IZDAJA P. W. B. — BRITANSKE ZASEDBENE SILE V AVSTRIJI
Številka 6	Celovec, 24. avgusta 1943	Cena 15 grošev
Obrisi velikobritanske zunanje politike
Pomemben govor ministra Bevina
Dne 20. avgusta je Ernest Bevin, minister za zunanje zadeve Velike Britanije, v velikem govoru pred zbranimi poslanci parlamenta očrtal smernice, ki jim misli slediti zunanja politika Velike Britanije.
Uvodoma je Bevin poudaril, da preveva zunanjo politiko Velike Britanije živa želja, da se izkaže vredno velikanskih žrtev, ki jih je zahtevala vojna. Te besede je zbornica sprejela z glasnim odobravanjem.
Ko je Attlee pohvalil skladno sodelovanje vojaških poveljnikov v taboru zaveznikov, je naglasil potrebo po nadaljnji slogi med zavezniki, ker stoji svet še pred silnimi nalogami: pomagati bo treba narodom, ki so šli skozi vojne viharje.
DVE TE2KOCI
V najslabšem položaju so dežele, ki so jih imeli Nemci dolgo zaseden«. Tu velja premagati dve veliki oviri. Prvič so bili prebivalci teh dežel vzgojeni v duhu odpornosti. Odpor in nič ko odpor, to je bilo geslo. Naravna posledica je, da se je v teh deželah razpasla nekaka nezakonitost, ki je sedaj po osvobojenju zdravemu narodnemu razvoju na poti. Od istih ljudi, ki se jim je venomer prišepatavalo, naj ne primejo za nobeno delo, da bi bil nemški vojni stroj čimbolj oviran, se nenadoma pričakuje, da se prila-gode zahtevam državnega reda. To ne gre kar tako. Treba bo potrpljenja in razsodnosti. Druga težkoča so milijoni pregnancev, ki se klatijo po Evropi. Zlasti se to opaža v Nemčiji.- Iz britanskega zasedenega ozemlja so odpravili že več ko milijon ljudi v domovino, a še vedno jih čaka en in en četrt milijona na vrnitev.
Bilo bi napak, če bi v osvobojenih deželah mislili, da bodo zavezniki za vse poskrbeli. Tudi UNNRA ima meje. Vsak narod si mora prizadevati, da stori za lastno rešitev vse, kar je v njegovih močeh.
BODOČNOST EVROPE
vlada trditi, da vlada po volji naroda. S poudarkom smo naglašali, da se naj volitve čimprej prirede.
JUŽNA EVROPA
O Italiji je Bevin ugotovil, da bo mirovna pogodba, sklenjena na podlagi naklonje-
Ernest Bevin
nosti, italijanskemu ljudstvu pokazala pot do narodne obnove v demokratični svobodi. Dobesedno je rekel Bevin,-
„Ko je čas dozorel, so se Italijani iz lastn pobude zagnali zoper fašizem in diktat':.
I \IUll bo [tv>
Borili so se proti nacistom in pripomogli so k zlomu hitlerizma."
Glede Španije je Bevin menil, da je za ves spinski narod nujno treba, da pride kmalu db svobodnih volitev. „Prepričan sem", je pripomnil, „da bi vmešavanje tujih sil v španske notranje zadeve izzvalo nasprotne posledice — pomenilo bi le ojačenje položaja generala Franca."
POLJSKA
„Na potsdamski konferenci smo vsem Poljakom, ki se bodo iz tujine vrnili v domo-”ino, zajamčili enake osebne in posestne pravice, kakor jih uživajo ostali poljski državljani. Upati je, da se bodo mogle do začetka leta 1946 vršiti na Poljskem svobodne volitve. Stalin mi je zagotovil," je poudaril Bevin, „da bodo sovjetske čete zapustile Poljsko. Ostale bodo samo posadke, ki so potrebne kot zveza med ruskim zaledjem in sovjetskimi silami v Nemčiji."
DALJNI VZHOD
Bojišče na Daljnem vzhodu se je morda zdelo, da leži bolj na robu, vendar se vlada temu ni nikoli dajala vplivati. Trdno je vztrajala na stališču, da je mir nedeljiv. Nas 'zanimata predvsem Singapur in Hongkong. Nič ne dvomimo, da pride med nami in našimi kitajskimi in ameriškimi zavezniki do sporazuma, ki nam vrne, kar je našega.
EDENOV GOVOR
Nato je spregovoril prejšnji zunanji minister Eden. Naglasil je, da sta z Bevinom štiri leta sedela v vojnem kabinetu. V vsem "m času se ni niti enkrat primerilo, da bi kateremkoli važnejšem zunanjepoli-vprašanju prišla navskrii.
ala \i sirijo
V nadaljnjem govoru je Bevin omenil potsdamsko konferenco:
„Nas ne navdaja nikakršna maščevalna strast, pač pa se moramo spričo vsakega problema vprašati, bo li ta ali ona rešitev mogla jamčiti za trajen mir. Ce se ozrem po Evropi v celoti, sem zatrdno uverjen, da se bomo dokopali do enotne Evrope, ki ne bo skrivala v sebi nevarnih kali. Pač pa nam bo moralo uspeti, da zatremo v Nemčiji vojnega duha."
O Grčiji je dejal Bevin, da bo vlada ostala pri politiki, katero so laburisti pred svetom zagovarjali v času, ko se je Grčija borila za svobodo. Na žalost se je razvoj prekinil radi nenadnih nasilnih zapletljajev. Trudili smo se, da se povrnejo normalne razmere. Red v deželi naj omogoča Grkom, da si sami ustvarijo vladavino, kakor ustreza njihovemu okusu. Podpirali smo regentstvo, ki so ga vendar vse grške stranke same zahtevale. Preden ne bodo volitve, ne more nobena
Na 12. seji, ki jo je v Londonu priredil Svet UNRRE, se je z ogromno večino sklenilo, da se pomožni program razširi na Italijo in Avstrijo.
Glede Avstrije se je ugotovilo: V moskovski izjavi od novembra 1943 kakor večkrat kasneje so člani Zedinjenih narodov izražali odločno voljo, vzpostaviti Avstrijo kot svobodno in neodvisno državo. Avstrija naj postane sedaj deležna pomožnega skrbstva s strani Zedinjenih narodov, čim bodo težavne prometne razmere to dopustile.
Italija se sprejme zaradi tega, ker je italijanski narod prispeval k zlomu hitlerizma in se je kasneje pridružil zaveznikom v boju proti Japonski.
IZJAVE ZASTOPNIKA UMRRE O AVSTRIJI
Major C. D. Chapman, ki zastopa UNRRO v britanskem zasedbenem pasu Avstrije, je naglasil, da se spočetka ni bilo mogoče ozirati na Italijo in Avstrijo, ker je bila pogla-
vitna naloga UNRRE, pomagati žrtvam nacističnega napada. Nedavni sklepi v Londonu pomenijo torej ogromen korak naprej.
Major Chapman je dejal, da bo prva naloga UNRRE v Avstriji, pomagati žrtvam narodnega socializma, prisilnim delavcem in izgnancem. Pripomnil je, da je problem pregnancev na Koroškem večji kakor drugod v Avstriji. Dobesedno je dejal: „Dobil sem celoten pregled problemov v britanskem, ameriškem in francoskem zasedbenem pasu. Bil sem na Dunaju ter sem se na licu mesta uveril, kolike so težavj, ki se kopičijo pred dunajskimi mestnimi ' in zasedbenimi oblastmi."
Major Chapman, rodom Avstralec, ima znatne skušnje v Evropi in na Daljnem vzhodu. Zdaj se je osebno seznanil z razmerami v Avstriji in to svoje znanje sproti širi in poglablja ob stiku z geherallajtnantom Sir Rihardom McCrery-em, poveljnikom britanskih čet v Avstriji.
