika. Deljen urnik. Curriculum poslati na tri.av@libero.it pod geslom "tri". NIKOLI SAMI - Slovenska ženit-na agencija Kocka 00386 (0)31712987 http://www.freeweb.siol.net/mor je05/ ^ Turistične kmetije FRANC IN TOMAŽ FABEC vabita v Mav-hinje na pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040 - 299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040 - 229270. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom okusnih ovčjih sirov, je odprt od 30/08 do 07/09 vsak dan. 040/299798 TRST 89 Sobota, 6. septembra 2008 TRST / SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga hmaito j.. vabi na tradicionalni SepJbemhir&ki ucuiki fvra^nih Danes, 6. septembra 2008, ob 17.00: odprtje kioskov a» informativna točka Pokrajine Trst v zvezi s Projektom o zmanjševanju količine odpadkov in varčevanju z vodo ob 20.00: ples s skupino TRAMONTAHA Jutri, 7. septembra 2008, ob 10.00: odprtje kioskov Ob 17.00: KULTURNI PROGRAM ^ predstavitev publikacije »PO SLEDEH TRADICIONALNE KULTURE« pozdrav županov Občine Dolina in Občine Hrpelje-Kozina _ nastop Folklorne skupine in Skupine ljudskih pevk KD MANDRAČ iz Kopra ob 19.00 ples s skupino KRAŠKI KVINTET Danes in jutri bo sejem tipičnih pridelkov Krasa ter razstava gradiva in izdelkov projekta »Vaška skupnost«- Področni načrt območja občin Dolina in Milje 2006-2008 Praznik prirejamo v sodelovanju z občinama Dolina in Hrpelje-Kozina v okviru pobude »ODPRTA MEJA« V NOVEM ČASU in ob podpori Zadružne kraške banke_ C * CREDIT0 COOPERATTVO DEL CARS0 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA _Občina Hrpelje - Kozina Občina Dolina m Ü3 Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na prvo vajo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križu. AŠD PRIMOREC prireja na nogometnem igrišču v Grizi 13. in 14. septembra športni praznik. Ples s skupinama Suvenir in Tri Prašički. Delovali bodo dobro založeni kioski. KRUT obvešča, da je urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali 4. oktobra na večerji. Za podrobnejše informacije lahko pišete na elektronski naslov ve-cerja83@gmail.com ali pokličete na 335-5316286. V naslednjih dneh bomo objavili tudi kraj našega srečanja. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inra-zlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Prose-ška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Ne-slovence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure POPE 10.00-14.00. D Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (l.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure: PO-PE 10.00-14.00. SEŽANA: DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETA KRASA IN BRKINOV SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (otroke in mlade od 5 let dalje) in jazz baleta (od 11let dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 18. ure v Pomladni dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Info: 00386-41524310 in 00386-41784754. DRAGA MLADIH 08 O MEDKULTURNEM DIALOGU vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti« danes, 6.septembra, ob 10. uri, v parku Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Sodelujejo Aleksander Studen-Kirch-ner (Avstrija), dr. Vesna Mikolič (Slovenija) in dr. Edi Kovač (Slovenija). Vabljeni! Info: www.draga-mladih.org, 339-7046331, 3400541721. GLEDALIŠKA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo danes, 6. septembra v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah, priprava prizora za zaključni večer festivala. Vodi prof. Lučka Susič. Vabljeni! Info: 338-6820498. LIKOVNA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih še danes, 6. septembra v Finžgarjevem domu na Op-činah. Vodi grafični oblikovalec in ustvarjalec na likovnem in fotografskem področju Matej Susič. Vabljeni! Info: 328-2077469, 340-0541721. PLESNA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih danes, 6.septem-bra, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah: tehnika sodobnega plesa, tehnike improvizacije, vaje in igre za spoznavanje lastnega glasu in giba. Vodi plesalka in glasbenica Raf-faella Petronio s sodelovanjem pevke Lare Puntar. Vabljeni! Info: 3397046331, 340-0541721. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik. Danes, 6. septembra, odprtje kioskov ob 17.uri in ples s skupino Tramontana. V nedeljo, 7. septembra, odprtje kioskov ob 10.uri, ob 17.uri kulturni program in ob 19.uri ples s skupino Kraški kvintet. V soboto in nedeljo sejem tipičnih pridelkov Krasa. Praznik prirejamo v sodelovanju z Občinama Dolina in Hrpelje-Kozina v okviru pobude »Odprta meja« v novem času in ob podpori Zadružne kraške banke. SRENJA BORŠT obvešča vaščane, da bo danes, 6.septembra, od 8.ure dalje, potekala akcija za popravilo poljskih poti. Priporoča se udeležba. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad spet odprt od danes, 6. septembra, od 16.30 do 18.00 ure. KK ADRIA - 20. MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA-LONJER bo na sporedu v nedeljo, 7. septembra. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. Odhod ob 9.uri, prihod v Lonjer okrog 13.ure. Vpisovanje na tel. št. 335-6140379, v večernih urah. Zaradi organizacije prevoza prosimo interesente, da se prijavijo čimprej. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 7. septembra, ob 9.30, pri Ka-lu v Bazovici. Vabljeni! SPDG vabi v nedeljo, 7. septembra, na spominski pohod »Bazoviški junaki«. Zbirališče v Bazovici ob 9.30. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK MILJE vabi na Praznik komunističnega tiska, ki bo v Miljah na trgu Caliterna do nedelje, 7. septembra. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi vse pevce, da se udeležijo nastopa v nedeljo, 7.septembra, na proslavi na bazoviški gmajni. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE obvešča cenjene bralce, da bo od ponedeljka, 8. septembra, do 14. septembra zaprta za dopust, od ponedeljka 15. septembra pa bo začela delovati z zimskim urnikom in sicer ob torkih in sredah od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob četrtkih pa v popoldanskem času od 14. do 17. ure. OBVESTILO VINOGRADNIKOM - Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da bodo njeni strokovnjaki začela z meritvami sladkorne stopnje grozdja in vsebnosti kislin. Prve meritve bodo: v ponedeljek, 8. septembra, od 14. do 16.ure, v kleti Roberta Ote v Boljuncu; v četrtek, 11. septembra, od 14. do 15.ure, na Konto-velu pri vinogradniku Dušanu Križ-manu. O nadaljnjih meritvah bo zveza obvestila vinogradnike v prihodnjih dneh. SKD IGO GRUDEN začenja novo zborovsko sezono: otroški zbor sprejema otroke od 3. razreda OŠ do 2. nižje, vodi Mirko Ferlan, prva vaja bo v sredo, 10. septembra, ob 15. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. Prva vaja dekliškega zbora Kraški slavček, ki ga vodi Mirko Fer-lan bo v torek, 9. septembra, ob 19. uri. Prva vaja mešanega zbora Igo Gruden, ki ga vodi Mikela Šimac, bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30. Vabljeni stari in novi pevci. SKD VIGRED sporoča, da bo prva vaja Mladinske glasbene skupine Vi-gred v torek, 9.septembra, ob 19. uri, v društvenih prostorih v Šempolaju. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah v torek, 9.septembra, ob 20.45, seja odbora in članov orkestra; v torek, 16.septem-bra, ob 20.45, prva vaja; v torek, 23.septembra, ob 20.45, pevska vaja na katero so vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v sredo, 10. septembra, ob 20.30, v srenj-ski hiši v Borštu. OBVESTILO VINOGRADNIKOM - Kmečka zveza vabi svoje člane vinogradnike na predavanje, ki ga prireja v sredo, 10. septembra, ob 20.uri, v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ri-creatorio 2, na temo: trgatev, predelave grozdja in nega mošta. Predaval bo enolog Iztok Klenar. NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi vse člane na redno mesečno srečanje, ki bo v četrtek, 11. septembra, ob 20.30, v prostorih gostilne Veto na Opčinah. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. MEPZ JACOBUS GALLUS bo svojo sezono pričel v petek, 12. septembra, ob 20.uri, v prostorih Glasbene Matice (ul. Montorsino 2). Vaje bodo potekale dvakrat tedensko ob sredah in petkih. Vabljeni vsi, ki imajo radi petje in prijetno družbo. SK DEVIN PRIREJA TEČAJE SMUČANJA NA PLASTIČNI PROGI V NA-BREŽINI od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo, od 9. do 11.ure. Prva izmena od sobote 13.septembra do 4.oktobra, oz. nedelje 14.septembra do 5. oktobra. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje: info@skdevin.it ali 338-8621592 (Janja). SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 35-55 prireja vadbo Pilatesa, Pilate-sa body tehnike ter telovadbe za hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa. Vpisovanje in informativni sestanek v petek, 12. septembra, ob 20. uri v društveni dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu. LJUDSKI DOM iz Podlonjerja Ul. Ma-saccio 24, vabi v soboto, 13. in nedeljo 14. septembra na tradicionalni praznik grozda. V soboto, 13. septembra ples z Le mitiche Pirie. V nedeljo, ob 19. bo nagrajevanje najlepših grozdov, sledi ples z duom Melody. V dvorani ljudskega doma je na ogled razstava ob 30-letnici odprtja ljudskega doma. NOGOMETNI KLUB KRAS obvešča, da bodo treningi letnikov 1999 -2003 ob torkih in četrtkih na nogometnem igrišču v Repnu ob 16.30. Za informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328-0350533 in 335-5746234. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM V ponedeljek, 15. septembra, vpisovanje in začetek tečajev rekreativne telovadbe po že ustaljenih urnikih. Pohitite z vpisom! NATEČAJ OLJKE V BREGU - Podaljšal se je rok za oddajo fotografij za natečaj Oljke v Bregu. Do 19. septembra lahko oddate vaše fotografije v protokol Dolinske Občine. Izbrali bodo najlepše fotografije za koledar oljk 2009, med neizbranimi fotografijami pa bo druga komisija zbirala najboljše za objavo na Jadranskem koledarju. Zamudniki, priložnost ni zamujena, a se je podvojila. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 19.septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marc-hesetti v Sesljanu za šol.l. 2008/09. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v občinski knjižnici v Na-brežini, v Uradu za šport in prosti čas, Nabrežina 102 (tel.: 0402017376). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 20. septembra, v popoldanskih urah, voden obisk kleti »Vigneti Pittaro« pri Codroipu. Poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave kličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo 2. in 3. letnik vrtca in osnovno šolo. Prva vaja v ponedeljek, 22. septembra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Štalci v Šempolaju. PILATES-SKD IGO GRUDEN obveš-ča,da bo vadba pričela 23. septembra. Potekala bo v društvenih prostorih po sledečem urniku: Pilates-uvajanje začetnikov ob sredah 18.30-19.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.30-19.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.30-18.30. Za pojasnila- tel.št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mile-va) od 10. do 12.ure ali od 18. do 20.ure. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED (za osnovnošolce), katere mentorica je Jelka Bogatec, obvešča da bo začela z vajami v četrtek, 25. septembra, ob 16. uri. TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.me-lanieklein.org, tel. 328-4559414. SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali info@melanieklein.org, www.me-lanieklein.org. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine, tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.sep-tembra na upravnem sedežu v Pro-seški 71. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa- dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetni-ški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. Prispevki V spomin drage Rade Suban darujejo Vanda, Silvano, Gianni in Eveline 100,00 evrov za KD Igo Gruden Na-brežina. V spomin na Rado Suban darujeta Zmaga in Dragica Blažina 50,00 evrov za center za rakasta obolenja Ob 20.obletnici smrti Pepija Tram-puža darujejo Elda in otroci 50,00 evrov za vaško skupnost Praprot. V spomin na Rado Subani darujeta družini Sirk in Svetič 50,00 evrov za SKD I. Gruden. Ob 20. obletnici smrti dragega Pepi-ja Trampuža darujejo žena in otroci 50,00 evrov za VZPI Anpi Devin - Nabrežina. V spomin na dragega Tojčeta Gušti-na darujeta Marta in Pija z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin drage Vlaste Bachi por. Grgič daruje družina Bizjak (Prosek) 50,00 evrov za Bolnico Burlo - onkološki oddelek, 50,00 evrov za potrebe cerkve na Padričah, 50,00 evrov za mešani pevski zbor Slovan Padriče. V spomin na pokojno Giorgio Petti-rosso darujeta Alma in Rajko Zobec 30,00 evrov za sklad Lucchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. Ob 15. obletnici smrti nepozabnega Aleksandra Smotlaka daruje žena Danica 50,00 evrov za SKD Primorsko. Ob 1.obletnici smrti Marija Šuberja darujejo žena Pepca in hčerke z družinami 30,00 evrov za SKD Primorsko. V spomin na Sveta Kralja darujeta Lidia in Egidio 30,00 evrov za KD Pro-sek-Kontovel. V spomin na pokojno Lidjo Pavletič in pokojnega Izidorja Maverja darujeta Alma in Rajko Zobec 20,00 evrov za sklad Mitja Čuk. Darujte za 10 Sobota, 6. septembra 2008 KULTURA / KNJIŽEVNOST - Lepo priznanje za knjigo, ki jo je izdala Zadruga Novi Matajur Na Danskem bodo nagradili Miroslava Košuto in Klavdija Palčiča Njuno knjigo Kriško kraške so uvrstili na častno listo Mednarodne zveze IBBY - Obšla bo ves svet Če vas pot zanese v Bratislavo, München, Zürich, japonski Tokio ali ameriški Evantson, obiščite tamkajšnje knjižnice in pustite se presenetiti. Kajti na njihovih policah boste našli tudi tržaško-slovensko knjigo. Ali bolje rečeno, »kri-ško-kraško« knjigo Miroslava Košute. Njegova avtobiografija z izborom otroških pesmi o rodnem Križu, morju in Krasu, ki nosi naslov Kriško kraške, je bila namreč uvrščena na častno listo Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). Slednja podeli na svojih kongresih, ki jih prireja vsaki dve leti, posebna priznanja avtorjem, ilustratorjem in prevajalcem otroških oziroma mladinskih del. Slovenska sekcija mednarodne zveze je letos priporočila prav knjigo Kriško kraške in zveza IBBY je njen predlog sprejela: na kongresu, ki ga bodo jutri odprli v Köbenhavnu, bo knjiga uvrščena na »Ib-by honour list«, predstavljena pa bo tudi v posebnem katalogu in na razstavi. Nagrajene knjige bodo nato obšle svet na sedmih potujočih razstavah, nazadnje pa bodo našle svoje domovanje v knjižnicah Bratislave, Münchna, Züricha, Tokia in Evantsona. Med njimi bo kot rečeno tudi zbirka Kriško kraške in Miroslav Košuta je prepričan, da je za uspeh nedvomno zaslužen tudi Klavdij Palčič, njegov najljubši ilustrator. »Knjiga Kriško kraške je namreč sad skupnega dela; zamisel za avtobiografijo z izborom otroških pesmi je bila sicer moja, končni proizvod pa si je zamislil Palčič. On jo je ilustriral, oblikoval, si jo ne nazadnje zamislil tako razkošno in bogato.« Knjiga Kriško kraške je resnično lepa. Lepa je zamisel o knjigi, v kateri se spomini na otroštvo prepletajo z iskrivimi pesmicami. Čudovite pa so ilustracije, ki jih spremljajo, in se razlivajo preko strani: v njih se zrcalijo Kras, Trst, mor- je, a tudi jadrnice, pirati, velblodi in razna pravljična bitja. (O tem ste se najbrž tudi sami prepričali ob pogledu na zgornjo reprodukcijo.) »Sam sem s tako prekipevajočim likovnim razkošjem začetno nisem strinjal, a me je Palčič naposled prepričal: sedemdeset let praznuje človek le enkrat v življenju. Lep je tudi format in domisel- ni zavihki, pod katerimi se skrivajo nova besedila in ilustracije. Ob Palčičevem odločilnem doprinosu pa bi rad izpostavil tudi vlogo založbe Zadruga Novi Matajur, saj je bil izid take knjige nedvomno izjemen zalogaj. Ko je bila knjiga sprejeta v program, je založbo vodil še Dušan Udo-vič, do njenega izida pa ne bi prišlo brez prizadevanj urednice Majde Železnik. Njena je tudi zasluga, da je knjiga prišla v roke slovenski sekciji združenja Ibby.