Rešitev raziskovalcev severnega tečaja. Vodja ponesrečenih raziskovalcev severnega tečaja, italijanski general Nobile, je čil in zdrav na ladji »Citta di Milano:. Kaj da prav za prav zdaj porne, je javnosti strogo prikrito. Najnovejša poročila trdijo, da kliče fašistovska vlada Nobila v Rim. Vsi severni narodi so močno ogorčeni na lahkomiselnega italijanskega ge- nerala in na celo Italijo, ki je zakrivila s svojo širokoustnostjo severno nesrečo s strašnimi posledicami. —Švedski kapetan Lundborg, ki je rešil s svojim letalom Nobila, naznanja po časopisju, da bo razkrinkal v javnosti generala in vzroke ponesrečenja »Italije«. Kakor znano, se je Lundborgu po rešitvi Nobila pri dru gem poletu na ledeni otok letalo toliko poškodovalo, da ni mogel več vzleteti v zrak. Lundborg je bival skupno z Nobilovimi tovariši na ledenem otoku in zvedel vse, kako in zakaj je prišlo do te grozne nesreče. Italijanska vlada se dobro zaveda, da bodo začeli leteti na Nobila in na celotno fašistovsko Italijo nepobitni očitki in radi tega je odpoklicala generala v Rim. 0 švedskem učenjaku Amundsenu, ki je poletel Nobilu na pomoč, še dosedaj ni nobenih poročil. Istotako je zavita v popolno negotovost usoda onih Nobilovih tovarišev, ki so ostali v zrakoplovni gondoli, ko se je generalova odtrgala ter padla na led. Večkrat smo že poročali, kako se trudijo razni ledolomilci, dabi rešili ponesrečene raziskovalce aev. tečaja. Doslej je dosegel uspehe ruski ledolomilec »Krasin«. Dne 25. maja je ponesrečil zrakoplov »Italija«. Pet dni po nesreči se je ločil od Nobila švedski učenjak Malgron z dvema italijanskima kapetanoma. Podali so se peš na pot, da bi zadeli na kako ladjo in jo opozorili na ponesrečence. O teh treh možeh ni bilo dolgo nobenega glasu. Vse je bilo že enoglasnega mnenja, da je ta skupina zmrznila. Ravno to trojico je sprejel ruski ledolomilec »Krasin«. Rusi so sprejeli na krov dne 10. t. m. italijanska kapetana Mariana in Cappija, med tem ko niso prenesli švedskega učenjaka Malgrona mrtvega na ladjo. Italijana pripovedujeta, da je umrl Malgron že pred m_esecem radi utrujenosti in mraza in to tedaj, ko so imeli vsi trije še dovolj živeža. Enemu od teh rešenih italijanskih častnikov je zmrznila noga. Sploh sta bila oba t tako onemoglem stanju, da so izvlekli iz nju le i težavo nekaj izjav. Molgronovo skupino je izsledil letalec iz »Krasina« Čuhnovski. Dne 10. julija ]e odletelo letalo s krova »Krasina« na štiriurni polet nad severno in vzhodno obalo Severovzhodne dežele. Ko se je letalo vračalo, J0 opazilo na ledu skupino treh mož, izmed katerih sta dva mahala z zastavami, tretji pa je ležal na tleh. Ker se je med tem vlegla megla, se letalo ni moglo vrniti na ladjo. Radi tega se je obrnilo proti obali ter se mu je posrečilo pristati na rtu Platen. Pri pristanku se je letalo poškodovalo. Pet mož, ki so bili na krovu, je prišlo na obalo ter postavilo brezžično postajo, ki bo delovala z dolgimi valovi. Ta skupina ima za 14 dni živeža. Cuhnovski je brezžično prosil ladjo »Krasin«, naj ne reši najprvo njega, ker imajo on in njegovi tovariši dosti živil in ker lahko tudi lovijo severne medvede. »Krasin« naj se najprvo pelje proti Viglierovi sku pini (Viglieri je za rešenim generalom Nobile poveljnik skupine, ki še čaka na ledenem otoku na rešitev), ki je v težavnejšem položaju. »Krasin« je dobil povelje, da se ravna po tem naročilu. Tudi pri nadaljnem rešilnem delu j« imel ledolomilec »Krasin« srečo. »Krasin« je zagledal zgoraj imenovano Viglierijevo skupino dne 12. t. m. Italijani so bili tedaj oddaljeni od parnika 10 do 15 km. Ponesrečenci so zapazili, da se bliža ladja. Izpod rdečega šotora, pod katerim so biˇali, se je dvignil takoj dim. Parnik je začel silovit boj z ogromnimi ledenimi ploščami in z meglo, ki je obdajala ledeni otok. Po dolgem trudu •o zagledali mornarji ponesrečence eopet na razdaljo 200 m. Ker je bil led dovolj močan, je hitela skupina proti parniku kar po ledu. Rešeni so prinesli seboj na ladjo tovariša Cecionija, ki ima zlomljeno nogo. Na krovu ladje »o bili v kratkem času: Viglieri, Trojani, Biaggi in češki učenjak Behounek. Obnašali so se kot otroci ter so poljubovali mornarje In poveljnika ladje. Na povratku bo vzel ledolomilec na krov še eno skupino treh mož, ki jo je zagledal na potu med Malgronovo in Viglierijevo skupino in mu je dajala živahne znake. Domneva se, da gre za italijanskega alpinskega stotnika Soro in njegove spremstvo, ki so odšli s Severovzhodnega ozemlja, da bi našli Nobilove ponesrečence. Ledolomilec »Krasin« je vzel na krov tudi letalo kapetana Lundborga, ki je bilo poškodovano pri drugem rešilnem poletu. »Krasin« pluje proti rtu Platen, da reši letalca Čuhnovskega in tovariše. Rusi so rešili sedaj vse in manjkajo še Amundsen s pilotom in pa ona skupina Italijanov pod poveljstvom Alessandrinija, katere je odnesla ponesrečena »Italija« seboj v drugi gon doli, ko se je odtrgala Nobilejeva in padla na usodepolni ledeni otok.