Podprt z osebnim znanjem razmer in opremljen z gradivom, ki so mu ga preskrbele zasedbene oblasti, bo major Chapman čimprej odpotoval v London, da se z izvršnim odborom UNRRE porazgovori o podrobnem pomožnem delu za britanske, ameriške in francoske predele Avstrije.
TEŽAVNA NALOGA
Najtežavnejša naloga, ki čaka rešitve, je prevoz. UNRRA ima velikanske zaloge oblačil in drugih potrebščin. Ce bi le ne bile prometne naprave tako razdrapane! Koliko so uničili zračni napadi, si lahko vsakdo misli. Tudi nemška vojska je mnogo razdejala. Ladij je dosti,’ a vendar še premalo z ozirom na velikansko potrebo v gladujoči Evropi in na Daljnem vzhodu.
Vendar je UNRRA že začela delovati v Avstriji, dasi gre trenutno šele za osnovne priprave. Cimprej bodo pripotovale v britanski zasedbe'i pas delovne skupine, deset po številu. V Solnograd, ki leži v ameriškem zasedbenem pasu, jih pride enako število. Glede francoskega predela trenutno še ni dokončne odločitve.
Oddelki, ki bodo delovali v britanskem zasedbenem ozemlju, bodo šteli po enega sanitetnega častnika, enega skrbstvenega častnika in enega častnika za repatriacijo.
Vsak izmed njih bo načeloval posebnemu štabu.
OPOMIN
H koncu je Chapman še s posebnim poudarkom pripomnil:
„Besede, ki jih je govoril britanski zuna-
Alomska bomba in sveloini mir
Med drugo sejo v novi spodnji zbornici so vodilni državniki Velike Britanije posebno povdarjali veliko odgovornost, za varstvo miru, ki so jo zavezniki prevzeli po končni zmagi v drugi svetovni vojni. •
Ministrski predsednik Attlee, njegov prednik Winston Churchill in britanski zunanji minister Ernest Bevin so predvsem opozarjali na to, da se mora izkoriščanje atomske energije," ki pomeni na vsem svetu neprimerno revolucijo tehnike, postaviti pod nadzorstvo miroljubnih narodov. Ministrski predsednik Attlee je svojo zahtevo obrazložil z besedami: „Atomska bomba se mora nadzorovati v interesu svobodnih narodov in ne samo v interesu enega samega naroda .
Winston Churchill je izjavil: „Atomska bomba je izsilila mir. Človeštvo ga pa mora ohraniti."
ATTLEE PRED SPODNJO ZBORNICO
Ministrski predsednik je prikazal svojega prednika kot enega glavnih graditeljev zavezniške zmage Churchillovo ime bo v zgodovini slovelo naprej. Zmaga nad Japonsko je uspeh načrtov, ki so se kovali pod vodstvom Churchilla.
O atomski bombi je izjavil ministrski predsednik: „Treba je rušilne: sile, ki so sedaj postale proste, kontrolirati. V interesu vseh
svobodoljubnih narodov je, da se razbijanje atomov, ta velika tehnična iznajdba, postavi pod kontrolo. Se nikdar v zgodovini ni bilo tako zelo treba razumnega in odkritega sodelovanja vseh svobodoljubnih narodov, ki so si nadeli nalogo, da po 6 letih svetovne vojne ohranijo svetu njegov najdražji zaklad, to je mir."
CHURCHILLOV PRVI GOVOR KOT VODJA OPOZICIJE
Prejšnji ministrski predsednik Churchill je imel prvi govor v parlamentu kot vodja opozicije. Dejal je:
„Generalisimus Stalin je bil o naši nameri obveščen, da se bo novo orožje v boju proti Japonski začelo uporabljati. K hitri zmagi je pripomogla atomska bomba bolj kot kakršno koli drugo orožje". Nato se je Churchill obrnil proti vsem tistim, ki obsojajo uporabo atomske bombe iz moralnih razlogov. Po 6 letih totalne vojne bi pač lahko vsi uvidevni ljudje prišli do prepričanja, da bi bili Nemci istotako kot Japonci brezobzirno uporabili novo orožje proti zaveznikom do popolnega uničenja, da so bombe le pravočasno izdelali. Atomska bomba je izsilila mir. Naloga vseh odgovornih pa je, da mir trajno ohranijo in utrdijo. Popolnoma se strinjam s predlogom (Nadaljevanje na 2 strani)
Premirje bo podpisano v Tokiju
General MacArthur je po poročilih radia Manila obvestil japonsko vlado, da pričaku* je podpis končne predaje tekom 10 dni. General nadalje obvešča, da se bo v kratkem podal na Japonsko kot vrhovni poveljnik zračnih, morskih in kopnih zasedbenih sil.
Japonski pooblaščenci so pol ure po prejemu načrta za japonsko zasedbo zapustili Manilo. Preko sto ameriških in angleških vojnih ladij čaka pred japonsko obalo, da se zasidrajo v glavnih pristaniščih Japonske. Kapitulacija japonskih sil v Mandžuriji je samo še vprašanje nekaj ur. Japonski ministrski predsednik princ Higashikuni je zahteval temeljno obnovo japonske politike, ka-javlja japonska poročevalna agencija. Smernice za ta preobrat je dobil osebno od cesarja.
Nejasnosti v Jugoslaviji
Sredi avgusta je dr. Milan Grol, namestni ministrski predsednik jugoslovanske vlade, odstopil. Izjavil je, da se ne sklada z novim volilnim zakonom. Po njegovem prepričanju pomeni novi volilni red ne morda pospeševanje, marveč omejevanje državnoprav-nih svoboščin širokih plasti jugoslovanskega prebivalstva. Demokratične svoboščine Jugoslavije bi bilo treba razširiti, pravi dr. Grol, in meni dalje, da ni prav, če morajo navadni jugoslovanski državljani stopiti pred sodnike kot „vojni zločinci". Zločinstvo teh ljudi se omejuje na to, da so politični nasprotniki vlade. Postopanje zoper vojne zločince bi moralo biti naperjeno zoper resnične zločince te vrste.
Angleški nedeljski Ust „Observer" piše, da je Jugoslavija nemirna. Kakor je posneti iz poročila samega jugoslovanskega ministrskega predsednika, se klatijo po Hrvaškem, ki je jugoslovanska zvezna država, oborožene tolpe in na najmanj dvanajstih mestih se morajo z njimi v krvavih spopadih meriti ""itove čet*. Kakor ugotavlja »Ob-Server", je bi: Tito prej v Angliji in Ame.- iH uvaževan, a poslednji čas je zaradi brezobzirnega postopanja s političnimi nasprotniki utrpel precejšnjo škodo na svojem ugledu. Mnogim ljudem v anglosaškem svetu se zdi njegova politika nespametna.
Kmalu se sestane Svet zunanjih ministrov velesil. Na dnevnem redu bo tudi vprašanje, kako vzpostaviti v Jugoslaviji demokratski red. Amerika je mnenja, da se v Jugoslaviji demokratske pravice in svoboščine dosedaj še niso mogle zares uveljaviti. Nekdanji vodja hrvaških kmetov dr. Maček je naslovil na zaveznike proglas, v katerem Izraža upanje, da bodo zavezniki čuvali nad oživotvo-renjem demokratskih pravic v Jugoslaviji.
Osušenje Holandske
Pet let je bila nizozemska obala sestaven del nemške atlantske fronte. V tem času so Nemci zgradili betonske bunkerje, postavili marsikatere ovire, obalo na vse strani preorali in nasipe na mnogih mestih presekalL Vedeti je treba, da leži približno četrtina Nizozemske nekoliko niže kakor morska gladina, zato je treba deželo pred morskimi valovi ščititi z nasipi. V letu invazije so Nemci spustili morsko vodo v nekatere predele na Nizozemskem in s tem precej sveta napravili nerodovitnega.