« Uspešno sodelovanje ekipe Košuta-Palčič-Zadruga Novi Matajur se nadaljuje. V kratkem bodo izšle Tri sončne pravljice: morda nova kandidatka za nove nagrade. (pd) KNJIŽEVNOST Boris Pahor danes v Mantovi V sklopu dvanajste izvedbe literarnega festivala, ki se te dni odvija v Mantovi, bo danes nastopil tudi Boris Pahor. Na izredno bogatem sporedu, ki predvideva srečanja z desetinami priznanih imen italijanske in svetovne književnosti, je namreč tudi pogovor s petindevetdeset-letnim tržaškim pisateljem. V palači San Sebastiano bo Pahor spregovoril o svoji življenjski in pisateljski poti, predvsem o taboriščni izkušnji in romanu Ne-kropola, s katerim je letos končno zaslovel tudi v Italiji. S Pahorjem se bo, najbrž tudi o marsikateri aktualni temi, pogovarjal novinar in kritik Piero Dorf-les, ki ga marsikdo pozna kot sodelavca posrečene televizijske oddaje Per un pugno di libri. Festivalletteratura Manto-va, ki je doslej doživel izreden obisk občinstva, se bo jutri zaključil z nenapovedanim obiskom Roberta Saviana, avtorja svetovne uspešnice Gomorra; spregovoril bo o svojem dveletnem sobivanju s policijsko zaščito. TOMIZZOV DUH Utere felix! Milan Rakovac S ovim rimskim pozdravom (bodite srečni, siate felici!), umaški arheolozi i muzealci več sedmu godinu održavaju, početkom kolovoza, prelijepu i važnu manifestaciju, kul-turalnu, informativnu, pedagošku: SEPO-MAIA VIVA. Tle so sfilate de moda romana skrojena danes; TOGA CANDIDA, TOGA PRAE-TEXTA, TOGA VIRLIS, TOGA PICTA, TOGA SORDIDA; potem ORNATRIX (frizerke) češljajo lepe dame po vzoru na plemenite Istranke med 200. d.c. do 200. a.c. - gledajoč biste kaj so jih najdli tle; Agripina Minor, Plautila, Faustina Minor; in še otroške zabave antičke, in manjonske domišljije... SEPOMAIA, ma ke lipo ime čo muoj; a to je toponim blizu Umaga, di je rimska ši-njorija imala vile i palace... Uvodni tekst kataloga završava zanim-ljivom frazom: »ARHEOLOGIJA JE TEMELJ IDENTITETA PROSTORA I ZAJED-NICE KOJA NA NJEMU ŽIVI«. E alora, digo mi, tle okoli je normalno da si Hrvat z italijanskim priimkom, ampak če si Italijan z hrvaškim priimkom, takoj je nujno te denuncirati, defamirati in, caso mai, infoibirati: Takov je urdin iz doba prvanjega, imaš biti ča ti reču da si, in pika, kon'c, schluss. A mi drugi danas se kapi da smo ča romani-zirani, ča slavizirani, ča germanizirani; et vice versa etc! Fora i Triestini, ciaro, che i xe tutti ro-manissimi ancora dai tempi di Cesare y todos los otros muchachos! U naših žilah tieče krv ilirska i ROMANSKA I GOTSKA I FRANAČKA I BIZANTINSKA I VENETSKA I FURLANSKA I AUSTRIJSKA i svake fuoze; ma ne samo krv, nego i beside, običaji, muodi, fešte, imena i sve ča češ na ten lipen bilen svitu! Ma, alora, a zašto pak nas nikad mai ne puštu biti sve ča smo o almeno sve ča bimo libero stili biti? Vržmo reči, ter vero i danas kuhamo ma-neštru a la Apicius, ossia kokoš valje iz Nu-midije, ča je zemlja bila di je danas južni Al-žir! Te ga voia, cio! U Umagu su meštri kužine pripravili tega angušta i dvi ricete antičkega meštra Api-ciusa: TISANA (maneštra od grahorica), u koju se vrže: cicer, lenticulum, pisam, olei, porrum, coriandrum, anethum, (beatam, malvam, coliculum), origanum, levistico, li-quamen. I PULLUM NUMIDICUM (kokoš na numidijski način); pullum, piper, cuminum, coriandrum semen, ruta, nucelus pinus, ace-tum, mel, garum, oleum, alium, farina, urma. I sad pensan, ma kako je lako živiti kako buoh zapovida; valja se samo naputiti, najti po libri stare muode i užance, zbrati ljude kapace načiniti sve na ten svitu ča čovika ko-moda, e fata la xe. Narcisa Bolšec-Ferri, poistranjena fu-rešta, arheologinja, muzealka, sada na čelu istarske regionalne ustanove za zaštitu kulturne baštine, osoba od čiste imaginacije i kreacije (izvrsna suradnica Foruma Tomizza, s nekoliko sjajnih popratnih izložbi!); dok je još radila u Umaškom muzeju, osmislila je i realizirala ovo naprosto čarobno oživljavanje antike. Narcisa, uz ostalo, hrabro otvara nove prostore znanosti i rutinske prakse; po-vodnu arheologiju, ali i alternativnu, popu-larnu arheologiju, koja ne mora uvijek slije-diti stroga (birokratska) načela znanosti i stru-ke. I tako Umag danas več njeguje blistavu tra-diciju rekonstrukcije starih znanja, običaja, tradicija. Ma tega mirakula umageškega san se ča-pa največ radi muškardinske definicije ar- heolgije; TEMELJ IDENTITETA, seveda; v tem banalnem času, v katerem kitsch ima biti artizem in estetika in kriterij. Totalna stupidizacija, tipo Big Brother (dok ovo pišem, Big Brother ekipa jedna naše lokalne, ali i europske, teve-mreže upravo je odvela ekipe takmičara u Tajland. OK, to je tako, ali, dovraga, mislim se, a kako bi bilo da za trostruko manji trošak odvedu big-bradere u Gorski kotar, na Velebit, na Čiča-riju?! Isto bi mogli tamo bigbraderirati, a onda bi ti mladi ljudi nešto lijepoga otkrili i o svojoj zemlji, a možda i načinili nešto kori-sno; tipo prosiči staze kroz boške tako da turisti anke moru biti bigbraderi, pak pian pia-nin, nogu sprid noge, se levati iz Lupoglava na vrh Učke. Rečena definicija arheologije, zapravo Kolumbovo jaje - evidentna istina koja dje-luje kao otkriče , ako ju znaš koristiti - budi u meni još neke druge asocijacije, možda i ne-primjerene. Dakle temelj identiteta prostora i ljudstva, a to se dobronamjerno može čita-ti, što ovdje i činim, da je i starorimska te-meljnica, matrica, formula, ugradena i u naš identitet, našu krv i duh i dah. Tega pa nas niso učili v šolah. In prav zaradi tega tudi v Primorskem leta in leta razvijam eno edino idejo; kako v časih, ko tukaj pri nas spet cveti resurectio nacionalizmov, narediti (ponarediti) ta beati »mitski« avstrijski ambient, v kakšnem so živeli naši nonoti, če jim je verjeti - jaz jim verjamem 100% ?! Nanašam pa se na avstrijski legalizem in legitimizem (a ne na ex-utopi-jo!), v katerem smo se vsi almeno LEGALNO SOVRAŽILI, ali ljubili. Nanašam se na noro, psihotično zapiranje vase; a vsepovsod se odpirajo vrata in okna in prepiha mej ni. PISATELJU STASIUKU V jami Vilenica danes podelitev nagrade Tudi okrogla miza o Reziji in koncert skupine Katalena Na literarnem festivalu bo danes veliki dan, saj bodo v jami Vilenica podelili istoimensko mednarodno nagrado. Letošnji zmagovalec je kot znano poljski pisatelj Andrzej Sta-siuk, nagrado pa mu bodo ob prisotnosti predsednika republike Danila Türka izročili med literarno-glasbenim dogodkom, ki se bo v jami pričel ob 19. uri. Od 20.30 dalje bo pred jamo zaključna zabava, ki jo bosta oblikovala ansambel Ka-talena in folklorna skupina Val Resia. Prav Rezija pa bo v jutranjih urah protagonistka literarne matineje na gradu Štanjel (pričetek ob 10.30), ko bo (okrog 12. ure) mogoče po uvodnih predstavitvah Mateja Šeklija in Roberta Dapita prisluhnili branju pesnikov Silvane Paletti in Renata Quaglie. Na štanjelskem gradu pa bosta svoje verze prebrala tudi zmagovalca 8. mlade vilenice: Liam Visentin iz Križa pri Trstu in Ana Šemrov iz Sežane. / DNEVNE NOVICE Sobota, 6. septembra 2008 11 LIBIJA - Zadnji državni sekretar ZDA, ki je obiskal državo, je bil John Foster Dulles leta 1953 Riceova v Tripoliju na zgodovinskem obisku Obisk uvod v navezavo desetletja prekinjenih dplomatskih odnosov TRIPOLI - Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je pozno popoldne prispela na zgodovinski obisk v Libijo, kjer se bo sešla s tamkajšnjim zunanjim ministrom Abdelrahmanom Mohamedom Šalgamom, nato pa še z libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem. ZDA s tem obiskom obeležujejo ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov med Was-hingtonom in Tripolijem.»Če povem iskreno, si nisem mislila, da bom kdaj obiskala Libijo, zato je to res nekaj posebnega. To po mojem mnenju ni konec, pač pa začetek zgodbe,« je Riceova dejala med letom v Libijo. Svoj obisk je ob tem označila za zgodovinskega, hkrati pa spomnila tudi na »trpljenje«, ki ga je povzročil dolgotrajen zastoj v odnosih med ZDA in z nafto bogato Libijo, ki jo že skoraj štiri desetletja vodi Gadafi. Riceova, ki želi pokazati Iranu in Severni Koreji, kakšne koristi bi imela od zbli-žanja z Zahodom, bo z obiskom poslala jasno sporočilo, da administracija predsednika Georgea Busha podpira zavezo Libije, da se odpove svojim programom jedrskega, biološkega in kemičnega orožja. Ze med vmesnim postankom v Lizboni je Ri-ceova danes poudarila, da se je zaveza Libije izkazala za zgodovinsko. Ameriška zunanja ministrica se je v Tripoliju najprej sestala s kolegom Šalga-mom, nato pa se bo Gadafiju pridružila pri obedu, s katerim muslimani obeležijo zaključek dnevnega posta v času ramadana. »Veselim se že srečanja, da bom slišala, kakšen pogled ima Gadafi na razmere v svetu,« je pred srečanjem poudarila Ri-ceova in dodala, da bosta govorila tudi o ogromnih rezervah nafte in zemeljskega plina, s katerimi se ponaša ta afriška država. Obisk Riceove, ki bo med turnejo obiskala še Alžirijo, Maroko in Tunizijo, je priložnost za obeležitev ponovne vzpostavitve diplomatskih odnosov med Was-hingtonom in Tripolijem, ki so bili prekinjeni leta 1981, ko so ZDA Libijo označile za podpornico terorizma. Riceova je tako prva vodja ameriške diplomacije na uradnem obisku v Libiji v zadnjih 55 letih. Zadnji državni sekretar, ki je obiskal to državo, je bil leta 1953 John Foster Dulles, ki se je srečal s takratnim libijskih voditeljem, kraljem Idrisom Senusijem. »Obisk državne sekretarke v Libiji pomeni novo poglavje v ameriško-libijskih odnosih,« je že v četrtek povedal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Sean McCormack. »To je tudi pomemben mejnik v obeležitvi uspeha politike neširjenja orožja za množično uni- Condoleezzo Rice je v Tripolisu najprej gostil libijski zunanji minister Abdel Rahmen Shagham ansa čevanje te administracije,« je dodal. Sicer pa se je Riceova včeraj med postankom v Lizboni dotaknila tudi rusko-gruzijskega spora. Izrazila je zadovoljstvo nad sodelovanjem med ZDA in EU glede ruskega vojaškega posredovanja v Gruziji. »Zadovoljna sem z rezultatom, ki smo ga dosegli skupaj,« je dejala in pojasnila, da je rezultat sodelovanja »okrepljena Gruzija«. »Prepričana sem, da bo Rusija ra- John McCain je pridobil na popularnosti z imenovanjem guvernerke Aljaske Sarah Palin na funkcijo podpredsednice ansa AVIGNON - Na zasedanju evropskih zunanjih ministrov Evropska unija naj bi misijo za Gruzijo potrdila 15. septembra AVIGNON - Šefi evropskih diplomacij so včeraj ob prihodu na neformalno zasedanje v Avignonu napovedali, da bodo opazovalno misijo EU za Gruzijo potrdili na formalnem srečanju sredi septembra v Bruslju. »Misija EU bi morala čim prej tja,« pa je ob prihodu poudaril vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel.» EU bi morala igrati močno vlogo v Gruziji, moramo pomagati Gruziji, Gruzija potrebuje pomoč in podporo,« je poudaril Rupel ob začetku neformalnega srečanja v Avignonu, ki je potekalo v znamenju Gruzije in Rusije, čeprav je razprava o tem predvidena za soboto. »Seveda želimo to storiti tako, da bi čim manj poškodovali odnose z Rusijo, vendar bo to izjemno težko, kot lahko vidite,« je menil Rupel. »To je zelo zelo občutljiva situacija,« je dodal. Ministri se sicer sestajajo tik pred ključnim ponedeljkovim obiskom francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja v Mo-skvi.Takrat naj bi namreč postalo jasno, ali bo EU zamrznila drugi krog pogajanj o prihodnjem partnerstvu z Rusijo, predviden za sredo septembra. Evropski voditelji so na izrednem vrhu v ponedeljek Rusijo opozorili, da bodo to storili, če ne bo umaknila svojih vojaških sil na položaje, ki so jih zasedale pred začetkom konflikta z Gruzijo 7. avgusta. Razprava zunanjih ministrov, ki bodo predvidoma potrdili enotno stališče EU v odnosih z Rusijo, naj bi bila sicer osredotočena na načrtovano misijo EU v Gruziji, vendar ministri na neformalnih zasedanjih ne sprejemajo sklepov, tako da bodo ti sprejeti na njihovem formalnem srečanju 15. septembra v Bruslju. »Vse odločitve bodo sprejete 15. septembra, in sicer odločitve o popolni namestitvi misije evropske varnostne in obrambne politike v Gruziji,« je ob prihodu na zasedanje povedal švedski zunanji minister Carl Bildt. Nameščanje naj bi se po njegovih besedah zače- lo v drugi polovici septembra, misija pa naj bi štela več sto članov. EU se od izbruha konflikta med Rusijo in Gruzijo 7. avgusta zavzema, da bi mednarodne sile nadomestile ruske vojaške sile na meji gruzijskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abha-zije. Rusija ima sicer svoje vojaške sile tudi zunaj pokrajin na gruzijskem ozemlju, a vztraja, da so to mirovne sile. Rusija je doslej tudi preprečevala vstop opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v zaščitne cone. »Imam podatke, da opazovalci Ovse sedaj lahko vstopijo v tako imenovane zaščitne cone. To pomeni, da se stvar odpira, in upam, da bo tako tudi vnaprej,« je danes dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. EU sicer ne ve, kje bo lahko namestila svojo misijo. »Naše sile bi morale biti na meji, ne na meji zaščitne cone, ki bi lahko bila 20 kilometrov stran od dejanske meje,« je menil minister Rupel. (STA) EVRO 1,4247 $ -1,66 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. septembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 5.9. 4.9. ameriški dolar japonski jen 1,4247 151,54 1,4488 156,76 kitajski juan ruski rubel 9,7481 36,2945 74561 9,9047 36,6433 7,4545 Ual 1 jlVa M UM 1 a britanski funt O/^HCKS bfAna 0,8093 9,4661 0,8130 9,4661 jVCUjKa MUllcl norveška krona 8,0065 24,822 8,0220 24,782 LOM M UI Id švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5888 15,6466 241,95 3,4332 1,6035 15,6466 238,73 3,3860 UUIIJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5194 1 7608 1,5344 1 7328 CIVJLI CIIJM UUICII bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,6064 1,9558 3,5555 IUI 1 IU1 op.1 ICV slovaška krona I litac 30,281 3,4528 30,278 3,4528 IILUVJM llluj latvijski lats ICKI rpa 0,7041 2,4622 0,7042 2,4315 UI G£IIJ J M ICC1I islandska krona ti lira 126,07 1 7659 123,23 1 7680 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,1345 7,1380 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 5. septembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4868 2,814 3,1025 3,1293 LIBOR (EUR) 4,5106 4,955 5,1637 5,32 LIBOR (CHF) 2,25 2,73 2,8683 3,155 EURIBOR (EUR) 4,515 4,96 5,171 5,322 ZLATO (999,99 %%) za kg zumela, da s pomočjo gruzijskega konflikta le še poglablja lastno izolacijo,« je še poudarila ameriška zunanja ministrica po srečanju s portugalskim zunanjim ministrom Luisom Amadom. (STA) 18.086,81 € +155,69 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 5. septembra 2008 ST. PAUL - Z zaključnim govorom na konvenciji stranke John McCain tudi uradno predsedniški kandidat republikancev S ST. PAUL - Z govorom uradnega predsedniškega kandidata Johna McCaina — - se je v četrtek v St. Paulu v Minnesoti skle- nila malce skrajšana republikanska nacionalna konvencija, ki je spremenila dinamiko letošnje predvolilne kampanje. McCain si je na koncu za volilno geslo tako kot njegov demokratski nasprotnik izbral spre-membe.V sodobni ameriški politiki se še ni zgodilo, da bi predsedniški kandidat stranke, ki ima oblast v Beli hiši, prepričeval strankarsko bazo in volivce, da so v Washingto-nu potrebne korenite spremembe. Prav to je v četrtek v svojem govoru, v katerem je poleg Obame presenetljivo napadel tudi lastno stranko, storil McCain, ki si je za svoje besede vseeno prislužil aplavze delegatov. Zaradi nepriljubljenosti predsednika Georgea Busha McCainu tudi ni preostalo drugega, kot da si skuša prisvojiti Oba-movo geslo sprememb, kar je storil že pretekli teden z imenovanjem 44-letne guver-nerke Aljaske Sarah Palin za svojo podpredsedniško kandidatko. Palinova ga je po splošnem mnenju med komentatorji in novinarji prekosila s svojim govorom, vendar govori niso bili nikoli McCainova prednost in njegova kampanja tovrstno slavo z veseljem prepušča Obami. Pred McCainom sta v četrtek nastopila nekdanji guverner Pensilvanije Tom Ridge in senator iz Južne Karoline Lindsey Graham, ki jima je pripadla čast kritiziranja Obame. Pred McCainom je nastopila njegova soproga Cindy, ki je hvalila moža in pustila demokrate pri miru. McCain je sicer Obamo kritiziral, vendar precej manj kot ostali govorniki v treh dneh konvencije, ki se je v ponedeljek začela le simbolično zaradi solidarnosti z državami Mehiškega zaliva, ki jih je prizadel orkan Gustav. Za tri dni republikanske konvencije je bilo značilno poudarjanje McCainovega služenja domovini, predvsem ujetništva v Vietnamu in »uniformiranega« domoljubja nasploh. Prevladovalo je bojevito razpoloženje delegatov, ki jih je izbira konservativne Palinove za prvo republikansko podpredsedniško kandidatko v zgodovini povsem navdušila. »V boj z menoj. V boj z menoj. V boj z menoj. V boj za to kar, je prav za našo državo,« je govor ognjevito sklenil McCain, nakar se je spustil z odra med ljudi, organizatorji kampanje pa so s stropa dvorane Xcel Center spustili na stotine rdečih, belih in modrih balonov. McCainov govor ni bil tako tekoč kot govor Palinove, še manj pa kot govor Obame pretekli teden pred 85.000 ljudmi v Denverju, vendar je bil učinkovit in množica v dvorani je bila navdušena. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 29,02 -2,45 INTEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 22,43 88,66 -2,01 -0,55 -1 32 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 52,92 216,71 -1,78 -1 78 TELEKOM SLOVENIJE 496,96 230,83 -0,99 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH - - AERODROM LJUBLJANA 74,42 -3,35 DELO PRODAJA CTni 1 Q1 OO _Li ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 73DÛ .1 13 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 23,17 h/11 IMnTCCT -3,01 KOMPAS MTS - - MIU'A 1 A DA _"> 7Q PIVOVARNA LAŠKO 69,21 -3,20 POZAVAROVALNICA SAVA 27,02 -1,28 PROBANKA SAI I IS IIMBI IANA SALUS, L_JUBL__JANA SAVA TERME ČATEŽ 647,00 380,21 -0,46 -1,19 IERME ČATEŽ ŽITO 199,81 -0,14 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 5. septembra 2008 -2,43 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,0225 -1,25 ALLEANZA ATIAMTIA 6,43 1706 -1,46 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,36 1751 -2,90 -0,98 -1 85 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 6,85 1 273 -0,80 EDISON ENEL ENI 5,91 +0,71 -2,96 FIAT FINMECCANICA 20,25 10,37 17,43 -2,83 -3,00 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 18,81 21,95 -2,29 -0,84 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 4,458 -3,47 +2,37 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 3,73 21,09 17,44 -0,99 -0,61 -1 34 LUXO T TICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,67 9,515 -3,56 PARMALAT PIREMI e C 1,863 -2,33 -0,75 -2 18 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,4495 22,96 -4,57 -1 77 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,06 8,13 1 037 -5,92 TENARIS TERNA 15,82 -2,99 -4,45 -1 72 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,5925 14,67 -1,15 -1 76 MNIPOL 3,65 1,687 -0,12 SOD NAFTE (159 litrov) 106,57 $ -1,22 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. septembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 7.162,92 -1,55 PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 115,62 +0,16 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 3.450,15 -0,90 +0,52 FIRS, Banjaluka 3.044,45 +0,92 SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 760,64 3.323,62 17.152,64 5.103,64 -0,68 +0,62 -1,02 -0,05 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 11.202,32 +0,13 -0,34 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.236,55 1.282,03 6.127,44 -0,02 -2,74 -2,42 CAC 40, Pariz 5.240,70 4.196,66 3.350,19 -2,26 -2,49 -2,53 PX, Praga 1.374,5 3.185,83 -3,84 -2,72 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.212,23 2.574,21 19.933,28 2.202,45 14.483,83 -2,75 -1,97 -2,24 -3,29 -2,29 1 2 Sobota, 6. septembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.it GORICA - Dosegli dogovor o nastopanju znotraj LAS Kras Pokrajina in občine z enotnim stališčem Odločitve bodo sprejemali soglasno - Mnenje občin bo obvezujoče V lokalni akcijski skupini (LAS) Kras bo goriška pokrajina in njenih šest kraških občin nastopalo z enotnimi stališči. Čeprav bo pokrajina razpolagala z znatno večjim deležem, bo pri vsaki odločitvi upoštevala mnenje občin; pri tem bodo še posebno obvezujoča stališča občin, v katerih je kraškega teritorija več. Dogovor so dosegli v četrtek na zasedanju, ki ga je sklicala pokrajinska od-bornica za okolje Mara Černic in na katerem so bili prisotni prvi občani vseh šestih kraških občin goriške pokrajine. Za občino Doberdob je bil tako na srečanju prisoten župan Paolo Vizintin, za So-vodnje pa Igor Petejan. »Trenutno je v LAS Kras vključena samo goriška pokrajina, ki ima v lasti delež 3.750 evro. Družbeni kapital znaša 15.000 evrov, tudi tržaška pokrajina pa poseduje delež 3.750 evrov,« pravi pokrajinska odbornica Mara Černic in pojasnjuje, da bo goriška pokrajina odstopila svojim šestim kraškim občinam 750 evrov deležev, kar pomeni, da bo vsaka občina lastnica 125 evrov deležev. »Politični dogovor med pokrajino in šestimi občinami predvideva, da bomo sprejemali na skupnem omizju vse odločitve, ki so strateškega pomena za LAS Kras in zadevajo porazdelitev sredstev,« razlaga Černičeva. Po njenih besedah bodo odločitve, ki jih bodo sprejeli na omizju obvezujoče za pokrajino, pri njihovem sprejemanju pa bodo imele večjo moč občine, ki imajo več kraškega teritorija in zaščitenih območij. »Na podlagi dogovora bo tako pokrajina ohranila največji delež 3.000 evrov, vendar bo politično delegirana, da izraža odločitve, ki so sad dogovarjanja s kraškimi občinami,« pojasnjuje Černi-čeva. Po njenih besedah dogovor obvezuje pokrajino, da bo v skupščini LAS zagovarjala enotno stališče z občinami. Černičeva ob tem razlaga, da je LAS Kras naročil podjetju Spazio verde izdelavo načrta za razvoj ekološkega turizma na Krasu, ki predvideva promocijo tipičnih pridelkov in kmečkega turizma, zaščito okolja in nove marketinške pristope. Na osnovi tega načrta bo LAS Kras prejel od dežele 1.900.000 evrov, ki jih bo zatem z razpisi porazdelil po teritoriju. LAS Kras bo po besedah župana Vizintina odločal o zelo pomembnih za- TRŽIČ - Včeraj v tržiški ladjedelnici Prekrižali roke Delavci nasprotujejo zakupu proizvodnih procesov zunanjim podjetjem Ker je vodstvo tržiške ladjedelnice Fincantieri odločilo, da bo zunanjim podjetjem dalo v zakup dva pomembna proizvodna procesa v varilnici B, so včeraj delavci prekrižali roke in se štiri ure vzdržali od dela. Stavko so soklicali sindikati FIOM, FIM in UILM, udeležba delavcev je bila množična in delo v ladjedelnici je popolnoma zastalo. Sindikalisti in delavci izražajo odločno nasprotovanje nadaljnjemu sklepanju pogodb z zunanjimi podjetji in opozarjajo, da se vodstvo ladjedelnice ni pogovorilo z nikomer o svojih načrtih. Za odločitev o zakupu dveh proizvodnih procesih so izvedeli, ko je bila ta že sprejeta. »S stavko so delavci opozorili, da se ne strinjajo z divjim razpolaganjem z zunanjimi podjetji, z delokalizacijo proizvodnih procesov in z razvojno strategijo družbe Fincantieri,« je pojasnil državni tajnik FIOM-CGIL Giorgio Cremaschi. Delavce je razjezila tudi odločitev vodstva ladjedelnice, da prepove uporabo koles za premikanje znotraj obrata. »Z enega konca ladjedelnice do drugega delavci potrebujejo peš tudi dvajset minut, ne glede na to pa vodstvo ni poskrbelo za prevozno sredstvo, ki bi nadomestilo zdaj prepovedana kolesa,« je naglasil Moreno Luxich, koordinator enotnega sindikalnega predstavništva. Družba Fincantieri pa je včeraj popoldne pojasnila, da ni še sprejela odločitve glede proizvodnih procesov v varilnici B in da se je nameravala pogovoriti s sindikati v sredo. Opozorila pa je tudi na pogoste odsotnosti na delovnem mestu, zaradi katerih se gradbeni procesi zavlačujejo preko predvidenih rokov. Medtem ko se delavci ladjedelnice borijo za svoje pravice s stavko, se zaposleni v tovarni Eaton iz Tržiča pripravljajo na dopolnilno blagajno, ki bo stopila v veljavo 26. septembra in bo trajala 13 tednov. Za dopolnilno blagajno so se odločili zaradi 28 odstotnega znižanja naročil; tovarna Eaton namreč proizvaja elektronske komponente za avtomobile, v zadnjih mesecih pa doživlja avtomobilski trg hudo krizo. Pokrajinska odbornica Mara Černic in doberdobski župan Paolo Vizintin, desno kraška gmajna bumbaca devah, vendar, kot je bilo začetno mišljeno, je bila vloga občine Doberdob nesprejemljiva. »Doberdobska občina predstavlja dve tretjini kraškega teritorija goriške pokrajine, ima največ zaščitenih območij, rezervat in največ kmetijskih podjetij, zato je bilo nesprejemljivo, da bi razpolagala s samo 0,5 odstotki deležev,« poudarja Vizintin in pristavlja: »Takšnim pogojem sem odločno nasprotoval, zatem pa smo prišli do kompromisa z ostalimi občinami in s pokrajino. Na podlagi sklenjenega dogovora se bo morala pokrajina posvetovati s kraškimi občinami, med katerimi bo imela doberdobska zaradi svoje lege in značilnosti glavno besedo. Če se doberdobska občina ne bo strinjala s pokrajino glede posameznih projektov, bo lahko postavila veto.« Vizintin razlaga, da na podlagi začetnega predloga doberdobska občina ne bi imela besede pri odločitvah, ne glede na to pa bi bila nanje pravno vezana. »Nesprejemljivo bi bilo, da bi v LAS Kras imele več moči kapitalske družbe od kraških občin,« pravi Vizintin in napoveduje, da bo doberdobska občina budno nadzorovala početje LAS Kras, saj njegovi specifični cilji niso še jasni. Vizin-tin nazadnje razlaga, da bo moral biti dogovor s pokrajino in ostalimi kraškimi občinami odobren v doberdobskem občinskem svetu. (dr) ŠTANDREŽ Pločnik bo še do nadaljnjega brez asfalta Na četrtkovem zasedanju je štandreški rajonski svet predlagal imenovanje rajonskega svetnika Davida Peterina v občinsko komisijo za mobilno telefonijo. Ali bo Peterin tudi dejansko postal njen član, je odvisno od odločitve občinske uprave, saj je v komisiji na razpolago sedem mest, rajonskih svetov, ki so imenovali svoje predstavnike, pa je deset. V začetku zasedanja, na katerem ni bilo nobenega svetnika desnosre-dinske opozicije, je predsednik Marjan Brescia spregovoril o poteku raznih javnih del v Štandrežu. Med drugim je povedal, da je šlo v stečaj podjetje, ki bi moralo zaključiti z gradnjo novih pločnikov v ulici Tabai. Večji del posega so že opravili, zdaj pa bi morali pločnik prekriti z asfaltno kritino. Kdaj bodo to storili, zaenkrat še ni mogoče vedeti, saj ni še stekel postopek za določitev novega izvajalca del. Rajonski svet bo na enem izmed prihodnjih zasedanj gostil predstavnike podjetij ATI Tecnoprogetti in studia Crocetti iz Gorice, ki bodo izdelali načrt za prekvalifikacijo štandreške-ga osrednjega trga. Razprodaje razdvajajo Goriška zveza trgovcev ASCOM na celi črti nasprotuje podaljšanju sezonskih razprodaj, ki naj bi jo uvedli s spremembo deželnega zakona 29 iz leta 2005. Po njihovih besedah bi namreč tovrsten ukrep povzročil velike težave trgovcem, sploh pa bi vodil k postopni liberalizaciji sezonskih razprodaj, od katere ne bi imeli nobene koristi niti kupci. Trgovci zato pozivajo deželne upravitelje, da naj si skupaj s kolegi iz drugih dežel prizadevajo za istočasen začetek razprodaj po vsej državi. KRMIN - Dvolastniki Mužičevo pravdanje razburilo vinarje Luigi Soini bumbaca Med vinogradniki na italijanski strani Brd je zavrelo ob vesti, da se bo briški župan Franc Mužič - sicer lastnik vinograda na italijanski strani meje - pravdal na Deželnem upravnem sodišču v Trstu proti plačevanju sadilnih pravic Italiji. »Gre za zelo resno zadevo, ki tvega ponovno zanetiti sprtost med slovenskimi in italijanskimi vinogradniki ter nas zaradi tega potisniti v čas pred 20 ali celo 40 leti,« pravi direktor krminske zadružne kleti Luigi Soini, medtem ko je direktor konzorcija Collio Paolo Bianchi prepričan, da je Mu-žičevo početje skregano z obstoječimi pravili na področju uporabe zaščitne znamke vina. »Italijanski zakon določa območja kontroliranega porekla, njihove meje pa ne nujno sovpadajo z državnimi mejami. To ne velja za Brda, kjer je državna meja tudi meja okoliša. Če je torej grozdje pridelano v italijanskem okolišu, ga Slovenija ne more upoštevati kot lastno nacionalno proizvodnjo. Če ga slovenski vinogradnik že pridela v vino, naj ga v Sloveniji predstavlja kot namizno vino in zanj ne zahteva slovenske zaščitne znamke. Drugače pa lahko na italijanski strani odpre klet in vpraša za zaščitni naziv Collio,« pravi Bianchi, ki ga je zadeva dokaj razburila. Treba je pozorno preučiti slovensko zakonodajo, trdi Soini in dodaja, da je razburjenost italijanskih vinarjev upravičena. »Italijanski vinogradnik, ki ima vinograd čez mejo in v Italiji pridela vino, zanj ne bo dobil naziva Collio,« pojasnjuje direktor kleti in poudarja, da so na problem opozorili pristojne oblasti že pred 7-8 leti, zahtevali so skupna pravila in poenotenje okoliša, »saj skozi Brda teče umetna meja, a nam tedaj niso prisluhnili, zato se sedaj odpira tudi resen politični problem«. Nova obravnava na upravnem sodišču v Trstu bo 24. septembra. Mužičevo pravico bo zagovarjal goriški odvetnik Paolo Vizin-tin, na nadaljnje pravdanje pa so sedaj pozorni tudi italijanski vinarji. GORICA - Z včerajšnjim dnem v ulici Aqulieia nova trgovina Izložba Pintarjevih vin Ljubiteljem žlahtne kapljice bodo na voljo steklenice s 25 različnimi briškimi vini Vinarsko podjetje Pintar z Vale-rišča je včeraj odprlo novo prodajalno vin v ulici Aquileia v Gorici. V njej bodo ljubiteljem žlahtne kapljice ponujali steklenice s 25 različnimi briškimi vini. Izbirati bo mogoče med rebulo, sivim pinotom, sauvignonom, tokajem, chardonnayem, traminerjem, muškatom, merlotom, cabernetom francom in refoškom, nedvomno pa bosta v prodajo uspešno šli tudi peneči vini, ki so jima števerjanski vinarji nadeli ime Pintar Brut in Pintar Rose. Trgovina bo odprta vse dni v tednu, v njej pa bo vina prodajala gospa Mi-lojka, ki za vinarsko podjetje skrbi skupaj z možem Borisom ter sinovoma Ale-xom in Thomasem. Po njenih besedah bodo v trgovini najprej ponujali kupcem steklenice, v prihodnosti pa želijo, da bi jim lahko nudili tudi kozarec vina in jih s tem še bolje prepričali o kakovosti svojih proizvodov. Na včerajšnjem odprtju se je zbralo več Pintarjevih sorodnikov in prijateljev, prisoten pa je bil tudi šte-verjanski podžupan Dominik Humar. Odprtju nove trgovine sta nazdravila tudi najmlajša iz družine Pintar coco / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 6. septembra 2008 13 NOVA GORICA - Župan Mirko Brulc ob šestdeseti obletnici začetka gradnje mesta Sodelovanje med Goricama šepa »Drug brez drugega ne moremo« »Imamo vse, kar imajo nova sodobna mesta, manjka le trg, kjer bi se ljudje zbirali« Ob 60. obletnici začetka gradnje Nove Gorice smo na pogovor povabili župana Mirka Brulca, ki sicer ni domačin. Iz Prekmurja se je v Novo Gorico preselil v 70. letih minulega stoletja, tako kot so ljudje prihajali v mlado mesto z vseh koncev Slovenije in tedanje