Zdaj so Holandci ha delu, da poplavljeno domovino zopet osuše Ponekod se je na nekdanjih njivah tudi že naselilo rastlinstvo. Seveda bo trajalo nekaj časa, preden bo moglo znova zoreti žito.
Te dni se je nizozemski poslanec v Londonu oglasil v buckinghamski palači ter kraljici izročil šopek cvetlic. Cvetlice so nabrali na opustošenih holandskih poljih ih posebno letalo jih je prineslo v London. Nizozemski poslanec je obenem s šopkom izročil angleški kraljevski dvojici pismo, ki izraža zahvalo vseh tistih Nizozemcev, ki so' med vojno uživali na angleških tleh gostoljubnost angleškega naroda.
nji minister Ernest Bevin v spodnji zbornici, morem le podčrtati. Dejal je, da angleška vlada pobija naziranje, da bi se mogli narodi in dežele kar naprej zanašati na zavezniško pomoč. Mnenja sem, da b! morale prizadete dežele okoriščati s pril.so, ki jim jo nudi UNRRA, ter se truditi, da se zopet postavijo na lastne noge. Lotiti se čimprej naporov za lastno rešitev — to bodi prizadevanje njih vseh."
Bilo Je kakor na sodni dan...
Steber dima, ki je segal 14 km v nebo, je kazal mesto, kjer je nekdaj bilo mesto Hiro-šima, preden so odvrgli atomsko bombo. Tako je opisal posledico eksplozije Jacku Smythu, dopisniku na Guamu, ameriški letalski stotnik William S. Parsons, ki je bil na letalu, ki je odvrglo bombo. Stotnik Parsons je nadalje izjavil: „Vse, kar se je zgodilo, je bilo strašno, da je človeka kar zbegalo. J^esto Hirošima se je spremenilo v goro dima, ki je bil podoben velikanski gobi."
Slike so prikazale ta ogromen oblak, višji od „Mont Everesta", ki je popolnoma zakril vso bližnjo okolico. Slike, ki so jih posneli štiri ure po napadu, kažejo ogromne požare, ki so nastali v zadetem mestu.
Dopisnik Jack Smyth pravi, da je vodil letalo, ki je odvrglo bombo, polkovnik Paul W. Tibbits. Z njim je bil stotnik Parsons, ki se je udejstvoval pri delu za izboljšanje atomske bombe. Poleg teh dveh častnikov je samo major Thomas Ferebes vedel za nalogo, ki jo je imelo letalo. Posadko letala so opozorili, da bo nastal blisk take jakosti, ki lahko oslepi. Glas eksplozije je bil zelo podoben trušču, ki ga povzroči granata protiletalskega topništva, če eksplodira v veliki bližini.
ki so jih izvršili včeraj zvečer, kažejo, t več drugih požarov uničuje mesto, ki j ravnano z zemljo razen nekaterih še sto ogrodij, ki so bržkone ostanki betör protiletalskih zaklonišč.
RADIOAKTIVNA MOČ ATOMSKE BOI
Baje se je uporabila samo tisočinka atomske bombe. Že ta majhna količina 1 gije, ki jo je uporabila Amerika proti Je ski, je daleko najbolj uničujoča sila s kakor se je izrazil ameriški vojni min
Doktor Malcolm Doole, profesor kemi član skupine znanstvenikov, ki so dela ustvaritvi atomske bombe, je izjavil v stonu (Illinois), da so radioaktivni Žan se sproste ob eksploziji bombe, lahk varni za gotov čas — nekaj ur, lahl tudi par dni. Ti žarki so nevarni za vsč bitja, kakor tudi za vse tiste, ki bi pn vali po bombi porušene kraje brez varjajočih zaščitnih priprav.
Vest, ki jo je razglasilo vojno minist je v resnici pojasnila, da so se znanst' pri raziskovanju lijaka, ki ga je povz bomba pri poskusu v Novi Mehiki, i
'užiti nalašč zato pripravljenih tankov, ast je zanikala nekatere glasove, ki so traja smrtni učinek radioaktivnih i izhajajo ob eksploziji bombe, več
UNIČENI NEMŠKI NAPORI
iaj objavljajo poročilo Reuterjevega a Henrija Bukleisa, ki je 4. junija rorveško tovarno za izdelavo „težke Riukanu. To snov so Nemci hoteli i pri izdelavi atomske bombe. Mladi i pomožni inženir Kjell Nielson, ki il pri hidroelektričnih napravah v iu, ki so zgrajene v samotni dolini Morveške, je povedal, da je Nemcem izdelati 4 tone skrivnostne tekočine, pod imenom „težka voda". Akcija nor-i saboterjev, ki so se spustili s padal' lanskih letal v začetku leta 1943, je pre-a proizvodnjo.
Ison je povedal, da so mu nemški teh-zjavili, da jim nikakor ni uspelo ločiti d v uranu. Na Norveškem so imeli še > hidroelektrično napravo, ki je bila aa za proizvodnjo „težke vode”, toda o so saboterji težko poškodovali. Nemci nikakor mislili izdelati razstreliva, ki elo izredno uničevalno moč, toda ho-o izkoristiti strašno vročino uranskih ra o v.
General Farrel, pomočnik generala Grove-sa, ki je vodja urada za znanstveni razvoj bomb, je na sestanku tiska izjavil, da je bil datum S. avgusta (6. avgusta po japonskem času) že pred enim letom določen za spusti-tev prve atomske bombe proti sovražniku. Napovedani datum je bil del programa za izpopolnitev velikanskega načrta.
UČINKOVITOST ATOMSKE BOMBE
Tokijska radijska postaja je javila, da je atomska bomba dobesedno duševno zlomila vsako živo. bitje v Hirošimi. Radijsko poročilo dodaja, da je bilo toliko mrtvih, ranjenih in sežganih, da ni bilo mogoče ugotoviti točnega števila. Oblasti si ne morejo napraviti jasne slike o številu žrtev. Priznali so, da je mesto samo „kup ruševin”.
Tokijska radijska postaja je dodala, da so se učinki atomske bombe poznali daleč naokrog. Ljudje, ki so bili na prostem, so zo-. gleneli in druge, ki so bili v zakloniščih, je ubil strašni pritisk in vročina. Stanovanja in javna poslopja so uničena, med njimi je tudi postaja za prvo pomoč. Oblasti, ki imajo skrb za narodno zdravje, so preobložene z delom.
Japonska informacijska agencija poroča, da je bil japonski princ polkovnik Guri, iz bivše kraljevske hiše, na Koreji, ubit pri
letalskem napadu na Hinjišimo.
Izredna vročina, ki jo lahko primerjamo se-n-o --;očini nekaterih nebesnih teles, je napolnila ozračje, ko je atomska bomba eksplodirala v središču Hirošime, kjer so še zdaj ogromni požari. To so pokazali prvi fotografski posnetki letalskih izvidnic. Zaradi mogočnega dejstva, ki jo je povzročila eksplozija atomske bombe, niso mogla letala takoj snemati v vertikalni črti. Toda fotografski posnetki, ki so jih naredili od strani, kažejo obrise velikanskega stebra dima, ki se dviga 10.000 metrov visoko in ima premer 12 km. Ogromna masa belega dima se je nenadoma dvignila proti nebu in se ločila od temne podlage zemlje, kjer je bilo mesto Hirošima. Ne vedo še točno za kraj, kjer je padla bomba, toda mislijo, da je ta zadela prav središče področja, kjer se nahajajo glavni cilji. Požar se je razširjal v vse smeri, kljub sedmim rekam, ki tečejo skozi mesto in ki bi morale v normalnih prilikah gasiti divje plamene. Drugi fotografski posnetki.
Dvojna igra ufflih
Zvezni raziskovalni urad je pojasnil, kako so nemški vohuni zaman skušali odkriti ter se polastiti tajnih ameriških izumov o atomski bombi.
Boj se je pričel še pred začetkom vojne v Evropi, ko je prvi nemški vohun prispel v Združene države. Postopoma so prišli še štirje, katerih zadnji je prispel 12. X. 1944. Vse so prijeli že pri njihovem prihodu. Ko jim je grozila možnost, da bodo obsojeni na smrt, so pristali na boj proti nacizmu kot „dvojni vohuni".
Neka radijska oddajna postaja, ki so jo postavili agenti ameriškega zveznega raziskovalnega urada in jo je najstrožje nadzorovala protivohunska ameriška služba, je stopila v stik z nemškimi postajami, da drži točne zveze zaradi obvestil o nemški delavnosti na tem polju.
Na ta način je Zveznemu obveščevalnemu uradu uspelo ne samo držati v največji tajnosti dela na izumu atomske bombe, temveč je bilo obveščeno o vseh nemških napredkih.
Nemci niso nikoli pričakovali, da bi vohuni, ki so jih izučili v posebni šoli v Hamburgu ter poslali v Združene države z namenom, da črpajo vesti o ameriških poizkusih z atomsko bombo, delali namesto v korist vlade, v korist Združenih držav. Nekoliko mesecev pred padcem Nemčije so postale nacistične zahteve o obvestilih nujne.
V februarju 1945 so zahtevali od enega izmed svojih vohunov pojasnila o materi-
Skrb za na
Te dni so angleška letala prepeljala glijo na stotine nizozemskih otrok v sti od 5 do 12 let. Otrokom mislijo nud angleških tleh devettedenske počitnic bi se opomogli. Opazilo se je, da st otroci slabo rejeni, bledičasti, revno čeni in nedostatno obuti — bili so žive siromaštva, v katero je vojna pahnila hovo domovino. Kljub vsemu so bili o dobre volje in ta se je še stopnjevala, k dobili pecivo in sladko limonado.
Prve dni so otroci prebili v okreva’ Clapham, kjer so jih opremili z obleke čevlji. Potem so se v avtomobilih vozil angleški prestolnici, da si jo ogledajo, sneje so otroke v majhnih skupinah poslali po deželi, zlasti na Škotsko. En sec bodo prebili v tamkajšnjih okrevali; ter bodo dobivali posebno tečno hri Nato bodo otroke za en nadaljnji mesec razdelili med posamezne škotske druž
lojne žrl v e
tnann, predsednik holandskega odbo-pomoč otrokom v Londonu, je dejal, da :a deklica, ki je prebila dva meseca v i, v tem kratkem času zrasla za 25 cm.
deklica je pridobila 15 kg na teži. i teh otrok prihaja iz industrijskih i
velepoteznejši je načrt avstralske zve-lade Po tem načrtu naj bi se nudila si-, iz Velike Britanije in drugih evropskih prilika, da v Avstraliji dorasejo v liske državljane. Avstralska vlada se :tuje o sestavi strokovnega odbora, ki j 1946 in 1947 potoval po Evropi ter '■ l otrok, ki se prostovoljno javijo, iz-najpripravnejše.
ralo se bo med otroki vseh stanov v iti od 6 do 14 let. Avstralska vlada bo bela, da bodo otroci deležni najboljše e. Ko dorasejo, jih bodo po njihovi bnosti napotili v različne poklice.
Razvoj notranje nilske v Bnlgariji
Ameriški časopis „Washington bavi v članku, z notranjim politič vojem na Bolgarskem. List pozdravi, testno noto, ki jo je poslal državni se* v zunanjem ministrstvu Byrnes bolgarski vladi. Velika večina amerikanskega ljudstva se s trenutnim položajem v Bolgariji ne strinja. Amerika bo sklenila premirje samo s tako vlado v Bolgariji, ki bo predstavljala bolgarski narod. Državni tajnik je dal razumeti, da sedanja bolgarska vlada ne predstavlja volje naroda, in ameriško ljudstvo ne bo priznalo volitev, ki se bodo vršile 26, avgusta.
Tudi britanska vlada je v nedavni noti opredelila svoje stališče v bolgarski zadevi. Bolgarski ministrski predsednik je prejel iz Londona naslednjo noto;
„Vlada Njeg. Vel. je razmišljala o nameri bolgarske vlade, da v bližnji bodočnosti razpiše volitve. Britanska vlada bi pozdravila volitve, ki bi izražale vso svobodno voljo bolgarskega naroda, toda težko ji je
nemških vohunov
jalu ter tehničnem napredku. Tako so priznali, da so na polju znanosti o atomu več kot polovico za Američani. Verjetno, da so poznali tajnost sestave atomov, niso pa poznali načina, obvladati njihovo silo.
Zvezni raziskovalni urad je napel vse svoje sile in zmožnosti, da izvrši nalogo ter razkrije in onemogoči vse sovražne poizkuse, ki so hoteli izvrševati sabotažo v podjetjih, kjer so izdelovali atomske bombe, in v laboratorijih, kjer so delali poizkuse.
TUDI JAPONCI...
Tudi Japonci so si prizadevali, da bi dognali nekatere ameriške skrivnosti. V Ber-keleyu (Kalifornija) je podal izjavo dr. Ernest O. Lawrence, Nobelov nagrajenec za fiziko, da so japonski znanstveniki tokijske univerze delali več mesecev skupaj z znanstveniki kalifornijskega vseučilišča v laboratorijih za radioaktivnost, ki so posedovali znamenit „cyklotron", temelj teorije atomske bombe.
Japonci so bili del znanstvenikov, prižlih leta 1939 iz vseh delov sveta, ki so hoteli skupaj z dr. Lawrencem proučevati atomske pojave.
Japonci so ostali v tem svojstvu do malo pred Pearl Harbourskim dogodkom in dr. Lawrence je dejal, da se mu zdi, da niso Japonci ničesar pridobili za tehniko svoje dežele.
vati, da bi se dalo to uresničiti z vo-, Tei se pripravljajo po seda) VeljaV-^olgarskem voiivnern zakonu in pa v razmerah, ki trenutno v deželi vladajo."
Grški izdajalci prijeti v Avstriji
Trije nekdanji grški ministri, ki so bili člani grške izdajalske vlade za časa nemške zasedbe, so se hipoma pojavili v Avstriji in ameriške oblasti so jih prijele. Znali so se skrivati do sedaj. Njihova imena so: Ta-voularis, Tsironokis in Passadahis, Grki so jih medtem že bili obsodili na smrt.
Atomska bomba in svetovni mir
(Nadaljevanje s 1 strani) predsednika Združenih držav, da mora izdelovanje atomske bombe začasno ostati tajnost vsem ostalim deželam sveta. Ta ukrep nima gospodovalnih namenov, temveč ta sklep naj služi svetovni varnosti.
Zedinjene države, ki imajo tehnično prednost najmanj za 3 — 4 leta, se zavedajo odgovornosti za ves svet. Zato ne bodo zlorabile svoje moči in sile. Predvsem pa se mora skrbeti za to, da se ohrani svetovni mir. Na tej naši poti smo tako dospeli do najvišje točke svetovne zgodovine. Naša naloga pa je, da se izkažemo tega enkratnega trenutka vredni."
MOČ BRITANSKE MONARHIJE
Predsednik Attlee in voditelj konservativne stranke Winston Churchill sta govorila tudi o britanski monarhiji, in sta kralju čestitala nad končno zmago.