Jugoslavije. Mestni občini Nova Gorica župa-nuje v drugem mandatu, v tem času pa so se na njenih tleh dogajali mnogi prelomni dogodki. Tokrat je spregovoril o svojem občutenju mesta, o obeh Goricah in o njuni prihodnosti. Kdaj ste prvič prišli v Novo Gorico? Kakšne spomine imate na tedanje mesto? Ne boste verjeli, ampak iz tedaj še daljnega Prekmurja, sem v Novo Gorico prvič prišel prav na občinski praznik leta 1968, ko se je praznovala 20. obletnica začetka gradnje Nove Gorice. Takrat je imel govor Edvard Kardelj, tukaj na travniku pred občino. Moji vtisi ponudbami navdušeni - en tak biser je, denimo, goriški grad. Ste v luči enakopravnosti, ki jo omenjate, pripravljeni v Novi Gorici uvajati tudi italijanske napise ob javnih slovenskih napisih, spričo dejstva, da vedno več Italijanov zahaja k nam? Tisti napisi, ki so namenjeni italijanskim turistom, so seveda v italijanskem jeziku. Ni pa potrebe, da bi imeli pri nas vse dvojezično, kajti na naši strani ne živijo italijansko govoreči prebivalci, kot na Obali, vse ostalo - turistični prospekti, označevalne table, pa so v italijanskem jeziku. So Novogoričani že presegli navado, da Gorico obiskujejo zgolj zaradi nakupov? Obiskujejo tamkajšnje kulturne prireditve, denimo? V zvezi s tem sem razočaran. Hudo mi je, da veliko Novogoričanov ne ve za izjemne Eno mesto z dvema upravama - je to realnost ali utopija? Nekoč bo do tega prišlo, kajti tako zelo smo odvisni drug od drugega, v smislu prostora, infrastrukture... Trudimo se, nekaj večjih dogodkov smo se trudili pripraviti skupaj, med njimi evropsko mladinsko prvenstvo v košarki, in poskušali preseči mejo. Mislim, da je to perspektiva. Vedno bosta tu dve državi, dve mesti, vendar se ti dve mesti lahko toliko spojita, da bo treba ustanoviti ekipo strokovnjakov - o tem smo že razmišljali s prejšnjo občinsko upravo -, ki bi skupaj skrbela za obe mesti. Mislim, da je samo v tem prihodnost. Rekli ste »nekoč«. Kakšen pa je današnji trenutek, kako ocenjujete sodelovanje občinskih uprav, vaše in goriške? Sodelovanje sloni na protokolarnih in na prijateljskih odnosih, a to je premalo. Mi si želimo skupnih projektov in načrtovanja tega Mirko Brulc na travniku pred občinsko palačo (levo), včerajšnje odkritje spominske plošče na »ruskem bloku« (desno) j foto l.c., k.m. so bili mešani: nekoliko zato, ker je bilo slabo vreme, pa tudi zato, ker je to bil velik politični dogodek in Nove Gorice nisem doživel kot mesto. Kaj bi v sedanjem mestu spremenili, kakšno Novo Gorico si želite? Razen nekaterih težav, ki nastajajo v vsakem mestu s parkiranjem in prometom, v Novi Gorici ne bi veliko spreminjal, saj menim, da ima vse, kar imajo nova sodobna mesta. Manjka pa ji trg, kjer bi se ljudje zbirali. Ob 60. obletnici bi človek tudi pričakoval, da bi čutili prebivalci večjo pripadnost temu mestu. Upam, da se bo ta »duša« mesta, ki jo pogrešam, le oblikovala in da se bodo ljudje tu počutili lepo. Velika prelomnica v življenju mesta, ki je nastalo zato, ker je Gorica ostala na italijanski strani, je tudi nedavna odprava mejnih kontrol. Tedaj je bilo veliko slišati o bodočem stapljanju obeh Goric v eno mesto. Je čas za to že primeren? Vsi veliki dogodki sprožijo med prebivalci zadovoljstvo, evforijo, ki se pa nato umiri. Pričakovanja, da bo meja odprta, da ne bo več ovir na meji, da bomo imeli enako valuto, so bila tu ob meji velika. Danes se nam zdi že logično, da se prečkanja meje med Slovenijo in Italijo pravzaprav ne zavedamo. Vendar: še vedno premalo izkoriščamo te danosti ob meji. Tudi zaradi nekaterih sosedov, ki so mnogo manj odprti do tega našega prostora in mnogokrat s podcenjujočimi pogledi gledajo na našo stran. Tisti, ki prihajajo od daleč, pa gledajo drugače, pozitivno. Tukaj doma ne vidim ljudi, ki bi na preteklih zamerah ocenjevali odprtost meje, tako da sem zadovoljen z vstopom Slovenije v Schengen, pričakujem pa še več sodelovanja čez mejo. Katere ločnice in skupne točke vidite med Goricama? Žal nas še vedno precej ločuje jezik. Predvsem na italijanski strani se še premalo zavedajo, da je poznavanje obeh jezikov, kultur, vrednota, tako kot tudi medsebojno spoštovanje. Prepričan sem, da se bo to v nekaj letih spremenilo in da bomo sčasoma enakopravni. Prednosti pa je veliko. Veliko dogodkov, ki se odvijajo na naši strani, pripomore k temu, da se tudi na italijanski strani polnijo hoteli. Tujci, ki k nam prihajajo na kulturne prireditve, športne dogodke, denimo v kajak center, spoznavajo tudi Gorico in so tudi nad njihovimi dogodke, ki potekajo na oni strani meje. Kako pa ocenjujete medsebojno poznavanje Slovencev na obeh straneh meje? Veliko Novogoričanov sploh še ni obiskalo kulturnih središč slovenske manjšine v Gorici. Mislim, da sta oba kulturna domova v Gorici veliko naredila na svoji prepoznavnosti, ne nazadnje glasbeno šolo Emila Komela obiskuje veliko novogoriških otrok. V obeh slovenskih kulturnih domovih v Gorici srečujem veliko Novogoričanov. Mislim pa, da to ni dovolj. Veliko truda bi morali vložiti v medsebojno obveščanje. Poleg vašega časopisa, ki to vlogo odlično opravlja, bi potrebovali še močno televizijsko hišo, ki bi ta prostor predstavljala slovenski in italijanski javnosti. NOVA GORICA Graditeljem poklanjajo spomenik Zaradi odkritja spomenika graditeljem Nove Gorice bo danes popolna zapora prometa na delu Kidričeve ulice, in sicer od Erjavčeve ulice do banke Nove KBM. Zapora bo trajala med 5. in 17. uro. Avtobusni in drugi promet v času zapore iz smeri Kromberka in Tolmina poteka po Gradnikovi in Erjavčevi ulici, iz smeri Rožne Doline pa po ulici Tolminskih puntarjev. Redni avtobusni promet bo potekal preko krožišča na Grčni in po ulici Tolminskih puntarjev do avtobusne postaje. Parkirni prostor za avtobuse bo na železniški postaji, za osebna vozila pa na ulici Gradnikove brigade, na spodnjemu delu Kidričeve ulice, na parkirnem prostoru hotela Perla, na parkirnem prostoru ob Vojkovi cesti, po potrebi tudi na Prvomajski ulici; rezervni parkirni prostor bo na travniku pri bencinskem servisu ob Vojkovi cesti. Odkritje spomenika na Bevkovem trgu, ob parku, bo danes ob 13. uri. (km) prostora, kot smo bili vajeni s sestanki treh uprav in komisijami, ki so reševale socialne, okoljske, infrastrukturne in druge probleme vseh treh mest: poleg Nove Gorice in Gorice še Šempetra. Upam, da se bodo stvari spremenile, ko se bodo malo ustalile, in bodo videli, da tu ob meji v resnici drug brez drugega ne moremo. Ubrati vsak svojo pot ni v korist prebivalcem tega prostora. Mesto je prehodilo 60 let, kako naprej? Perspektiva je dobra, Nova Gorica leži na pomembni geografski točki. Ko se bo Ljubljana zavedela, kaj pomeni imeti takšno kulturno in gospodarsko središče tu ob meji, bo razvoj stekel še hitreje. Katja Munih NOVA GORICA - V okviru praznovanj Spominska plošča na prvem bloku Pred 60 leti je bil v Novi Gorici postavljen temeljni kamen, na katerem je bila zgrajena prva stavba v mestu. To je bil stanovanjski blok na Kidričevi 33. Včeraj so na njem slovesno odkrili spominsko ploščo. Dogodku so prisostvovali tudi nekdanji brigadirji, nekateri med njimi so pripotovali celo iz srbskega Aleksandrovca. Spominsko ploščo so odkrili pod-županja Darinka Kozinc, predstavnik brigadirjev Jože Ivanc in predsednik novogoriškega Turističnega društva Joško Leban. Slednji se je v nagovoru ozrl na okoliščine nastanka mesta, še posebej je osvetlil vlogo brigadirjev. Kozinčeva pa je poudarila, da je Novi Gorici uspelo uresničiti besede urbanista Ravnikarja, ki je zapisal željo, naj Nova Gorica sije preko meje. »Šestdeseto obletnico mesta posvečamo brigadirjem in udarniškemu delu. Nova Gorica je edino mesto, ki se ponaša s takim nastankom. Redko katero je tudi nastalo v taki sili, s takim zanosom. Naj nam bo torej mesto v ponos in v veselje,« je pred zbranim občinstvom povedala podžupanja. Mesto postavitve prvega temeljnega kamna ob začetku gradnje Nove Gorice so sicer počastili že v preteklosti: na fasadi prvega stanovanjskega bloka v mestu sta poleg najnovejše namreč že nameščeni dve spominski plošči. Prvo, ki je tudi obeležje vzidave temeljnega kamna, so postavili leta 1979, drugo pa so namestili ob 30. obletnici tega dogodka.(km) GORICA - V Mladinskem domu uvajanje petošolcev Pripravljeni na preskok V sredo informativno srečanje za starše - Redno delovanje ustanove bo steklo 15. septembra V Mladinskem domu v Ulici Don Bosco so se včeraj, po tednu dni, zaključile priprave na vstop petošolcev v prvi razred nižje srednje šole. Uvajanja k pouku, ki se bo na slovenski nižji srednji šoli začel v ponedeljek, se je udeležilo štirinajst slovenskih otrok iz Gorice in bližnje okolice. Učne ure so potekale vsak dan, od ponedeljka do petka, v dopoldanskem času. Ob pomoči že vsakoletnih vzgojiteljev Marte Lombardi in Marka Gusa so učenci ponavljali osnove matematike, italijanskega in slovenskega jezika, zgodovine in angleščine. Prejeli so tudi številne praktične nasvete, s katerimi bodo lažje prešli k novim učnim metodam, ki so na nižji srednji šoli seveda različne od tistih, ki so jih bili vajeni na osnovni šoli. Mladinski dom iz Gorice bo v sredo, 10. septembra, ob 18. uri na svojem sedežu priredil še uvodno srečanje s starši letošnjih gojencev. Srečanja se lahko udeležijo tudi starši drugih otrok, ki bi želeli izvedeti kaj več o prevozih, pošolskem pouku in ostalem delovanju ustanove, ki bo s polno paro steklo v ponedeljek, 15. septembra. (VaS) Petošolci v klopeh Mladinskega doma bumbaca 1 4 Sobota, 6. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / SOŠKA REGATA - Jutri tradicionalni spust S kajaki in rafti od Solkana do Podgore Sočo bo jutri ponovno »obarvala« pisana kolona kajakov, raftov in kanujev, ki bodo sodelovali na 23. izvedbi Soške regate. Prireditev je priljubljena in množična in se je zato udeležuje marsikdo, ki se ne posveča redno veslaškim športom, med temi tudi krajevni upravitelji. Zagotovljena je prisotnost novogoriškega župana Mirka Brulca, medtem ko je za goriško občino napovedan odbornik Stefano Ceretta. Regata bo potekala po utečenem scenariju. Privrženci kajakov, kanujev ali raftov se bodo zbrali jutri od 9. ure dalje pri čolnarni v Solkanu. Del le-teh se je že prijavil, mnogi pa se bodo vpisali na licu mesta; vsi bodo prejeli v dar spominsko majico. Start plovil bo ob 11. uri, na cilj pa bodo priveslala dve uri kasneje. Pri plavajočem pomolu pod Pevmo jih bo pričakala okrepčevalna postaja v režiji pevmskega krajevnega sveta. Podgorski krajevni svet bo poskrbel za okrepčilo na cilju pod ločniškim mostom. Na dvorišču doma Andrej Paglavec v Podgori bo sledila družabnost z nagrajevanjem skupin z najmanj sedmimi udeleženci. Obeta se torej množičen spust, saj je napovedan sončen dan. PEVMA - Remuda Western jahanje in »konjski krst« Danes in jutri bo pri Remudi v Pevmi sedma etapa deželnega prvenstva v western jahanju. Gre za tradicionalen dogodek, saj ga člani Remude prirejajo že enajst let, vsakič pa prikliče tudi številne ljubitelje konjeništva, med katerimi so mnogi otroci. Več kot polovica nastopajočih konjenikov bo ravno iz vrst najmlajših, je na predstavitvi pobude v četrtek povedala Barbara Brandolin, medtem ko je občinski odbornik Sergio Cosma prevzel obvezo o uresničitvi pokritega prostora za urjenje konjenikov iz Remude. Danes popoldne bodo zadnji treningi vseh nastopajočih konjenikov, ki jih je letos preko 70. Od 16. ure dalje pa bodo priredili »ponijev krst« za otroke od 6. leta dalje; »krstno« jahanje ponija bo brezplačno. Veselo bo tudi nocoj ob 20. uri, ko bodo ob dobro založenih kioskih ponudili tudi country glasbo. Prvenstvo bo stopilo v živo jutri ob 9.30, ko bodo na vrsti tekme v vseh disciplinah western jahanja. (lb) Rezultati preverjanj Tudi na slovenskem licejskem polu Trubar-Gregorčič v Gorici so se iztekla preverjanja znanja dijakov, ki jim je bilo ob koncu šolskega leta odloženo ocenjevanje. Na klasičnem liceju je bilo ocenjevanje preloženo devetim dijakom, na družboslovni smeri lice-ja Gregorčič desetim, na znanstveno-tehnološki smeri pa je znanje dokazovalo osem dijakov. V četrtek je bila ocenjevalna seja, včeraj pa so objavili rezultate. Iz teh izhaja, da so izdelali vsi z dvema izjemama. Zavrnjen je bil en dijak drugega razreda klasičnega liceja, dijakinja drugega razreda znanstveno-tehnološkega liceja pa se ni predstavila na izpitu, ker se je prepisala na drugo šolo. Nemca sredi Soče Goriški gasilci so včeraj ob 16.30 z gu-menjakom rešili nemška turista, ki sta ostala blokirana na otočku sredi Soče pri Turjaku. Nemca sta se sončila na plaži sredi reke, vendar se je zaradi odprtja zapornic solkanskega jezu vodostaj naenkrat zvišal, tako da nista več uspela priti na suho. Vinjen voznik na Korzu Goriška policija je včeraj nekaj minut pred 13. uro zalotila voznika v vinjenem stanju. Z zasebnim avtomobilom tipa fiat uno z videmsko registrsko tablico se je peljal po Korzu Verdi v Gorici, njegova nerodna vožnja pa je priklicala pozornost policistov. Ustavili so ga sredi ceste s tremi policijskimi avtomobili, po preverjanju stopnje alkohola v krvi so mu naprtili globo, sledila pa bo še prijava sodstvu. Zaključek festivala V Gorici se danes zaključuje Puppet festival. V KC Bratuž bo ob 16.30 lutkovna predstava »Felicita di una stella«; na dvorišču državne knjižnice bo ob 18. uri predstava »Fiabe africane«, po 19. uri pa predstava »Storie da viaggio«. Upokojenci s stojnico Stranka upokojencev bo danes od 9. ure dalje pred tržnico na Korzu Verdi v Gorici postavila stojnico, na katerem bo delila informativni material o porastu cen. Kam po bencin [I] Lekarne Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 18.30 -20.10 »Kung fu Panda«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Un giorno perfetto«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »X Files - Voglio crederci«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Kung fu panda«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.15 »Do-omsdey« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 16.30 - 18.30 »Kung fu panda«; 20.15 - 22.15 »Piacere Dave«. Dvorana 4: 17.30 - 20.30 »Le cronac-he di Narnia: il principe Caspian«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Sex List - Omicidio a tre«. il Razstave IZ NIZA ARS NATURAE - NARAVA V SLIKI IN FOTOGRAFIJI bo v centru Gradina v Doberdobu do 14. septembra na ogled razstava slovenskega risarja Jurija Mikuletiča z naslovom Lov s čopičem in skicirko; urnik: ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure; vstop prost; informacije na tel. 333-4056800, inforogos@gmail.com. OD KRASA DO MORJA je naslov razstave, ki jo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev slovenske osnovne šole iz Romjana prirejajo ob 100. obletnici tržiške ladjedelnice. Na ogled bodo postavili umetniška dela Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala, ki so krasila čezoceanske ladje. Na odprtju razstave, ki bo v nedeljo, 7. septembra, ob 19. uri v Občinski galeriji sodobne umetnosti v Tržiču, bo umetniška dela predstavil Franko Vecchiet, zbor Starši ensemble bo za glasbeno podlago zapel pesem Umirjeno morje, ki jo je napisala Liliana Visintin in uglas-bila Silvia Pierotti. Razstava je obogatena s fotografijami Maurizia Frullanija in z videoposnetki Aljoše Zerjala; na ogled bo do 21. septembra od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro. M Koncerti FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG v sodelovanju z združenjem Musica aperta iz Gorice prireja niz koncertov v parku Coronini na Drevoredu 20. sepembra v Gorici: 7. septembra ob 16.30 koncert skupine Zuf de Zur iz Gorice. Ob slabem vremenu bodo koncerti v avditoriju lice-ja Dante Alighieri na Drevoredu 20. septembra v Gorici; vstop prost. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJ EV: v nedeljo, 7. septembra, v cerkvi sv. Gotarda v Marianu koncert dua Tagliaferri (saks sopran) - Sciddurlo (orgle); vstop prost. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL v Ul. Bro-lo v Gorici obvešča, da se pouk prične na vseh osnovnih šolah v ponedeljek, 8. septembra, ob 8. uri, v otroških vrtcih pa se didaktična dejavnost prične v sredo, 10. septembra, za prvi letnik od 9. do 11. ure, za ostale pa po običajnem urniku vrtca do 12. ure brez kosila. GLASBENA MATICA GORICA vabi stare učence, da potrdijo vpis za šolsko leto 2008-09. Obenem vabi nove učence k vpisu za vse inštrumente. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure (tel. 0481-531508). MLADINSKI DOM IZ GORICE obvešča, da bo v sredo, 10. septembra, ob 18. uri na sedežu v Ulici Don Bosco 60 v Gorici uvodno srečanje s starši letošnjih gojencev. Srečanja se lahko udeležijo tudi starši drugih otrok, ki bi želeli izvedeti kaj več o prevozih, pošolskem pouku in ostalem delovanju ustanove. POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega lice-ja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. RAVNATELJSTVI IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA Cankar-Zois-Vega in Izobraževalnega zavoda Gregorčič-Trubar v Gorici obveščata, da se bo začel pouk v sredo, 10. septembra. Pouk bo trajal od 9. do 12. ure. Ob 8.30 se Društvi SKRD JADRO SKRSD TRZIC ZDRUŽENJE STARŠEV SLOVENSKE ŠOLE V ROMJANU Ob priliki 100-letnice ladjedelnice v Tržiču OD KRASA DO MORJA - Retrospektiva umetnikov AVGUST ČERNIGOJ LOJZE SPACAL Otvoritev razstave del, ki so krasila čezoceanke Predstavitev - prof. Franko Vecchiet Nedelja, 7. septembra 2008, ob 19.00 uri v Občinski galeriji sodobne umetnosti v Tržiču, Trg Cavour 44 Toplo vabljeni! bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu I. Cankar. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30). Pouk v osnovnih šolah v Doberdobu (7.50), Sovodnjah (8. ura) in na Vrhu (8.00) se bo začel v torek, 9. septembra, v osnovni šoli v Romja-nu pa 15. septembra (7.55). Od 15. do 19. septembra se bo pouk v osnovni šoli v Romjanu zaključil ob 13. uri brez kosila. Prvi dan pouka na nižji srednji šoli v Doberdobu bo v torek, 9. septembra, s pričetkom ob 7.45. SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA V GORICI obvešča, da bo novo šolsko leto začelo v ponedeljek, 8. septembra. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 27. septembra, enodnevni izlet v Trbovlje za obisk in srečanje članov pobratenih društev Solkan, Trbovlje in DSUG. Vpisovanje pri poverjenih do zasedbe mest na enem samem avtobusu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško naproša udeležence izleta v Dalmacijo in Črno goro, da poravnajo do ponedeljka, 8. septembra, drugi obrok računa. SPDG vabi člane in prijatelje na vsakoletni spominski pohod Bazoviški junaki v nedeljo, 7. septembra, in na popoldansko spominsko slovesnost. Začetek pohoda je v Bazovici, zbirališče do 9.30. SPDG vabi na peti društveni sezonski izlet z gorskimi kolesi. Tokrat bo na vrsti Nanos iz Sanaborja. V nedeljo, 7. septembra, odhod ob 8.30 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Priblizno 40 km razdalje za 1.000 metrov višinske razlike; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Via-reggio. Cena izleta znaša 530 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040362941. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lemski kanal. Za vpisovanje Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 048178000, Miloš 380-4203829. Ü3 Obvestila OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniod-bojko vsak torek in četrtek v štandre-ški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it. 23. SOŠKA REGATA bo v nedeljo, 7. septembra, ob 11. uri s startom pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) in ciljem pod cestnim mostom v Podgori na desnem bregu Soče. Družabnost z nagrajevanjem bo potekala na sedežu KD Paglavec v Podgori. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ išče nujno sodelavce za popoldansko delo z otroki. Interesenti naj pokličejo v Dijaški dom (tel. 0481-533495). GORIŠKA OBČINA bo na dražbi prodala nekaj svojih vozil(kombi fiat du-cato, dva avtomobila fiat punto, dve trikolesni dostavni vozili ape piaggio, en avtomobil fiat brava, en avtomobil fiat marea in dva skuterja honda in še druge, ki so na seznamu na spletni strani občine www.comune.gorizia.it). Rok za vložitev ponudb zapade 12. septembra opoldne; za informacije in ogled vozil je na razpolago odgovorni za občinsko mehansko delavnico Moreno Ceci (tel. 335-7543380). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo zaradi kadrovskih problemov odprta po poletnem urniku do 12. septembra. LJUBITELJI NOGOMETA se bodo na nogometnem igrišču v Doberdobu prvič zbrali v ponedeljek, 8. septembra, ob 19. uri; vabljeni vsi nogometni navdušenci. ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB -SOVODNJE vabi na praznovanja ob 100-letnici ustanovitve: v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici bo slavnostna akademija stoletnice v režiji Vesne Tomsič; v soboto, 20. septembra, ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru KD So-vodnje v Sovodnjah koncert skupin Blek Panters in The Maff Show; v nedeljo, 21. septembra, bo članski praznik v Sovodnjah: ob 10.30 maša v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah, ob 11.30 mimohod pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba do prireditvenega prostora, kjer bo koncert, ob 12.30 govor predsednika banke in nagrajevanje, ob 13. uri kosilo za člane, sledila bo zabava ob zvokih ansambla Happy Day. ŠZ DOM obvešča, da ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici treningi košarke. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ prireja predstavitev knjige Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti; sodelovali bodo avtorja Erika Jazbar in Zdenko Vogrič ter novinarja Jurij Paljk in Ivo Jevnikar; na gradu Kromberk v torek, 9. septembra, ob 20. uri. »PERCORSI DI-VERSI« je niz pesniških srečanj z glasbeno spremljavo, ki bodo potekala v centru Mare Pensante v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: v ponedeljek, 8. septembra, ob 18. uri bo Carmelo Fasolo prikazal projekcije in fotografije vseh srečanj. Mali oglasi KUPIM KNJIGE za 1. razred klasičnega liceja (IV gimanzija) Trubar v Gorici; tel. 00386-31375412. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke Unical za samo 2.000 evrov (nabavna cena 3.500 evrov). Kličite na tel št. 335-6366765. Pogrebi DANES V GORICI: 8.30, Luciano Figar iz splošne bolnišnice v cerkev v Pod-turnu in na pokopališču; 10.00, Luciano Marega iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališču v Podgori. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Angelo Gallas iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi in v Spineo za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Maria Lupie-ri Ermes por. Radin v kapeli glavnega pokopališča in na pokopališču. / PRIREDITVE Sobota, 6. septembra 2008 15 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Jutri Dnevi umetnosti Razstava projekta Interars in performansa Tempočastime V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo jutri glavno vlogo odigrala ustvarjalnost. V sklopu festivala Dnevi umetnosti bodo ob 18. uri odprli razstavo umetniških del, ki so nastala v okviru projekta Interars Kulturnega društva za umetnost Kons. Na petih večdisciplinarnih umetniških delavnicah je sodelovalo trideset manjšinskih in večinskih umetnikov - likovnikov, fotografov, video izvajalcev, glasbenikov, plesalcev in režiserjev iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Razstava njihovih del bo na ogled do 18. oktobra (od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure). Nedeljsko srečanje z umetnostjo pa bo dodatno obogatila performansa v produkciji Arearea z naslovom Tempočastime, ki si jo je zamislil in zrežiral Luca Quaia. V njej nastopajo plesalci Daša Grgič, Luca Zampar in Ni-ka Mlakar, v ozadju pa se bosta v slovenščini, italijanščini in angleščini oglašala Lara Komar in Luca Quaia. Predstava idejno nadaljuje umetniško pot, ki sta jo režiser in plesalka Daša Grgič zasnovala že s predstavama Canno-nate oziroma Besedeparolewords. Takrat je plesalka z izrazito energičnimi gibi ustvarila monolog, ki je gledalce popeljal v svet, v katerem besede izgubljajo pomen, kretnje in dejanja pa ga pridobivajo; tokrat pa se bo perfor-mansa zaustavila pri večkrat nevzdržnem ritmu sodobnega časa, pri njegovem pomanjkanju in posledično pri vse hujšem medosebnem ne-sporazumevanju. Vzemimo si torej čas zase in za svoja dejanja. SLOVENIJA Dan judovske kulture V Ljubljani, Mariboru in Lendavi bo v nedeljo, 7. septembra, v Sloveniji že tretjič potekal Evropski dan judovske kulture. Program je preplet zgodovinskih in umetniških vsebin, ki pričajo o pomembni vlogi, ki jo je judovsko prebivalstvo odigralo in jo še igra v slovenski družbi. Le nekaj poudarkov iz programa Evropskega dneva judovske kulture; v Ljubljani se ob 10. uri v Galeriji Art.si obeta projekt Večerja avtorjev Nataše Skušek in Mladena Stropnika, uro kasneje bo v Mestnem muzeju okrogla miza na temo Medkulturni dialog in vloga Judov v Sloveniji. Z začetno točko na Čevljarskem mostu bo potekal sprehod po zgodovini judovstva v Sloveniji, ki ga bo vodil Klemen Jelinčič Boe-ta. V štajerski prestolnici bo ob 16. in 17. uri dan odprtih vrat Sinagoge Maribor s strokovnim vodenjem po razstavi Judovska poroka, ob 18. uri bo čas za koncert judovske glasbe. V lendavskem kulturnem centru Sinagoga poleg odprtih vrat za 18. uro napovedujejo še koncert kvarteta Akord, v kavarni Teater pa bo od 10. do 18. ure pokušina judovskega peciva. Evropski dan judovske kulture je projekt, ki širši javnosti omogoča dostop do bogate judovske dediščine in tradicije v Sloveniji. Je del širše iniciative praznovanj, ki se na isti dan zgodijo po evropskih prestolnicah in večjih evropskih mestih. Evropski dan judovske kulture soorganizirajo Evropski svet judovskih skupnosti in Mreža španskih judovskih organizacij. V Sloveniji poteka priprava projekta s pomočjo Združenja staršev in otrok Sezam, Judovske skupnosti Slovenije in Kadime - judovske mladinske organizacije, Sinagoge Maribor, Zavoda za kulturo in promocijo Lendava in mnogih prostovoljcev. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ŠEMPOLAJ Dvorišče osnovne šole V sredo, 17. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 18. septembra ob 20.00 / Gledališka skupina TŠKD Urbanščica - Tone Partljič: »Krivica boli«. Režija Boris Mahnič. Igrajo: David Hreščak, Urška Florjančič, Tamara Kljun in Miran Furlan. Predstavo soustvarjajo: Bojana Kralj, Erna Mahnič, Danila Gom-bač, Mirjam F. Franetič, Jože Franetič Jožica Ivančič, Alen Novak in Stojan Gorup. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V torek, 9. septembra ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. V soboto, 13. septembra ob 20.00 / Sil- viu Purcarete: »Pantagruelova svakinja«. Mala drama V torek, 9. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V četrtek, 11. septembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. GLASBA SLOVENIJA SEŽANA Kosovelov Dom V četrtek, 25. septembra ob 19.00 / Glasbeno-plesni projekt Healing Heating. KOMEN Cerkev sv. Jurija V soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. DUTOVLJE Pomladna dvorana V soboto, 20. septembra ob 10.00 / Lutkovna predstava - Bikec Ferdinand. ■ KOGOJEVI DNEVI Nedelja, 14. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja. Torek, 16. september, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle. Petek, 19. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo. Četrtek, 25. september ob 20.30, Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic -dirigent. ■ Tartini festival Piran in Slovenska Istra 23.08. - 13.09.2008. V soboto, 13. septembra ob 20.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Il Terzo Suono, umetniško vodstvo Sergio Azzolini - fagot in gost Diego Cantalupi - lutnja. Na Tartini festivalu 2008 bodo tudi naslednji nastopi: V ponedeljek, 8. septembra, Trg 1. maja, Piran / Tartini Junior: Koncert pod Zvezdami (Slovenija). V sredo, 10. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta (Slovenija), Sergio Az-zolini - fagot (Italija), Diego Cantalupi - kitara (Italija), Lavard Skou Larsen -violina (Avstrija), NN - viola in Milan Vrsajkov - vilončelo (Slovenija). LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 11. in v petek, 12. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. V ponedeljek, 15. in v torek, 16. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Giacomo Puccini: »Manon Lescaut«. Dirigent: Loris Voltolini. Vodja zbora: Martina Batič. Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Izvedba je v italijanskem jeziku. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bazen Bruno Bianchi: razstava »Nova slovenska fotografija - 2. predstavitev«, ki bi jo morali otvoriti v Slovenskem stalnem gledališču, dne 6. septembra, se premakne v bazen Bruno Bianchi. Odprtje bo 12. septembra skupaj z razstavo »Photonic Moments«. Razstava spada v sklop tržaškega fotografskega festivala "Triestefotografia" Narodni dom: do 15. septembra je na ogled fotografska razstava »Prehaja-nja/Transizioni/Transitions«. Odprta od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. Razstavljajo trije slovenski fotografi: Tomaž Gregorič, Branko Cve-tkovič in Bojan Salaj. Palača Gopčevic: do 7. septembra - »Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: od četrtka, 11. septembra (otvoritev ob 20.30) bo na ogled skupinska fotografska razstava članov. Pobuda je vključena v mednarodni fotografski festival "Triestefotografia". REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Mar-cucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 12. septembra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00 je na ogled fotografska razstava fotoklubov goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. Kulturni dom: od petka, 12. septembra (otvoritev ob 18.00), do 30. septembra bo na ogled samostojna fotografska razstava Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: od danes, 5. septembra do 12 oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: od 12. septembra do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFO-NIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. 