„Uprava monarhije", je dejal predsednik Attlee, „je v Veliki Britaniji že zdavnaj preizkušena. V našem državnem življenju ni bilo zlobnih in propadlih prikazni, katere so se opažale v drugih deželah. Vladna oblast je prešla od ene politične stranke k drugi, in sicer brez vsakih zaprek. Vsemu svetu smo lahko pokazali, kaj pomeni prava demokracija. Kralj in kraljica sta bila vzgled požrtvovalnosti vsem, česar. ne bomo nikoli pozabili."
Prejšnji ministrski predsednik Churchill je končal z besedami: „Zopet vstaja Velika Britanija kot velesila neranjena in neokrnjena v stari enotnosti iz smrtonosnega boja. Častihlepni diktatorji, ki so grozili življenju našega naroda, ležijo sedaj popolnoma pobiti na tleh. Lepše kot kdajkoli se lesketa kraljevska krona. Njen sij je trajen, kajti ona ne sloni na bežni slavi vojaških uspehov kot smo to opazili pri celi vrsti različnih okupatorjev/
S slavo našega kraljestva je povezano blagostanje vsega človeštva."
f?# vsem svetu
Nadškof Damaskinos, regent na Grškem, j» prejel vabilo, naj pride v London na razgovore z angleško vlado. Kakor se čujedrni-sli kmalu odpotovati. Reševanje grških problemov postaja vedno nujnejša zadeva.
*
Zavezniško poveljstvo, k! mu trenutno načeluje generalmajor ameriških sil Floyd P-trks, je danes odredilo, da morajo Berlinčani tekam prihodnjih deset dni oddati vse zlato, srebro in druge dragocenosti, ki jih posedujejo.
Belgrad je sinoči spontano proslavljal zaključek vojne. Množice Belgrajčanov so se zbrala na Terazijah in na glavnih ulicah, kjer so prepevale in plesale kolo za kolom.
Ob 20. uri so artilerijske salve pozdravila konec vojne. Na palači „Albanija" je bil prirejen ognjemet.
' *
Japonska letala so odvrgla okrog 200 bomb v Sev. Ameriki, ki so padle v bližino naprav za izdelovanje atomske bombe v Hanfordu v državi Washington.
Ena izmed bomb je padla na električni vod jeza pri Bonneville in je začasno prekinila tok, ki je oskrboval tovarno Haniord.
*
V kanadskem glavnem mestu Montreal sa je vršila konferenca zavezniških narodov o zrakoplovstvu, katere so se udeležili zastopniki 20 držav.
*
Ogromno skladišče s 60 milijonov kilogramov žita se je zaradi velike vročine vžgalo ter nato eksplodiralo. Eksplozija je bila tako močna, da sta se 16 km oddaljena pristanišča Port Artuhr in Port William stresla. Skladišče je popolnoma uničeno. Do sedaj je bilo najdenih 13 mrtvih.
*
General de Gaulle je spremenil Petainovo smrtno obsodbo v dosmrtno ječo.
*
Dr. Karl Renner, državni kaneelar začasne avstrijske vlade, je poslal britanski delavski stranki povabilo, da pošlje zastopnike na Dunaj. Poročevalcu „Daily Herald" je dejal, da dolguje britanskemu narodu veliko zahvalo za gostoljubnost, ki jo je Velika Britanija izkazala njegovi družini, ko je pribežala na Angleško.
*
Zavezniški vrhovni poveljnik na Norveškem je izjavil-. „Dne 30. avgusta bo norveška vlada prevzela celotno upravo dežele." ta dan preneha zavezniška vojaška oblast.
*
Iz ruske pravoslavne cerkve v Jeruzalemu so bile v minulem tednu ukradene stare plastike, vredne 12.000 šilingov.
*
Radio Moskva javlja, da je začasna madžarska vlada sprejela osnutek zakona, ki predvideva uvedbo socialne delovne službe na Madžarskem. Vpoklicani bodo moški od 18—60 leta in ženske od 18—42 leta. Mladina med 16 in 18 letom bo zaposlena pri poljedelstvu.
*
Petnajst glavnih vojnih zločincev je bilo prepeljanih z letali v Nürnberg, kjer jih bo sodilo mednarodno sodišče.
*
Uradni list sovjetske vojske „Rdeča zvezda” je danes sporočil, da je rusko letalstvo od začetka vojne v juniju 1941 v treh milijonih vojnih poletov uničilo 60.000 sovražnih letal.
*
Ante Pavelič, nekdanji pogtavnik Hrvat-ske, se izroči Jugoslaviji kot vojni zločinec. Tako je sklenila zavezniška vojaška oblast v Avstriji.
*
Kitajski ministrski predsednik T. V. Soong se je odpeljal iz Moskve v Washington. Dr. Soong je izjavil, da so se odnošaji med Sovjetsko zvezo in Kitajsko tesni in prija-telsjki. .	V' .
Agrarna reforma v Jugoslaviji
Pripravljalni odbor jugoslovanskega parlamenta je sprejel zakonski osnutek, o agrarni reformi. Novi zakon temelji na načelu: lastnik zemlje bodi tisti, ki jo obdeluje. Nihče ne bo smel imeti več kakor 35 ha. Kdor obdeluje več zemlje, se bo moral presežku odpovedati. Zemljiški posestniki, ki jih ni moči najti, bodo razlaščeni. Ostane jim samo 5 ha. Zakon se nanaša tudi na cerkvena in samostanska posestva.
Država lahko pridrži posamezna posestva v gospodarske namene (vzorna posestva, kobilarne, semenogojhe postaje). Katerikoli dobiček iz dobe nemške zasedbe, v kolikor presega 6000 avst. šilingov, zapade državi. Ta bo iz zaseženega denarja ustanovila fond za obnovo podeželskega gospodarstva. Poseben proglas poziva prebivalstvo, naj podpira oblasti, ko ugotavljajo vojne dobičke. Ljudi, ki «e skušajo zakonskim določbam ogniti, je treba ovaditi.
Cvetje in klasje
Koroško demokratično izročilo
Domoiracija je beseda, ki jo uporabljajo skoraj vsi narodi. Sposojena je od Grkov m pomeni po naše ljudovlado, torej tako obliko državne ureditve, kjer odloča ne volja kakega posameznega voditelja ali majhne skupine, ampak volja vsega prebivalstva v državi. Občani izberejo izmed sebe najsposobnejšega in najpoštenejšega moža za župana, razen tega pa še občinske može, ki pomagajo županu upravljati občino. Državljani izberejo na volitvah poslance. Iz poslancev se sestavi vlada, ki prevzame vodstvo države, dokler uživa zaupanje volil-cev Vodja najmočnejše politične stranke postane predsednik vlade itd.
Korošci se lahko pohvalimo, da ta oblika državne ureditve najbolj odgovarja naši naravi. Dokažemo namreč lahko, da smo imeli svojo demokratično državo pred davnimi stoletji.
na kmetih, narodu v pouk, naj se zadovoljuje s tem, kar prinaša in prireja domača dežela, in naj ne hrepeni premočno po vinu in drugih tujih nasladih.
Poleg že omenjenih šeg je treba omeniti še službo požigalnika. Ta je zažgal v trenutku, ko je vojvoda na kamnu vihtel meč in prisegal, nekoliko grmad v dokaz goreče ljubezni in vdanosti vsega naroda do bodočega kneza.
Izpod krnskega gradu se je vmeščeni vojvoda napotil preko Gosposvetskega polja od njegove zahodne na vzhodno stran v starodavno in veličastno gosposvetsko cerkev, kjer je najvišji deželni duhovni dostojanstvenik pel slovesno sveto mašo, pri kateri so mu stregli drugi višji duhovniki.
Pri božji službi v gosposvetski cerkvi je mašujoči duhovnik blagoslovil in posvetil deželnega kneza, ki j« bil doslej še vedno
Kak« je prišla Brazilija do svofega imena
„Knraveče" veje drevesa, podobne žilam iz telesa orjaških živali
m “
f ...* J--,
Korošci smo imeli svojčas samostojno kneževino Karantanijo. Koncem osmega stoletja, ko so se naši predniki pokristjanili in so krščanski knezi zasedali korotanski vojvodski stol, se je udomačil poseben obred umeščanja. Ta obred nam je zapisal prvi domači letopisec, opat Janez Vetrinjski. Živel je koncem 13. stoletja in je opisal umeščanje Majnharda Tirolskega približno takole:
„Prvi dan meseca kimavca 1266 so povzdignili po starodavni šegi slovesno na vojvodski stol Majnharda Tirolskega.
Na podnožju Krnske gore, zdaj gore sv. Urha blizu cerkve sv. Petra, se namreč nahaja kamen, na katerega sede svobodni kmet po rodu Edlingerjev, ki je imel to pravico v svoji lasti po dednem pravu že od starodavnih časov.
Kmet drži z eno roko marogastega bika, z drugo pa kobilo enake barve. Ne daleč od njega je stal deželni knez, oblečen v sivo raševino in obut v kmetske čevlje. Imel je deželno zastavo in obdajali so ga plemiči in deželni vitezi. Med njimi je moževal goriški mejni grof kot grof deželnega dvorca * dvanajsterimi zastavami, poleg njega pa po-kneženi tirolski grof kot deželni grof in vsi drugi deželni velikaši v najsijajnejši praznični opravi.
Vojvoda se s palico v roki približa kmetu na kamnitem sedežu in ta ga vpraša v slovenskem jeziku: „Kdo tako prihaja?" Okoli stoječi odgovore: „Deželni knez je." Kmet povprašuje dalje-. „Ali je pravičen sodnik, ki išče blagor domovine? Ali je v svobodi rojen ter prijatelj in zaščitnik prave vere?" Vsi odgovore: „Je in bo vedno!" Kmet nadaljuje: „Po kateri pravici pa me more pregnati s tega sedeža?" — „Dobiš šestdeset beličev, marogastega bika, kobilo in obleko, ki jo ima zdaj knez na sebi; prost boš ti in vsa tvoja hiša vsakterega davka."
Zdaj se kmet rahlo dotakne z desnico kne-ževega lica ter ga še enkrat opomni svete dolžnosti pravične sodbe. Odstopivši z vojvodskega sedeža odžene živinčeti s seboj.
Knez pa postavi, oblečen kakor je, na preprosti kamen, ki ga je pravkar zapustil svobodni kmet, potegne svetli meč, ga zavihti na vse štiri vetrove ter se roti in prisega, da hoče biti vsem sodnik po dolžnosti in pravici. Pridružil se je običaj, da se je knez napil iz preprostega kmečkega klobuka čiste studenčnice, kakor je to navada
Mythus se moti!
Rosenberg trdi, da je Kristusovo življenje le legenda, več ali manj lepa, ali izmišljena povest. Ali ti trditvi sam ni prav verjel in je iskal Gospodov rodovnik. Morebiti je hotel posnemati evangelij, ki prinaša Gospodov rodovnik:	„Abraham je rodil Izaaka,
Izaak je rodil Jakoba i- t. d." Potem nam sveti evangelij natačno poroča o vsem, kar se je godilo: Kako je angel Gabriel pnsel v Nazaret k Devici, ki ji je bilo ime Marija, ter ji je naznanil Gospodovo rojstvo, ki se je uresničilo na prvi božični praznik v Betlehemu. Rosenbergu je evangelij samo legenda, on pa je našel resnico, in kakšna je ta? Mythus-basen pravi, da sveti Efraem, najznamenitejši pisatelj vzhoda in Cerkveni Oče, ki je umrl leta 373., poroča, da ima Jezu* očeta Latinca, mati pa mu je ženska i* plemena Dan. Tako svet poročevalec, ki je tako blizu vsem dogodkom, ki se vršijo okoli Kristusa, to bi nas moralo plašiti. Ali stvar ni takšna. Učenjaki so v Efraemu iskali h» tistega poročila niso našli! Le pisatelj Jung je to poročilo vpisal k neki Efraemovi pridigi. Učenjaki, ki so pripravljali odgovor Rosenbergu, so iskali dalje. In glej našli so-, ko se je tiskala sirsko • latinska izdaja Efra-m j* s to knjigo vred tialtal pisatelj
V Sv. pismu čltamo, da je veljaku Kisu zmanjkalo nekaj oslic. Velel je sinu Savlu,-„Vstani! Pojdi jih iskat!" Savel se je res odpravil — pa glej, kaj se je zgodilo? Naletel je na Samuela in ta ga je mazilil za kralja. Mesto izgubljenih očetovih oslic je Savel našel kraljestvo.
Prav tako je leta 1500 po Kristu portugalski morjeplovec Cabral učakal radostno iznena-denje. Kralj Emanuel Srečni ga je poslal po svetu gledat, kako je s potjo v Indijo, ki jo je bil malo prej odkril Vasco da Gama. Ko je Cabral plul proti ravniku, so se ga polotili vzhodni vetrovi ter ga prignali daleč na zahod. Mesto v Indijo je mož prijadral v Ameriko in tam odkril — Brazilijo.
Pa ne morda, da bi bil Cabral tisti, ki je novo odkritje tako krstil. Bil je Veliki petek, ko je stopil na suho. Dal je napraviti ogromen lesen križ ter ga pritrditi na najvišjo palmo, ki je rastla blizu obale. Potem je na vse vetrove razglasil, da zaseda v imenu portugalskega kralja „Uho da vera Cruz", to se pravi „otok resničnega križa". Cabral je namreč mislil, da ga je zaneslo na otok, ki sameva sredi neizmernega oceana.
Po zasedbi domnevnega otoka je odpremil ladjo v Lisbono poročat kralju, da se mu je država povečala. Z ostalimi ladjami je jadral nazaj proti vzhodu, da pride okoli Afrike vendarle v bajno Indijo. Zgodovina poroča, da je nazadnje dospel tja, kajpa ne brez bridkih žrtev.
Ves zadovoljen je kralj Emanuel Srečni vključil novo deželo v svojo kolonialno po-
•
Jakob iz Nisibe, ki je pa živel 300 let za Efraemom. Ta knjiga se je vezala od knjigoveza z Efraemom vred; v tej knjigi pravi Jakob iz Nisibe, da bo Antikrist se rodil od ženske iz plemena Dan, in oče mu bo Lati-nec. Efraem pa o Antikristu samo pove, da bo privzel podobo pravega Pastirja. Pristaši Rosenbergovi in Voditeljevi ne verujejo v čudeže, torej tudi ne v čudežno rojstvo Zveličarjev© iz Marije Device. Ali je kaj takega mogoče ali ne? Pri Bogu ni nič nemogoče. Da je mogoč človek, ki nima očeta, je vendar razvidno iz postanka prvega človeka. Vsak človek mora v sedanjem naravnem poteku imeti očeta in mater. Edino pametno raz-motrivanje nam pove, da prvi človek ni imel ne očeta ne matere, pred prvim človekom na svetu ni bilo nobenega očeta in nobene matere. I« če razmotrivamo naprej, moramo pripoznati, da je drugi človek imel le očeta, ali mater, ne pa očeta in mater, ker je bil pred njem en sam človek na svetu. Vernik je dobro poučen o Stvarniku, o Adamu in Evi. Nevernik pa mora reči: ne vem, kako je bilo, ali moralo je biti tako, da je prvi človek bil brez starišev in drugi je mogel imeti samo očeta ali samo mater. Ce potem vera uči, da Sin božji na svetu ni imel očeta, se s tem ne trdi nič izrednega, ko se je »ekaj podobnega vririlc * prvim in drugim
v kmetski obleki' po cerkvenih naredbah.