1 6 Sobota, 6. septembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Začetek evropskih kvalifikacij za SP 2010 v Južni Afriki Svetovni nogomet je zdaj predvsem evropski Položni začetek Italije v Cipru, Slovenijo čaka v Wroclavu močnejša Poljska Evropske kvalifikacijske skupine Skupina 1: Portugalska, Švedska, Danska, Madžarska, Albanija, Malta Skupina 2: Grčija, Izrael, Švica, Moldavija, Latvija, Luksemburg Skupina 3: Češka, Poljska, Severna Irska, Slovaška, SLOVENIJA, San Marino Skupina 4: Nemčija, Rusija, Finska, Wales, Azerbajdžan, Liechtenstein Skupina 5: Španija, Turčija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Armenija, Estonija Skupina 6: Hrvaška, Anglija, Ukrajina, Belorusija, Kazah-stan, Andora Skupina 7: Francija, Romunija, Srbija, Litva, Avstrija, Ferski otoki Skupina 8: Italija, Bolgarija, Irska, Ciper, Gruzija, Črna gora Skupina 9: Nizozemska, Škotska, Norveška, Makedonija, Islandija Opomba: na SP 2010 se neposredno uvrstijo zmagovalci skupin (kvalifikacije bodo potekale med avgustom 2008 in novembrom 2009), osem najboljših drugouvrščenih ekip pa se bo novembra 2009 za nastop na SP pomerilo v dodatnih kvalifikacijah. Prva Španija, 2. Italija, 3. Nemčija, 4. Nizozemska, 5. Hrvaška in šele 6. Brazilija in 7. Argentina. Najnovejša lestvica FIFA kaže, da je nogomet spet predvsem evropski, zato seveda ni vseeno, katere ekipe se bodo iz evropskih kvalifikacij, ki se pričenjajo danes, uvrstile na prihodnje svetovno prvenstvo čez dve leti v Južni Afriki. Nogometna javnost v Italiji je sicer ta čas že (ali še) povsem usmerjena v dogajanja okrog A-lige, tako da medije in navijače težko odvrača od »campionata« tudi povratek Marcella Lippija na klop »azzurrov«. Res pa je tudi to, da je uvodni nasprotnik Ciper vse prej kot privlačen, konec koncev pa je kvalifikacijska skupina Italije takšna, da »azzurri« res ne bi smeli imeti težav, da se uvrstijo na prvo mesto, če vemo, da sta daleč najnevarnejša tekmeca Bolgarija in Irska. In čeprav septembra italijanski nogometaši po stopnji pripravljenosti zaostajajo za evropskimi kolegi, bi morala biti tekma v Larnaci, Lippijevim svarilom navkljub, le gola formalnost. Lippijeva bojna napoved je znana: hočemo spet stati na svetovnem prestolu. Slovenija bo svojo pot v kvalifikacijah za SP pričela v Wroclavu proti Poljakom. Selektor Matjaž Kek je povedal, da jih zagotovo ne začenjajo z najboljše pozicije, vendar ob vsem spoštovanju zlasti do favoriziranih Poljakov in Čehov, verjame, da je slovenska vrsta kakovostno na ravni Ircev in Slovakov. »Cilji in želje so od tekme do tekme nabirati točke. V Wroclav ne odhajamo zato, da bi bili videti lepo na igrišču, saj tokrat za nas štejejo le točke. Na Poljskem nas zanima zgolj uspeh, zato se Marcello Lippi se je vrnil na trenersko klop Italije, da bi ponovil uspeh s SP leta 2006 ansa bomo temu primerno tudi psihično in taktično pripravili,« je dejal Kek, vendar je jasno, da slovenska reprezentanca nima ne velikih možnosti ne velikih ambicij. Sicer pa selektor ne želi prodajati tople vode. »Ekipa je zdaj že nekaj časa skupaj v približno isti postavi, zato je izkušenj več. Če bo to zadoščalo za drugo, tretje ali četrto mesto, pa je za zdaj nehvaležno napovedati. Kljub nekaj težavam pri najmočnejših repre- zentancah je treba vedeti, da gre za močne tekmece, tudi Irci in Slovaki so že pokazali dobre predstave. Nikogar ne smemo podcenjevati, vendar se tudi nikogar ne smemo bati,« je še dodal selektor Kek. PO TV - Poljska - Slovenija (17.00 v Wroclawu, TV Slo 2); Ciper - Italija (20.45 v Larnaci, Raiuno) UNDER 21 - Kvalifikacije za EP 2009, sinočnji izid: Grčija - Italija 1:1. MOTOCIKLIZEM Usodni padec pri hitrosti 380 km na uro SALT LAKE CITY - V bližini Salt Lake Cityja, na površini enega izmed slanih jezer v Utahu, se je smrtno ponesrečil dirkač na motorju, 47-letni Cliff Gullett. Ameriški voznik je hotel izboljšati svetovni rekord v hitrostni vožnji. Poskus pa se je tragično končal s padcem in s smrtjo pri 380 km/h. Površine slanih jezer se raztezajo za desetine kilometrov dolgo in so najprimernejše za osvojitev takih hitrosti. Rekord tako ostaja v lasti dirkača Chrisa Carra, ki je pred dvema letoma dosegel hitrost 567,8 km/h. PO NEMČIJI - Francoskikole-sar Stephane Auge je zmagovalec predzadnjE etapE dirke po Nemčiji, osvojil pa jo je po ciljnem sprintu glavnine. Na 214,3 kilometra dolgi preizkušnji je bil 2. Thierry Hupond, tretji pa Italijan Mauro Da Dalto (Li-quigas). Slovenec Simon Špilak (Lam-pre) je bil na ravninski etapi deseti v času zmagovalca. Drugi slovenski predstavnik Jani Brajkovič je etapo končal na 39. mestu, skupno pa je še vedno tretji, za vodilnim pa zaostaja 20 sekund. CAPIROSSI - Motociklist Loris Capirossi bo tudi v naslednji sezoni vozil Suzuki. Enoletno podaljšanje pogodbe je sprejel tudi sotekmovalec Chris Vermeulen. 94 % PREBIVALSTVA -Olimpijske igre v Pekingu je po podatkih podjetja Nielsen, ki se ukvarja s tržnim raziskovanjem, preko televizije spremljalo kar 94 % vsega prebivalstva. V 17 dneh si je OI ogledalo preko televizijskih zaslonov 4,7 milijarde ljudi. »AZZURRI« - Olimpijce, ki so v Pekingu osvojili odličja, je včeraj sprejel predsednik Republike Giorgio Napolitano in predsednik vlade Silvio Berlusconi. NAŠ POGOVOR - Športni vodja Triestine Franco De Falco »Klub, kot je naš, se lahko preživlja le s prodajo napadalcev« V ponedeljek zvečer ob 19.uri se je končal poletni prestopni rok za nogometna društva in Triestina je na ta dan posodila Marchinija Bologni in okrepila obrambno vrsto z izkušenim Cottafavo. Tri ure kasneje so Tržača-ni igrali v Bariju in iztržili prvo prvenstveno točko. Zaradi nastopa italijanske reprezentace A-ligaši že počivajo, tako da bo 2.krog B-ligaškega prvenstva na sporedu šele jutri s pričetkom ob 15. uri (Triestina bo na Roccu gostila Avellino). Splošno oceno o letošnji nogometni borzi pa nam je podal športni vodja Triestine Toto De Falco: »Ocen ne bo delil podpisani. Končne ocene jih dajajo izključno rezultati. Mi mislimo, da smo naredili vse, kar smo si nadejali in kar je bilo v naših močeh. Triestina je skoraj vse nakupe opravila že julija meseca in zadržala vse najboljše lanske igralce. Nazadnje pa smo pripeljali v Trst še Cot-tafavo, ki je po našem mnenju odličen branilec. Poglavje zase pa je Marchini. Enostavno Marchini nikakor ni hotel ostati v Trstu. Želel si je na vsak način igrati v A-ligi in mi smo mu poskušali priti na roko. Treba dodati, da je Marchini posebna osebnost; težko ga je brzdati in bi lahko pogubno vplival na celotno ekipo. Ko se je oglasila Bologna, je bilo jasno, da bo odšel. Tudi to, da smo ga posodili Bologni, ne da bi pri tem nič zaslužili, jasno kaže, da smo bili naravnost prisiljeni ga dati A-ligaškemu klubu, saj bi nam drugače povzročal preveč preglavic. Navijači želijo imeti igralce, ki se na igrišču borijo, ki dihajo za društvo, za katerega igrajo, Marchiniju pa sploh ni Franco De Falco kroma bilo mar za Triestino.« Morda so navijači pričakovali več okrepitev, saj v letošnji sezoni Triestina praznuje 90-letnico nastanka. »Vem, da navijači vedno želijo več, a jaz ne morem ustvariti ekipe glede na njihove želje. Sledim navodilom društva in se moram držati določenih kriterijev. Ekonomskih in tehničnih. Ali sploh veste, koliko truda je bilo treba vložiti, da nam je uspelo obdržali Granocheja v Trstu. Če bi urug-vajskega napadalca v celoti prodali, pa bi bil naš »calciomercato« popolnoma različen. Zadržali smo Allegrettija, kar ravno tako ni od muh. Mislim, da navijači premalo zaupajo društvu. Po solidnem povratnem delu v lanski sezoni, smo imeli ogromno ponudb za številne naše igralce, a uspelo nam jih je obdržati.« Ali niste po odhodu Marchini-ja nekoliko preveč ranljivi na desnem pasu? »Mislim, da Marchini ni pravi branilec, tako da bi kaj kmalu on igral na višini vezne vrste, a tu imamo že Tabbianija, Antonellija in Cio. V obrambi pa sta Milani in Cacciatore. Ponavljam, Marchini je soliden igralec, ki pa lahko povzroča nemalo težav.« Kateri so cilji Triestine v letošnjem prvenstvu? »Cilj je vsako leto isti: izboljšati uvrstitev leta prej. To pomeni, da želimo zaključiti prvenstvo na zgornji polovici lestvice. Vemo, da to ne bo lahko in upamo, da nam bo pri tem pomagal Granoche. Jasno je, da vsi -soigralci, društvo, navijači - nestrpno čakajo na Pablov povratek. Po drugi strani pa v društvu želimo, da bi letos uveljavili še enega napadalca, ki bi bil vsaj približno tako uspešen kot Gra-noche lani. Naj bo to Ardemagni, Del-la Rocca, Eliakwu ali Figoli. Le od prodaje napadalcev lahko zaslužiš mastne denarce. Za tak klub kot je Triestina pa je to edini način, da se obdrži na površju. Da so navijači nezaupljivi kaže tudi nizko število abonentov (nekaj nad 3.000, to se pravi več kot 1.500 manj prodanih abonmajev kot lani) »Mislim, da so bile storjene določene napake, ki jih v teh dneh poskušamo odpraviti. Po drugi strani je ta podatek tudi posledica politike društva, ki je vse najboljše nove igralce najela že julija, ljudje pa na to hitro pozabljajo. A vsi mediji so bili mnenja, da smo pripeljali v Trst nekaj izredno perspektivnih igralcev. Prepričan sem, da je takšna politika pravilna, zavedam pa se, da je morda vplivala na manjše število prodanih sezonskih izkaznic.« Iztok Furlanič TENIS - Odprto prvenstvo ZDA Djokovic pokopal zadnje ameriške upe Izpadel tudi Roddick - Federer dosegel 32. zaporedno zmago NEW YORK - Na poti, da sezono vendarle reši s kakšno zmago na enem od štirih turnirjev za grand slam, je drugi nosilec Švicar Roger Federer v četrtfinalu odprtega prvenstva ZDA v treh nizih s 7:6 (5), 6:4, in 7:6 (5) ugnal letošnje največje presenečenje Luksemburžana Gillesa Mullerja, ki bo navkljub četrtfinalnemu porazu veliko pridobil na najnovejši lestvici najboljših igralcev sveta. Izračuni kažejo, da bo s 130. mesta skočil kar na 62. Toda navidezna lahka zmaga brez izgubljenega niza je Federerja stala kar nekaj moči. Nekdanja dolgoletna številka ena svetovnega tenisa je Luksemburžana premagal le z enim »breakom« prednosti, dva izmed treh nizov pa sta šla v njegovo prid šele po podaljšani igri. Kakorkoli že, v Federer se je uvrstil v polfinale in tako nadaljeval svoj nepremagljivi niz na turnirju. Do zdaj je zbral že 32 zaporednih zmag, izgubil pa ni vse od leta 2003, ko ga je v osmini finala premagal Argentinec David Nalbandian. V primeru, da bi švicarski zvezdnik premagal še zadnji dve oviri, bi to bila njegova peta zmaga v New Yorku in 37. na turnirjih s trdo podlago, kar ga uvršča na drugo mesto vseh časov. Pred njim se z desetimi zmagami več nahaja le Američan Andre Agassi. » Nekaj ur pozneje je Federer dobil tudi polfinalnega nasprotnika, to je tretji nosilec Novak Djokovic, ki je iz moške posamične konkurence izločil še zadnje domače upanje Dennisa Roddicka 6:2, 6:3, 3:6 in 7:6. V prvih dveh nizih je bil Djokovic »nedotakljiv« in oba je prepričljivo zaključil v svojo korist. Pozneje se je Roddick le izvil iz krča odgovornosti, a na žalost domačega občinstva le nekoliko prepozno. V tretjem nizu mu je sicer še uspelo zmagati in izid v nizih takrat znižati na 1:2, toda že v naslednjem je vnovič slavil Djokovic, čeprav je bil Američan, ki je tu že zmagal leta 2003, spet zelo blizu uspeha. Pri izidu 5:4 je imel dve zaključni žogici, ki bi ga popeljali v peti niz. Pokopali sta ga dve zaporedni dvojni napaki pri serviranju, kar je tekmec izkoristil in Roddicku še petič odvzel igro na njegov servis. Vrhunska ženska odbojka v San Giorgiu di Nogaro Ženska odbojka je v naši deželi dokaj razvita, vendar pa primanjkuje prvoliga-ška špica. Priložnost za ogled vrhunskih tekem bo konec prihodnjega tedna hvalevredno ponudilo društvo Sangiorgina z organizacijo 1. memoriala Mara Zanette v spomin na prezgodaj preminulo klubsko igralko, eno boljših v časih, ko je bila Sangior-gina odbojkarska velesila. Turnir bo v San Giorgiu di Nogaro, na njem pa bodo nastopile ekipe A1-lige Foppapedretti Bergamo, Volley Conegliano, Sassuolo Volley in A2-lige Cariparma iz Parme. Za Bergamo igra skoraj celotna reprezentanca, saj so članice moštva kalibri kot Barazza, Piccinini, Lo Bianco, Del Core in Ortolani, druga najboljša ekipa pa bo okrepljeni Sassuolo z Rondonovo, Leggerijevo, Bosettijevo in odličnima tujkama Turlea in Nucu. »Letos smo memorial zastavili odmevno, od prihodnjega leta dalje pa bo mladinski«, je povedal novi predsednik kluba Franco Revelant. Spored: sobota, 13. ob 16.00 Bergamo - Conegliano; 18.30 Sassuolo - Parma; nedelja, 14. ob 15.00 za 3. mesto, ob 18.00 za 1. mesto. / ŠPORT Sobota, 6. septembra 2008 17 SKIROLL - Evropsko prvenstvo v Turinu Bogatčeva in Košutova danes v šprintu TURIN - V Piemontu se je včeraj pričelo evropsko prvenstvo v skirollu, tekmovanje pa pomeni vrhunec letošnje mednarodne sezone v tej športni zvrsti, ki na mednarodni ravni spada pod okrilje smučarske zveze FIS. Najprej je bil v Cesani na sporedu prolog, zvečer ob 21. uri pa je bilo še slavnostno odprtje s kulturnim programom. Danes dopoldan bodo tekmovali v zasledovalni vožnji, središče Turina pa bo v poznih popoldanskih urah prizorišče šprinterskih preizkušenj. Med članicami bosta barve državne reprezentance branili dve tekmovalki ŠD Mladina, saj je bila poleg Mateje Bogatec, ki starta v šprintu kot ena od favoritinj, zadnji hip vpoklicana tudi Ana Košuta, ki bo tako letos prvič nastopila v modrem dresu. Predstavnici kriškega društva se prologa in tekme v zasledovalni vožnji nista udeležili, da bi varčevali z močmi pred drevišnjim šprin-tom in jutrišnjim štafetnim šprin-tom v Pragelatu. Na EP so se zbrale vse najmočnejše rolkarice razen Rusinje Vedenejeve, prva favoritinja za današnji šprint pa je Švedinja Maria Magnusson. Račune ji bo skušala prekrižati prav Bogatčeva, medtem ko si je Košutova za cilj zadala uvrstitev v četrtfinale. »Stalno sem bila aktivna, toda zaradi priprav na vstopni izpit na fakulteti za šport v Ljubljani se specifično za evropsko prvenstvo nisem mogla optimalno pripraviti,« je povedala Košutova, ki pa se vsekakor veseli ponovne vključitve v reprezentanco, v kateri je bila lani stalna članica. V jutrišnjem štafetnem šprin-tu bo Bogatčeva tekmovala skupaj z Anno Rosa, Košutova pa z Da-nielo Carmagnola. Dvojica Boga-tec-Rosa tudi na tej tekmi sodi med favoritinjami. »Ogled proge je pokazal, da je ta zelo tehnična, zato je razplet težko napovedati, saj se med tekmo lahko marsikaj zgodi,« je previdna napoved Mateje Bogatec. ODBOJKA - Soča v C-ligi Glavni cilj je miren obstanek Ekipa še ni dokončno sestaljvena Med goriškimi slovenskimi ekipami bo v najvišji deželni ligi igrala tudi Soča. Sovodenjci so začeli s pripravami v ponedeljek, še dva tedna pa bodo trenirali vsak dan. Vadba prvih tednov je dvodelna: odbojkarji pridobivajo kon-dicijo v Novi Gorici pod vodstvom kon-dicijskega trenerja Oliverja Batogelja, v telovadnici v Sovodnjah pa potekajo treningi z žogo s potrjenim trenerjem Lu-ciom Battistijem. Večina lanskih igralcev je potrdila prisotnost, nekateri pa zaradi delovnih in družinskih obveznosti ne bodo vedno na razpolago trenerju. S člansko ekipo so začeli trenirati tudi mladinci, Matej Juren, Saša Butkovič in Robert Devetak: »Na prvih prijateljskih tekmah bomo mlade odbojkarje preizkusili in ocenili, ali bo kdo od njih igral tudi v C-ligi. Sicer pa bodo oni nastopali v mladinskem prvenstvu U18 (igrali bodo v združeni ekipi s Slogo op. a.), nekateri tudi v 1. diviziji,« je napovedal Battisti in dodal, da bi lahko ekipo okrepilo še nekaj igralcev. Pri klubu pa niso hoteli razkriti imen. V Sovodnje pa se bo mogoče vrnil Matija Cotič, ki je lani zaradi študijskih obveznosti igral v Padovi v C-ligi. Ekipa bo dobila dokončno obliko šele v naslednjih tednih. Igralski kader in morebitne okrepitve seveda vplivajo na zastavljene cilje. Prvenstveni cilj je za Battistija ponovitev lanskega mirnega obstanka: »Radi bi dosegli obstanek že nekaj krogov pred zaključkom prvenstva kot v minuli sezoni. Vem pa, da ne bo lahko, saj so se nekatere ekipe posebno okrepile,« je bil previden trener Battisti in še pristavil, da bi se lahko cilji z vključitvijo nekaterih novih »nakupov« tudi spremenili. Soča ne bo igrala deželnega pokala. Na prvenstvo se bo pripravljala s treningi in prijateljskimi tekmami z ekipami iz bližnje okolice. Kontovel bo trenirala Lajris Žerjal V naslednji sezoni bo člansko odbojkarsko ekipo Kontovela, ki je lani izpadla iz deželne D-lige in bo letos nastopala v 1. diviziji, trenirala Lajris Žer-jal. Trenerka bo vodila tudi mladinske ekipe pri nabrežinskem društvu Sokol. Kontovelke so že prejšnji teden začele s treningi: lanskemu igralskemu kadru so se pridružile tudi mlajše igralke, ki so bile lani najbolj zaslužene pri prestopu ekipe Kontovela iz 2. v 1. divizijo. CHEERLEADING Škrati na Velikem trgu V okviru tekaške prireditve 24 x 1 ura, ki bo stekla danes od 12. ure dalje na Velikem trgu, bo nastopila tudi navijaška skupina Škratov. Člani društva Cheerdance Millenium bodo stopili na oder ob 18. uri, medtem pa bo potekalo tekmovanje v teku, ki se bo zaključilo ob 12. uri v nedeljo. NOGOMET - Pokal