Po končani božji službi se knez preobleče in sede s svojim spremstvom za mizo k slovesnemu, sijajnemu obedu, pri katerem so spodobno opravljali svoje službe deželni maršal, deželni stotnik in deželni dvorni točaj.
Po slovesnem obedu se odpravi knez z vsem spremstvom na bližnje Virunsko polje pod Gospo sveto, kjer še dandanašnji stoji vojvodski stol. Izklesan in sestavljen je iz kamenja tako, da ima dva sedeža, enega obrnjenega na vzhodno, drugega na zahodno stran. Na prvem je sedel sam vojvoda, deleč deželne najeme in pravico, na drugem pa je delil svoje najeme goriški mejni grol kot naddvornik koroške dežele."
Tako nam je Janez Vetrinjski opisal obred umeščanja koroških vojvod, kakor so ga obhajali še v 13. stoletju. Obred se je ohranil vse do leta H14., ko se je Ernest Železni dal slovesno ustoličiti po celem nekdaj običajnem obredu.	Č. R.
sest. Tako je ostalo več kakor tri sto let. Odobril in potrdil je tudi ime. Toda imenu ni bil usojen dolg obstanek. Ljudje so se rajši oprijeli drugega naziva. To je šlo povsem naravno, brez hrušča in trušča. Niti rahla sled kake nepokorščine ni obsenčila srečne Portugalske.
Kmalu so se v novi koloniji pojavili naseljenci ter začeli saditi sladkorni trst in druge koristne rastline. Tla so bila rodovitna in zato so kolonisti lahko izvažali v matično deželo polno pridelkov. Doma so znali vse te dobrote ceniti, najbolj so jim pa bile všeč veje neznanega drevesa iz pragozda.
Čudne so bile te veje! Zdele so se podobne žilam iz telesa orjaških živali. Če si vejo prelomil, se je prikazala živordeča barva. Človek bi bil menil, da ga vsak hip obrizgne kri. Pa ne, kri se ni pretakala, marveč je bila videti strnjena. Če so take prelomljene veje ležale na kupu, je ob bežnem pogledu nastal vtis, kakor da tli žerjavica.
„Mar ni to braza (oglje)?“ so vzklikali Spanci.
„Res, res! Pravcati Pao da Brazil (les žarečega oglja)!" so pritrjevali Portugalci.
Iz tega lesa se je dalo črpati kaj uporabno barvilo. Obneslo se je v mnogih primerih. Bilo je boljše od vsega, kar je do tedaj služilo za barvanje. Res je, že stari Feničani so umeli barvati na škrlat, toda kako dragi so bili njihovi škrlatpi plašči! V enem samem plašču je tičalo premoženje. Tako oblačilo je bilo za kralje, ne za navadne smrtnike.
Pomenilo je pravo srečo, da se je našel v
človekom. Ali Kristus ni sin matere Danske in Latinca, in tistega nam ne poroča Efraem marveč vse nekdo drug, in tisto se piše o Antikristu, ki šele pride. Bog ve kedaj.
Potem pa Rosenberg zopet pravi, ker pač nima nobenega prepričanja, da „krščanstvo sloni na neki v Siriji nastali Krestos-legendi". Krestos je v resnici Kristus. Kristus pomeni maziljenec, Krestos pa pomeni Dobrega. Nekateri pisatelji so mnenja, da bi se morali mi nazivati Dobri med nedobrim poganskim svetom, ne pa kristjani po Kristusu ustanovitelju naše vere.
Torej v Siriji je baje nastala legenda o Krestosu. Ali dokazati se da, da v Siriji nikoli in nikjer niso poznali kake Krestos-legende. V kateremkoli sirskem pisatelju bi se morala takšna legenda najti, in potem šele bi smel Rosenberg trditi, da se najde, Ali nekje drugje se najde beseda Krestos. Rimski pisatelj Sueton je leta 120. pisal o življenju cesarja Klaudija in pove v tem spisu: Klaudij je izgnal iz Rima Jude, ki so na prizadevanje nekega Kresta vprizarjali nemire.” (VitaClaudii 25.) Kako tedaj?' Ali Bi vendarle živel leta 120. Krestos? Ne! Pogani so mislili, da je krščanstvo židovska sekta. Kaj čuda? Kristus je judovskega rodu in apostoli so bili vsi Judje. Krščansko pri-digovanje je Jude strašno vznemirilo in za-sledovali so kristjane z najkrutejšim so-
Kiit ja maša na Virkah
Vodja in oče koroških Slovencev v preteklem stoletju, Monsignor Andrej Einspieler, je že bil spoznal, koliko dragocenega narodnega blaga je skritega v premnogih pravljicah, ki so Si jih ■ pripovedovali koroški Slovenci Marsikatere pravljice so bile že takrat — pred 30 leti — znane le še starim ljudem, mladina jih ni več poznala. Z priobčenjem v svojem časopisu „Mir" je Einspieler mnoge slovenske koroške pravljice, ki so s svojo vsebino večinoma vezane na kak kraj, otel sigurne pozabe. Pravljico, ki jo priobčimo danes, je poznal v malo drugačni obliki že Einspieler kot „Kačjo mašo v Vredljah":
V vredljanskih dolinah in jarkih je bil nekdaj zelo vlažen svet in vse je kar mrgolelo strupenih kač. Bilo je te ‘golazni toliko, da si nihče ni upal v dolino. Ljudje 'so prebivali le po hribih, in celo tu so jih začele vznemirjati kače, ki so se vedno bolj množile. Z vsemi sredstvi so se branili kmetje, toda vse je bilo zaman; že so začeli misliti na izselitev iz tega kraja, kjer niso več biti varni svojega življenja.
Ko je bila kačja nadloga največja, pe. pride slučajno v ta kraj neki Lah po imen« Fritelo. Ta je obljubil kmetom, da bo pokončal vse kače, če le ni bele. kačje kraljice med njimi. Kmetje so ^nu po pravici odgovorili, da. .še nikoli niso videli bele kača. Tedaj reče Lah: „Ako bi se pa vendarle pojavila bela kačja kraljica in me umorila, morate za mene ustanoviti sv. mašo, ki se bo vsako leto enkrat brala za blagor moje duše." Na pripravnem mestu je potem dal nanositi v velikem krogu drv iz suhih vej» sam pa je stopil v sredino kroga. Nato je na več mestih suhljad zažgal in kmalu je bil obdan od . gorečega obroča. Sedaj potegne Fritelo iz žepa piščalko in začne na njej piskati brez prestanka prekrasne melodije. Hipoma so se na vseh koncih in krajih pojavile neštevilne kače iz svojih skrivališč; gnane od neznane moči, so silile * vseh strani proti Fritelu, ki je sredi ognjenega kroga neprenehoma piskal na svojo piščalko. Kače niso mogle drugače do njega kakor čez ogenj, kjer so seveda vse zgorele. Kmetje, ki so iz sigurne daljine opazovali ves prizor, so vzklikali od veselja, ko so videli, da je, Lah res pokončal skoro že vse kače. Tudi Fritelo je mislil, da je že vse srečno prestal; tedaj se nepričakovano pokaže velika bela kača. Kakor kolo se požene čez ogenj, se ovije okrog Fritela in ga potegne v ogenj, kjer je z njim vred zgorela.
Ko so si preplašeni kmetje upali blizu, so našli samo še zogljenele kosti nesrečnega Laha, od kačje kraljice pa sploh ni ničesar ostalo. Postavili so na.tem mestu cerkev in ustanovili „kačjo mašo" za Fritela, ki se je vsako leto enkrat brala. Kač pa od takrat na Vredljah ni bilo veq.	H. B.