Jutri tudi derbi Breg - Zarja Gaja Jutri bo na sporedu 2. krog tekem v kvalifikacijskih fazah državnega in deželnega nogometnega pokala. Vse tekme se bodo pričele ob 16. uri. DRŽAVNI POKAL - Pred derbijem prihodnje soboto v Štandrežu bosta Ju-ventina in Vesna igrali v gosteh. Štandrež-ci se bodo v Trstu pomerili s San Luigijem, ki je v prvem krogu izgubil proti Vesni. Še vedno bo manjkal srbski as Jovica Pejko-vič, upajo pa, da ga bodo do začetka prvenstva uspeli registrirati. Morebitni poraženec s tekme v Trstu bi bil praktično že izločen iz tekmovanja. Vesna se bo na igrišču v Ul. Capodistria pomerila s Pro Gori-zio. Uvodni nastop kriškega moštva je bil pozitiven, zato upajo, da bo napredek potrdila tudi tekma v Gorici. Kras, ki nastopa v skupini M, se bo v Miljah pomeril z Muggio. Obe ekipi sta v prvem krogu zmagali, zato bi tekma že lahko odločala o prvem mestu v skupini. DEŽELNI POKAL - V skupini H za moštva 1. amaterske lige se bodo Sovodnje podale v Medejo. Tamkajšnja Medea je v zaostali tekmi prvega kroga v sredo igrala neodločeno 1:1 proti Varmu, kar je enak izid kot sovodenjski proti San Lorenzu. Primorec pa bo gostil Costalungo, ki je uvodoma s 3:2 odpravila San Giovanni. Trenerja obeh ekip pričakujeta predvsem izboljšanje kondicije. V skupini Q 2. AL bo v Dolini na sporedu prvi letošnji derbi med Bregom in Zarjo Gajo, Primorje pa bodo proste. Mladost (3. AL) se bo v gosteh pomerila s Poggiom. KOLEDARJI - Koledarje deželnih nogometnih prvenstev bodo uradno predstavili prihodnji torek v Tricesimu, že sedaj pa je znan spored 1. kroga (21. septembra). V promocijski ligi bo Juventina doma debitirala proti Lignanu, Kras se bo v Repnu pomeril s Pro Gorizio, Vesna pa v gosteh proti Pro Cervignanu Muscoliju. V 1. AL bodo Sovodnje gostile Costalungo, Primorec pa Pro Romans. V 2. AL bodo na sporedu tekme Begliano - Breg, Fiumicello - Zarja Gaja in Primorje - Fo-gliano, Mladost pa bo v gosteh igrala proti Poggiu. NOGOMET - Predstavitev Vesne v Ribiški hiši v Križu Zavihali so si rokave Po lanskem nepričakovanem izpadu optimistično v novo sezono - Povezanost z vasjo Predsednik Robert Vidoni poudaril pomen povezave med športom, kulturo in gospodarstvom kroma Porazi so boleči, a ob njih raste-mo, se razvijamo in nenazadnje se od njih učimo. Važno je, da se ob njih ne zaustavimo in obupamo, ampak da prepričano nadaljujemo po svoji poti. Tako bi lahko opisali razvoj, ki ga je v zadnjih mesecih doživelo kriško društvo Vesna. Po lanskem izpadu v nižjo ligo se vodilni v klubu niso predali, ampak so si pošteno zavihali rokave in se z enako profesionalnostjo kot v minulih sezonah podali v novo sezono. Da je res tako so nas prepričali včeraj, ko so javnosti predstavili športno dejavnost letošnje sezone. Kriško društvo se je predstavilo na novi lokaciji, in sicer v Ribiški hiši v središču vasi. Z izbiro predstavitv-nega kraja je hotelo društvo poudariti tesno sodelovanje z vasjo ter obenem povezavo med športom, kulturo in gospodarstvom. To je poudaril tudi predsednik Vesne Paolo Vidoni, ki je nato Na skupno življenjsko pot stopata Katja Raseni in Fabio Cocevari Obilo sreče, zdravja in veselja jima želi AND Zarja - Qaja svoj poseg usmeril v predstavitev športne dejavnosti. Poudaril je predvsem vlogo mladinske dejavnosti. Ekipa mladincev, ki bo nastopala v deželnem prvenstvu mladincev, mora biti pravi rezervoar igralcev za člansko ekipo. Mladinski sektor dopolnjuje skupina 40 najmlajših. Približno 30 nogometašev kriškega društva pa bo nadaljevalo z igranjem pri združeni ekipi Pomlad. Predsednik Vidoni je še omenil sponzorje in se jim zahvalil za pomembno vlogo, ki omogočajo društvu rast in delovanje. Glavna pokrovitelja prve ekipe bosta letos Adriaker in Franco Gomme, mladinski sektor pa podpirata Čok&co in Savi; ob teh pa bodo društvo finančno podprili še številni drugi sponzorji. Pomembna pridobitev letošnje sezone pa bo še malo nogometno igrišče, ki bo nared najbrž že konec oktobra. Predstavitev športne dejavnosti so s svojo prisotnostjo počastile politične in športne osebnosti ter seveda predstavniki vaških društev, vaščani in navijači. Pred mikrofon so stopili odbornik Občine Trst Rossi, predstavnik nogometne zveze Gianni, predsednik pokrajinskega CONI Borri, pokrajinski odborrnik Klun in predsednik ZSŠDI Kufersin. Večer sta povezova- la Mairim Cheber in Matija Sirk, ki sta ob koncu imensko predstavila člansko ekipo in ekipo mladincev ter vse športne delavce. (V.S.) Danes Juventina Sezono bodo danes predstavili tudi pri štandreški Juventini in sicer ob 19.30 na sedežu društva v Štandrežu. Vabljeni prijatelji in navijači. KOŠARKA Za Dom bo spet igral Collenzini Košarkarji Doma, ki so letos avgusta sprejeli povabilo za nastop v D-ligi, so se tudi začeli pripravljati na novo sezono. Igralski kader, ki bo v veliki meri enak lanskemu, je dopolnil mladinec Daniele Collenzini, ki je v minuli sezoni nastopal v Gorici v klubu At-hletismo v D-ligi. Goriško društvo išče še nekaj okrepitev, predvsem organizatorja igre in centra. Ta teden vodi treninge namesto trenerja Davida Am-brosija, ki je na pripravah z mladinskimi ekipami v Kranjski gori, Tedi De-vetak, strokovnjak iz Nove Gorice, ki je tudi član tehničnega štaba Snaidera. JADRANJE Čupa 9., Sirena pa 11. V soboto in nedeljo je v Tržiču potekalo tekmovanje jadralnih šol, na katerem so nastopili najmlaši jadralci, ki so šele zaključili jadralne tečaje. Na regato sta se prijavila tudi naša jadralna kluba Čupa in Sirena s petčlansko posadko. Čupa je bila na koncu deveta, Sirena pa enajsta med 15 sodelujočimi šolami. Sodelovali so: Meta Sterni, Dana Škabar, Giorgia Sinigoj, Peter Ferfoglia in Nastja Maver (vsi Čupa), Alan Sara-žin, Peter Marzo Magno, Jasmin Gruden, Nicolo Glavina in Daniel Sedevčič (vsi Sirena). 13 Obvestila KK BOR obvešča, da se vadba mini-košarke in začetnikov za letnike 1997, 1998, 1999 in 2000 začne v petek, 12. septembra, ob 16. uri v telovadnici v Lonjerju. Treningi bodo v Lonjerju ob torkih in petkih od 16.00 do 17.30. Za informacije in dogovor za prevoz: 339-1788940 (Stojan Corbatti). ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 22. septembra za začetnice ob 18. uri, za ostale skupine pa ob 19. uri na Stadionu 1. maja, in v sredo, 24. septembra ob 16.15 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za informacije in prijave pokličite na tel: 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). ASD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da bodo letos potekali tudi tečaji pom-pon plesa za mladinke (12-16 let) in članice (od 16. leta dalje). Treningi bodo v telovadnici pri Banih ob torkih in petkih od 18.30 do 20.00 za mladinke in od 20.00 do 21.30 za članice. Prvo srečanje bo v torek 16.septembra. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTO- VEL sporoča, da bo vadba v sezoni 2008/09 potekala s sledečimi urniki: minimotorika (2004-05) ob sredah 16.00-17.00 v telovadnici F. Bevk na Opičinah, motorila (letniki 2001, 2002, 2003) ob ponedeljkih 16.1517.15 v telovadnici pri Briščikih, ob sredah 16.15-17-15 v občinski telovadnici v Repnu; minibasket za deklice (1998, 1999, 2000, 2001) ob ponedeljkih 17.15-18.15 pri Briščikih, ob sredah 17.15-18.15 v Repnu, ob četrtkih 16.15-17.15 pri Briščikih; minibasket za dečke (1999-2000) ob ponedeljkih 17.15-18.15 pri Briščikih, ob sredah 18.1519.15 v Repnu, ob petkih 16.30-17.30 v Repnu. Za informacije 338-5889958 (Andrej Vre-mec). ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI obvešča, da se bo tečaj za otroke prvih treh razredov osnovnih šol pričel 22. septembra. Vadba bo potekala na Stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA na Padričah sprejema prijave za teniško šolo za osnovnošolce. Tel. na št. 389-8003486 - Mara. ŠD KONTOVEL - ODSEK RITMIČNE TELOVADBE vabi vse deklice od 2. letnika vrtca do vključno 3. razreda osnovne šole. Prvi trening bo v petek, 12. septembra ob 17.30 v telovadnici na Kontovelu. Za vse informacije 349-8020952 (Deborah) in 3385000643 (Martina). AŠD POLET obvešča, da se bo intenzivni tečaj kotalkanja za začetnike začel 8. septembra ob 17.00. Informacije in prijave na kotalkališču v Repentaborski ulici ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.00 do 20.00 ali na tel. 339-1224161 (va-diteljica Mara). 1 8 Sobota, 6. septembra 2008 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Nek bralec je te dni poslal Edinosti pismo, v katerem opisuje primer 'salomonske modrosti': »Vse leto je trebalo, predno so iztuhtali gospodje pri policiji kake napise bi napravili na novem policijskem ko-misarjatu pri sv. Jakobu. Radovednost na salomonske ukrepe te slavne oblasti je bila obča, kajti naši ljubi sosedje Lahi so nam skoraj privoščali, da bodi tudi slovenski jezik zastopan v dokaz, da se tamkaj jemljejo na začetno stanovanje kaki poredni Slovenci. Seveda mi smo istotako bratsko tudi Italijanom privoščali laške napise. Skoraj bi rekel, da sta se obe narodnosti složili v tem vprašanju. Ali neskončna modrost policije nas je obojnih znenadila in - ražalila, kajti na lepih blestečih tablicah na novem komisarja-tu ni niti sledi o slovenščini, niti italijanščini, ki sta tu edina rabljiva deželna jezika. Zablesteli so namreč kar čez noč neki nam neumljivi znaki, o katerih pravijo učeni ljudje da so - nemški! Kaj čemo? Ali naj se jezimo ali smejemo?! Gerostasnost je pač prevelika. Pa nam tudi prav; morda slutijo gospodje, pri policiji, da se pripravljajo na pot v naše dežele neki grabeži, ki bodo zidali nemški most do naše sinje lepe Adrije in naj-brže so tistim namenjene one sobice, ker le Nemci vte-gnejo umeti one napise - 'areštih'. Šalo na stran! To je neodpusten škandal proti kateremu odločno protestujemo, ker predobro občutimo, kako žaljivo je tako preziranje domačega značaja od strani slavnih oblasti, ki so prve poklicane v spoštovanje in varstvo po zakonu zajamčenih nam pravic in ker se v teh činih jasno kaže stari avstrijski sistem: divide et impera! Kjer se dva prepirata se tretji smeje. - Proč z onimi neumnimi tablami," je zaključil bralec. Edinost poroča, da je v teh dneh po mestnih ulicah veliko število tujcev, vsi parniki kar mrgolijo le-toviščarjev iz bližnjih kopaliških mest, ki so izbrali Trst za končnih cilj svojih počitnic. Trst je bil očitno pred sto leti mesto, ki so si ga turisti rade volje ogledali ... TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Število predloženih list za tržaške občinske volitve polagoma raste. Te dni so predložili svojo kandidatno listo socialdemokrati, ki bo na tretjem mestu na glasovnici in sicer za komunističnim ter »demokristi-janskim« volilnim znakom. Vložene so bile torej na občinskem tajništvu že tri kandidatne liste, ostale stranke lahko svoje vložije do polovice septembra. Lista socialdemokratskih kandidatov je sestavljena po strogem abecednem redu, ker je tajnik federacije, profesor Lon-za, odklonil vabilo vodstva stranke, naj načeluje listi. Seveda pa medtem tudi ostale stranke pripravljajo ustrezne liste in že zbirajo podpise. Nekateri se držijo pravila, da je bolje čim prej odpraviti vse formalnosti glede kandidatne liste in nato začeti s pripravami za volilno kampanjo. »Neodvisna socialistične zveza bo predložila imena svojih kandidatov v pretres svojim članom na skupščini, ki bo te dni. Obenem bodo na skupščini razpravljali tudi o sedanjem političnem položaju in o drugih vprašanjih v zvezi z občinskimi volitvami. Zvedeli smo, da bodo tudi na sedežu PSI začeli zbirati podpise za kandidatno listo v naslednjih dneh. Toda lista ni bila še sestavljena, ker so baje nastali nekateri nesporazumi glede posameznih kandidatov. Zato ni mogoče še reči, če bodo kandidirali vsi najvidnejši predstavniki tržaške federacije PSI. Zdi se, da bodo vključili v listo tudi slovenskega kandidata. Zagonetka so še vedno indipendentisti, zona-frankisti in desničarske stranke. Za indipendentiste se ve, da je za sedaj najbolj pripravljena na volitve Fronta za neodvisnost, ki je že sporočila najvažnejša imena svojih kandidatov. Obenem pa je tudi objavila glavne točke svojega volilnega programa, ki temeljijo predvsem na okrepitvi tržaškega pristanišča v službi svojega naravnega zaledja, integralni prosti coni, na zahtevi po neodvisnem conskem proračunu, da se zagotovi uporaba na področju vseh davčnih dohodkov.« FILMI PO TV Sobota, 6. septembra, Rai 3, ob 20.30 Forrest Gump Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Tom Hanks, Robin Wright, Sally Field in Gary Sinise Film, ki si je leta 1995 prislužil kar šest oskarjev je izredna pripoved o svojevrstnem Forrestu Gumpu, ki se v marsičem močno razlikuje od sovrstnikov. Zemeckis je ob pripovedovanju For-restove posebnosti in vrste pozitivnih naključij, ki so označila življenje protagonista, uspel ove-kovečiti zadnjih trideset let ameriške zgodovine. Nedelja, 7. septembra, canale 5, ob 17.40 Top gun Režija: Tony Scott Igrajo: Tom Cruise, Kelly McGillis in Val Kilmer Film je po svoje označil celo generacijo. Gre za propagandno zgodbo, s katero so si ZDA, z Ro-naldom Reaganom na čelu, želele popraviti imidž po pekočem porazu, ki ga je neizbrisno predstavljal Vietnam. Tony, brat uspešnejšega Ridleya Scotta je tako sprejel režijo filmske zgodbe, ki se predstavlja predvsem kot izjemni reklamni spot. V središču dogajanja je vojno letalstvo: piloti železnih ptičev, top gunov, se urijo v letalskem preletavanju nasprotnikovih taborov. Tečaj vodi med drugim tudi čudovita inštrukto-rica, s katero se bo najlepši izmed mladeničev zapletel v sentimentalno zvezo. Ker bi pa brez solz ne šlo, je Scott jr, naravnal zgodbo tudi na ganljiv konec, zaradi katerega je bilo pred dvajsetimi leti skoraj obvezno jokati. Ponedeljek, 8. septembra, La 7, ob 21.10 Robin Hood - principe dei ladri Režija: Kevin Reynolds Igrata: Kevin Costner in Alan Rickman Film je ena izmed mnogih različic legendarne zgodbe o tatu, ki krade bogatim in daje revnim - Robinu Hoodu. S pomočjo Mavra Azeema uspe plemiču Robinu Locksleyu pobegniti iz Svete dežele nazaj v rodno Anglijo. Razočaran ugotovi, da se je med njegovo odsotnostjo vse spremenilo na slabše. Ubili so mu očeta, izgnali kralja Ric-harda Levjesrčnega, Nottinghamski šerif pa oblega celotno deželo. Ko Robin v Azeemovi družbi potuje skozi širne gozdove, ga napade tolpa tatov, za katere Jjk i i V v"^^*" pa kaj kmalu «Wi'iUVV —' spozna, da so to v resnici dobri ljudje. Z Robi-nom na čelu se odločijo, da bodo Richardu Lev-jesrčnemu vrnili krono in do njegovega prihoda sami krojili pravico. Sreda, 8. septembra, La 7, ob 21. uri Amen Režija: Costa Gavras Igrajo: Ulrich Tukur, Mathieu Kassovitz, Ulrich Mühe in Michel Duchaussoy Celovečerec, ki je ob izidu naletel na izredne polemike, je povzet po nemški gledališki igri Rolfa Hochhutha, ki je ob premieri leta 1963 povzročila kar precej diplomatske napetosti. Kurt, kemik in esesovski oficir, oskrbuje nemška koncentracijska taborišča s ciklonom B. Ko izve, za kaj uporabljajo njegov izdelek, poskuša opozoriti tako zaveznike, kot tudi papeža in Nemce, da je v teku genocid. Pomaga mu mladi jezuit Ric-cardo, ki se poda v boj proti nacistični moriji in cerkveni hierarhiji. Četrtek, 9. septembra , italia 1, ob 22.45 Matrix Režija: Andy Wachowski in Larry Wachowski Igrajo: Keanu Reeves, Laurence Fishburne in Carrie-Anne Moss Brata Wachowski , ki sta se filmskemu svetu približala kot scenarista, sta s prvim delom filma Matrica povsem spremenila svetovno podobo filma. Zgodba pripoveduje o računalniškem programerju Thomasu Andersonu, ki se izven delovnega urnika prelevi v hekerja Nea, in ob neustavljivem brskanju po spletu odkrije, da je življenje na zemlji samo še fasada inteligentnih ki-bernetičnih bitij. V resnici živimo v letu 2199 in ljudje so na tem, da postanejo sužnji višjega sistema. Rešil pa bi jih lahko le nekdo, ki bi se temu uprl. Morpheus odloči, da bi to lahko bil ravno Neo. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO GRŠKI JUNAK ... VISOKIH SOL ETNIČNA SKUPINA V JUGOZAHODNI AFRIKI ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC GUINNESS SKRB, BRIGA IZOBRAZBA, VZGOJA DALJŠE OBDOBJE, ERA FOTO KROMA VRSTA ROČNE ZAGE ČAROVNIKI, FAKIRI OSMAN, TUREK ZEMLJIŠČE RUSKI PESNIK (ANDREJ) OSEBNI ZAIMEK BELGIJSKI PEVEC, ITALIJANSKEGA POREKLA PRISTANIŠČE V MAROKU "GRŠKA NOB" JED IZ UGNJEV JUŽNI SADEŽ ITALIJANSKI POMORŠČAK VESPUCCI PREDSEDNIK KB (BORIS) DAVEK V STARI AVSTRIJI ČUSTVEN ČLOVEK ŠVIC. UPRAVNA ENOTA KEMIJSKI SIMBOL ZA ERBIJ AM. IGRALEC REDFORD "MODERNA BOLEZEN" SLOVENSKI OLIMPIONIK CERAR PRISTANIŠČE V IZRAELU RIBJE JAJČECE BERI PRIMORSKI DNEVNIK JAPONSKI FILOZOF (CHOGYU) BOLGARSKI SKLADATELJ VEČJI DEL POHIŠTVA NORVEŠKI SKLADATELJ (HARALD) MLINSKI ZLEB HRVAŠKI KOŠARKAR, KI JE IGRAL V NBA (ZAN) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK PAOLO ROSSI IZRAELSKI KRALJ GRŠKA BOGINJA MODROSTI REKA V JUZNI AMERIKI RAZSTAVNA PLOŠČA MAJHEN DIRKALNI AVTOMOBIL TUR. MESTO PREHAJANJE NA DRUGO STRAN CESTE GRŠKO-RIMSKI STARI VEK TINA TURNER PODEŽELSKO NASELJE YAMABE AKAHITO TANJA ROMANO SO TUDI IGRALNE SKANDINAVSKI DROBIŽ AZIJSKA DR2AVA NEMŠKI FILOZOFSKI PISATELJ (GEORG) GIORGIO ARMANI DEBELEJŠA 2ENSKA ANGLEŠKI ROMANOPISEC (CHARLES) PISARNIŠKI DELAVEC ANTON VODNIK NAŠA KO-TALKARICA KOŠUTA OKRAJŠAVA ZA DECEMBER ODER EVROPSKA PRESTOLNICA HIT GIANNE NANNINI (... LYRICS) MESTO V SRBIJI NEM. MESTO ... OBERSTEIN MESTO V FJK KEM. SIMBOL ZA IRIDIJ NAŠ ONU SRBSKI IZUMITELJ TESLA NOG. KLUB IZ BEOGRADA OČESNA BOLEZEN NAŠ ČASNIKAR IN PUBLICIST JEVNIKAR PRED PRIIMKOM SPREMLJEVALCI EROSA ANTON AŠKERC ITAL. DOBITNICA SREBRA V PEKINGU AM. KOŠARKARSKA LIGA KEM. SIMBOLJ ZA NIKELJ IVAN TAVČAR AM. IGRALKA DEREK KAZALNI ZAIMEK OMREŽJE VODNIH JARKOV ZA NAMAKANJE DEL OPTIČNEGA APARATA NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK IME DVEH GRŠKIH POVELJNIKOV PRED TROJO KRAJ PRI POREČU ANGLEŠKI KANTAVTOR GALLAGHER ORGAN VIDA TRENJE NAVEDEK SLOVARČEK - AST = nemški filozof * BELI = ruski pesnik, pravo ime Boris Bugajev • DAMARI = afriška etnična skupina • KAMAN = mesto v Turčiji • SAEVERUD = norveški skladatelj • TAKAYAMA = japonski filozof / RADIO IN TV SPORED Sobota, 6. septembra 2008 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008: OPZ Fran Venturini - Domjo 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.15 Aktualno: Settegiorni 10.10 Vremenska napoved 10.15 Nan.: Un ciclone in convento 11.45 Nan.: Lady Cop 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik, sledi Pit Lane 14.00 Aktualno: Lineablu 15.45 Aktualno: Speciale Moda & Cinema 16.15 Dok.: Dreams Road 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Aktualno: Speciale Easy Driver 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nogomet: Ciper - Italija 23.05 1.00 Nočni dnevnik 23.10 Aktualno: Speciale Cinematografo: Venezia 2008 0.05 Aktualno: O protagonisti o nessuno V^ Rai Due 6.25 6.40 6.50 7.00 8.00 8.20 9.05 10.30 11.15 13.00 14.00 15.30 Aktualno: Tg2 Eat Parade Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Inconscio e magia Nan.: Girlfriend 9.00, 13.00, 20.30, 23.15 Dnevnik Nan.: Joey Variete: Random Aktualno: Quello che Film: Squadra di classe (kom., ZDA, '95, r. H. Goldberg, i. S. Gut- tenberg) Dnevnik Avtomobilizem: VN - Belgija Film: Grosso guaio a River City (kom., ZDA, '06, r. F. Mcdougall, i. Alison Michalka) 22.35 23.20 0.05 Aktualno: Sereno variabile Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Risanke Žrebanje lota Film: La vendetta ha i suoi segreti (tril., ZDA, '06, r. M. Hastings, i. P. Deluise) Nan.: The 4400 Šport: Sabato sprint Nočni dnevnik ^ Rai Tre 7.00 Aktualno: Magazzini Einstein 8.00 Aktualno: Diario di famiglia, con gli occhi dei figli 8.30 Aktualno: Explora Science Now! 9.00 Film: Pensando a te (kom., It, '69, r. A. Grimaldi, i. R. Power) 10.35 Risanke 11.00 Variete: Il videogiornale del Fanta- bosco 11.45 Risanke 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.55 Dok.: Correva l'anno 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Speciale Bell'Italia 15.20 Sabato sport 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.30 Film: Forrest Gump (kom., ZDA, '94, r. R. Zemeckis, i. Tom Hanks) 22.55 23.15 0.45 Deželni dnevnik Film: Il diavolo e l'acquasanta (kom., It, '83, r. B. Corbucci, i. T. Milian) Nočni dnevnik Rete 4 16.00 17.00 18.00 18.55 19.35 19.50 21.30 23.20 6.00 8.00 8.50 9.30 10.30 13.00 13.40 14.40 16.40 17.40 20.00 20.30 21.10 0.00 1.00 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan: Quattro piccole donne Nan.: il principe del deserto 14.50 Dnevnik in prometne vesti Aktualno: Fornelli d'Italia Nan.: Doc Dnevnik in vremenska napoved Film: Nero Wolfe sua figlia (krim., ZDA '01, r.T. Hutton, i. M. Chay-kin) Nan.: Psych Aktualno: Gentes presenta: Protagonisti dal mondo Aktualno: Donnavventura Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Renegade Nan.: Criminal Intent Nan.: Il commissario Moulin i Canale 5 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Dokumentarec Nan.: Circle of Life Film: Cara, insopportabile Tess (kom., ZDA, '93, r. H. Wilson, i. S. Mac Laine) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Everwood Nan.: E po c'e' Filippo Nan.: Nati ieri Film: Incompreso (dram., It, '01, i. L. Zingaretti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Variete: Ciao Darwin - L'anello mancante (vodi P. Bonolis) Nan.: Angela's Eyes Nočni dnevnik O Italia 1 6.00 6.55 7.50 10.45 11.20 12.25 13.40 14.05 16.00 18.00 18.30 19.05 19.25 21.10 Nan.: Zanzibar Nan.: Le nuove avventure di Flipper Risanke Nan.: H2O Nan.: Piu' forte ragazzi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nan.: La vita secondo Jim Film: Ragazze nel pallone (kom., ZDA'04, i. A. Judson) Film: Soccer Girl - Un sogno in gio-co (kom., ZDA, '06, i. L. Pipes) Nan.: A casa di Fran 22.10 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean Film: Quanto e' difficile essere teenager (kom., ZDA, '04, r. S. Sugar-man, i. L. Lohan) Film: Una pazza giornata a New York (kom., ZDA, '04, r, D. Gordon, i. M.K. Olsen) 23.05 Film: Frankefish - Pesci mutanti (tril., ZDA, '04, i. T. Kittles) 0.50 Dnevnik - Studio sport ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 8.50 15.00 Dok.: Documentari subac-quei 9.20 Dokumentarec o naravi 10.25 Dok.: Val Gardena 12.45 Aktualno: L'ape regina 13.30 Aktualno: Viva le vacanze 14.10 Aktualno: Qui Cortina 15.30 Nan.: Sandokan 19.00 Aktualno: A.com Automobilissima 20.00 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film:La lettera accusatrice (i. L. Young) 23.30 Inf. odd.: Incontri al caffe de la Ver-siliana La 7 LA ^ 8.25 Nan.: The Practice 9.20 Aktualno: L'intervista 9.50 Dok.: I segreti dell'archeologia 10.30 Film: Era una notte buia e tempe- stosa (It, '85, i. A. Benvenuti) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: In tribunale con Lynn 14.00 Film: La notte dei generali (srh., VB, '67, i. P. O'Toole) 16.50 Motociklizem 18.00 Film: Protocol (kom., ZDA, '84, r. H. Ross, i. Goldie Hawn) 20.00 Dnevnik 20.30 Dok.: Big Game 21.10 Nan.: Miss Agathe con lei non si scherza 23.05 Film: Saturn 3 (fant., VB, '80, r. S. Donen, i. K. Douglas) (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.40 Pod klobukom (pon.) 8.10 Igrana nan.: Podstrešje 8.40 Risana nan.: Smrkci 9.10 Kino Kekec: Rudi 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Dok. oddaja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Nan.: Berlin, Berlin 14.20 Film: Usodni kamen 15.55 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 17.50 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 20.00 Film: Helenini ljubezni 21.35 Poletna potepanja (oddaja o turizmu) 22.05 23.20 50 let televizije 23.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 0.35 Nad.: Svitanje (t Slovenija 2 6.30 2.55 Zabavni infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Skozi čas 12.05 Igrana nan.: Afna friki 13.20 Glasbeni spomini (pon.) 14.40 Big foot mama - posnetek koncerta 16.15 Nogomet: Poljska - Slovenija 19.20 Zdaj! 19.55 Rokomet (M) 21.30 Bleščica 22.30 Sobotno popoldne 0.45 Nad.: Dalida (pon.) 2.00 Nad.: Vse po predalčkih Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.20 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.40 19.55 21.30 22.30 0.35 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Tv nanizanka Avtomobilizem Globus Vesolje je... Glasb. oddaja: Fuori servizio Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.05, 0.45 Vsedanes - TV dnevnik Verska oddaja: Jutri je nedelja Avtomobilizem Rokomet (M) Mediteran festival Konga Vibes Nogomet: KF za SP Poljska - Slovenija Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik, kultura in vremenska napoved 12.00 23.00 Videostrani 18.00 Polka in majolka 19.00 Mladi@-a+e... 19.45 Kulturni utrinek 19.55 EPP 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Slavnostna seja MONG 22.00 Kultura: Nasmejmo se konec poletja 22.30 Settimana Friuli 23.00 Polka in majolka RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar ; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vsaka vas ima svoj glas; 9.45 Poletne melodije; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Glasba za vsakogar; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Sobotni mix; sledi Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena: Črno ogrinjalo; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletna Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 11.00 Pogovor z osebnostjo avgusta; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.30 Legende; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Dre- vosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni noktur-no; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Pojemo in igramo; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Charles Gounod: Faust; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Sobota, 6. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA TOLMEČ O 14/23 VIDEM O 18/30 O PORDENON 19/29 TRBIŽ O 13/22 CELOVEC O 15/28 O 13/26 KRANJSKA G. O GRADEC 17/32 > 0 16/28 S. GRADEC O TRŽIČ 15/28 O KRANJ CELJE 16/30 O MARIBOR o 19/31 PTUJ O M. SOBOTA O 20/32 21/30 18/30 ČEDAD O 19/29 0 ( LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 18/29 N. MESTO 17/31 5?5LCA O POSTOJNA o O 16/26 --- _ ._ , ^ KOČEVJE V" > v-, SS* ^ ° PORTOROŽ O O V ■£RN°MEJ 21/30 ... UMAG ^ REKA 21/30 P UMAG OPATIJA . ZAGREB 19/33 O PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES' Ob obali in v spodnjem ravninskem pasu bo zmerno in soparno. Več spremenljivosti bo proti hribom, kjer ni izključena kakšna krajevna ploha. Ob morju bo pihal zmeren do močan jugo do jugozahodnik. Danes bo prevladovalo sončno vreme. Nekaj več oblačnosti bo v hribovitih predelih zahodne Slovenije, kjer bodo še možne krajevne plohe. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, v krajih z vetrom do 22, najvišje dnevne od 25 do 32 stopinj C. J Danes bodo nad našo deželo pritekali topli in kar stabilni jugozahodni tokovi.Od jutri popoldne pa bo ozračje spet bolj labilno, ker nas bo dosegla atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.33 Dolžina dneva 13.01 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.56 in zatone ob 22.12 A Nad Britanskim otočjem, srednjo Evropo in deloma Skandinavijo je ciklonsko območje. Fronta se zadržuje severno od Alp. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh se bodo danes pojavljale vremensko pogojene težave, ki bodo pogostejše na zahodu države. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.40 najnižje -5 cm, ob 5.04 najnižje -7 cm, ob 12.57 najvišje 23, ob 22.42 najnižje -20 cm. Jutri: ob 12.40 najvišje 15 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........26 2000 m...........14 1000 m ..........22 2500 m...........11 1500 m...........17 2864 m...........10 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah do 8, po nižinah pa 7. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER NEPREMIČNINSKE STORITVE Damian Grilanc Narodna ulica, 36/1 34151 Opčine (TS) Tel. 040 2158112 - Fax 0402158225 www.artes-immobiliare.com & TOLMEČ O 15/22 M o GRADEC 17/31 CELOVEC O 15/28 TRBIŽ O 14/21 o 14/24 KRANJSKA G. VIDEM O 18/30 jO PORDENON 19/29 6SÜ ČEDAD O 19/29 GORICA O 21/30 O TRŽIČ 15/28 O KRANJ o 16/28 S. GRADEC CELJE 17/30 O O N. GORICA 18/30 21/30 PORTOROŽ O 21/30 O LJUBLJANA 17/29 POSTOJNA O 16/26 KOČEVJE O N. MESTO 16/30 O ZAGREB 20/33 O PAZIN O (NAPOVED ZA JUTRp Dopoldne bo po vsej deželi prevladovalo zmerno oblačno vreme. Tekom dneva se bo oblačnost večala, prve nevihte se bodo verjetno začele pojavljati v hribovitem svetu. Te se bodo proti večeru širile tudi drugod po deželi. Ob morju bo pihal zmeren do močan jugo. Možne bodo tudi močnejše nevihte z nalivi in močnimi sunki vetra. Pojavi se lahko tudi toča. Jutri bo povečini sončno, še bo pihal jugozahodnik. Popoldne bodo na zahodu nastale nevihte, ki se bodo zvečer in v noči na ponedeljek razširile tudi drugam. V ponedeljek bo pretežno oblačno, sprva se bodo še pojavljale krajevne nevihte, deloma nevihte. Popoldne se bo od severozahoda postopno razjasnilo. MILAN - Po rodu Tr ž a č anka, v 92. letu starosti Odšla je Mila Schon, sinonim modne elegance MILAN - Na svojem vinarskem posestvu je sinoči v starosti 92 let preminila Mila Schon, znamenita modna kreatorka tržaškega rodu. Pravzaprav je bila dalmatinskega izvora, saj je bila rojena v Trogirju z imenom Maria Carmen Nutrizio. Kot stilistka se je uspešno uveljavljala v modnih hišah Balenciaga in Dior, preden je leta 1959 ustanovila lastno modno hišo, ki je kmalu zaslovela po svojih elegantnih kreacijah. Podjetje je sedaj v lasti skupine Mariella Burani. Ob smrti se je Schonove s hvaležnimi besedami spomnil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, saj je tržaška občina kreatorki podelila Zlatega sv. Justa za njeno uveljavitev v svetu. Karabinjerji aretirali...Vladimirja Putina RIM - Italijanski karabinjerji so v noči na četrtek v kraju Riccione na jadranski obali aretirali nekega tatu in na veliko presenečenje ugotovili, da ima ruske dokumente, izdane na ime Vladimir Putin, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Lastniki trgovin v tem majhnem italijanskem letoviškem kraju, ki so jih izčrpale nenehne kraje oblačil, so se obrnili na pomoč h karabinjerjem, ki so s pomočjo nadzornih kamer kot storilca identificirali mladega moškega, starega okoli 30 let, ki je deloval skupaj s še enim moškim. Karabinjerji so tatu posledično odkrili in ga aretirali, ob tem pa na veliko presenečenje ugotovili, da ima kriminalec enako ime kot nekdanji ruski predsednik in sedanji premier. Policistka pozabila nabito pištolo v stranišču LONDON - Britanska policistka, ki naj bi bila tudi telesna stražarka nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira, je na stranišču v kavarni Starbucks v središču Londona pozabila nabito polavtomatsko pištolo Glock 17. Pištolo je po 20 minutah našel eden izmed uslužbencev kavarne, je poročal britanski časnik The Sun. Londonski Scotland Yard je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP omenjene navedbe časnika že potrdil. The Sun je poleg tega poročal tudi, da je policistka kmalu ugotovila napako in skoraj eno uro iskala orožje. S pomočjo serijske številke pištole so ji slednjo tudi vrnili. Preiskava dogodka že poteka. Policistka naj bi bila sicer članica posebne enote za zaščito pomembnih osebnosti, ki je odgovorna za varovanje Blaira in sedanjega britanskega premiera Gordona Browna. POREČ POREČ Nudimo tehnično in pravno pomoč pri nakupu in prodaji ter možnost kredita z dogovorjenimi bankami.