Novem svetu „les žarečega oglja". Rdečilo, ki ga je nudil ta barvarski les, je bilo trpežno in obenem dovolj poceni. Kaj kmalu so se ljudje na Portugalskem navadili, da so čudoviti les zaradi podobnosti z žerjavico kratko in malo imenovali „tleče oglje" ali brazil. Po naše bi se reklo pražiljka. Kar nič dolgo ni potem trajalo, pa se jim je zdelo naravno, da kolonijo, kjer je bila pražiljka doma, krstijo za deželo pražiijke ali brazilsko zemljo. Jedrnato govorjenje je obe besedi strnilo v eno samo — nastala je „Brazilija". Iz ljudstva je novo ime hitro prodrlo do uradov in pa v širni svet. Ob smrti kralja Emanuela so že povsod v Evropi vedeli, da šteje med portugalske kolonije tudi velika in bogata Brazilija.
A. Z.
vraštvom. Napadli so svetega Petra in zaprli, ter pripravili vse, da ga usmrtijo, a angel božji ga je rešil iz ječe. Napadli so svetega Štefana in ga kamenjali. V Damasku so hoteli ujeti svetega Pavla, ki jim je pa ušel čez mestni zid v košari, ki so jo prijatelji spustili čez zid. V Lystri so svetega Pavla kamenjali. V Efezu so naščuvali zoper apostole delavce kovinarje, ki so izde-lavali za trg podobice boginje Dijane. Najbolj nevarno je bilo v Jeruzalemu. Dejanje apostolov, in to ni legenda, pripoveduje (Dej, 21. 27.): „Videli so apostola Pavla v templu, priredili so upor, zagrabili so apostole in kričali: Možje Izraelci, pomagajte, to je človek, ki uči zoper narod in zoper postavo." Le rimski vojaki so tedaj apostola -rešili iz rok njegovih rojakov.
Takšni nemiri so se povsod ponavljali, in cesar Klaudij je fanatično judovsko sodrgo pregnal iz Rima, ali ne, ker so od Kresta bili naščuvani. Krestos je tedaj bil že davno odšel v svoje večno kraljestvo, marveč ker so se proti krščanski veri upirali z batom in nožem. Poročilo Suetonija nam priča ne o Krestovi legendi, marveč da se je v Rimu oznanovala Kristuso-.-a vera, in drugo, kar nam te besede povedo, je, da je Kristus živel. Živel je pfed letom 120., ko se je pisalo o tem izgonu. Sueion nam je priča iz poganov, da je Kristus zgodovinska oseba. V. R»
KOROŠKI GOSPODAR
jt
Kmetje kot vremenski preroki
V pratikah in koledarjih se nahajajo do-jtikrat kmečka vremenska pravila. Marsikateri meščan si je pri tem morda že mislil: „Kaj bo neumni kmet prerokoval vreme! Saj imamo v mestih znanstvenike in učenjake, ki se s tem pečajo." Ta sodba pa ni pravična; seveda lahko dandanes znanstveniki na podlagi posebnih opazovanj in s pomočjo različnih priprav in aparatov napovedujejo vreme v naprej, večinoma prav, včasih pa tudi krivo. Kmečke vremenske prerokbe pa *o prastare in so nastale v časih, ko ni bilo priprav niti aparatov, čisto naravnim potom.
Noben atan namreč ni tako odvisen od vremena kakor kmet; vsa pridnost je zaman, če vreme ni ugodno. Zato ima kmet doVolj vzroka z vso skrbnostjo gledati na vreme in opazovati predznamenja lepih ali deževnih dni. Kar je oče skozi mnogo let opazoval, to pove svojemu sinu; ta zopet sam opazuje in še kaj doda iz lastne izkušnje, in tako grede te izkušnje od roda do roda ter le malokdaj goljufajo, ker so preizkušene morda skozi več sto let.
Prerokovanje vremena se lahko nanaša ali samo na en dan in en kraj ali pa na celo deželo in daljšo vrsto prihodnih dni. Mnoge prerokbe so tekom časa dobile obliko pregovorov in si jih ljudje tako lažje zapomnijo. V naslednjem navajamo celo vrsto najbolj znanih vremenskih prerokb slovenskih kmetov.
Ce se zvečer rudi nebo nam oznanja vreme lepo, če se pa v jutro nebo rudi, že pred večerom dež škropi.
Ta prerokba je v tej ali drugi obliki gotovo znana mnogim našim čitateljem. Tudi i* noči sklepa,kmet na vreme prihodnjega dneva:
Če ponoči mnogo zvezd blišči, potem deževje daleč ni!
Znana in dobra je tudi sledeča prerokba: Ce veter roso po tleh suši, še kmalu potem nebo stemni.
Ce še namreč rosa spremeni v soparo, nastanejo oblaki. Čudno, a mnogim — zlasti planinskim — kmetom znano kot točno je sledeče pravilo:
Če se živina navkreber pase,
^ Na lepe ure vreme ravna se;
Ce se pa pase od zgoraj navzdol, bomo imeli dežja dovolj.
Dostikrat se uresniči prerokba:
Ako zgodaj v jutro grmi, se popoldne ponovi.
Različni kraji imajo seveda svoje lokalne prerokbe, n pr. če ima gotova gora zvečer megleno kapo, bo naslednji dan deževalo, itd.
Mnogo prerokovanj imamo za celo leto ali za letne čase. Nekateri kmetje prerokujejo vreme za prihodnje leto iz dvanajstih dni pred Božičem, drugi pa iz časa od Božiča do Sv. Treh kraljev.
V	različnih oblikah je znana prerokba:
Če je o Božiču zunaj gorko, bo v Veliki noči za pečjo.
Dalje:
Na svečnico vedro nebo, kaže na leto slabo.
Po svečnici lahko pride še dolg mraz, zato je prav, če kmet v začetku zime s senom in slamo varčuje:	\
Ce nam o svečnici sveča sveti, mora kmet še polovico krme imeti.
Ne samo veliki prazniki, tudi dnevi, na katerih slavimo različne svetnike, so v naših kmečkih vremenskih prerokbah zelo važni. Na pr.;
Sveti Matija, led razbija; če ga ni, ga pa naredi.
V	tistem času, okoli 24. februarja, se namreč vreme po navadi izpremeni. Ce je bil dotlej mraz, zima odjenja; če je pa bilo lepo, mraz še enkrat pritisne, prej ko zima slovo vzame. Izkušnja dalje uči, da marc ali sušeč mora res biti „sušeč": lepo in suho vreme v marcu je ugodno za dobro letino. Resnično je tudi pravilo, da mora biti v aprilu deževno vreme. Po suhem marcu iz-
dneve in sv.
sušena zemlja potrebuje mnogo mokrote, da more roditi. Majnik mora biti hladen in moker; znani so „ledeni možje"; Pankracij, Ser-vacij, Bonifacij, ker ob tem času rad nenadoma pritisne mraz. Ce je o kresu ali pred njim dosti dežja, potem sledi lepo leto; ako je pa o kresu suho, dežuje julija in avgusta, to je potem mokro in slabo leto. Odločilen za vreme je tudi dan Sv. Medarda. Ce takrat dežuje, potem še dežuje štiri tedne. Druga prerokovanja se opirajo na Marijinega obiskovanja, sv. Marjete Magdalene. V avgustu pravijo:
Kakor pokaže sv. Jernej, taka bo jesen za naprej.
Zakaj tudi jesen je zelo važna za kmeta. Iz jesenskega vremena pa že sklepa zopet na zimo:
Ce sv. Martin goske po ledu vodi, ob Božiču z njimi po blatu brodi.
Tako je krogotek kmečkega leta končan. Ta prastara vremenska pravila so vsem kmetom znana in od njih tudi zelo upoštevana. Seveda se včasih zgodi, da muhasto vreme postavi kmečke prerokbe na glavo. Toda tudi „vremenski učenjaki" so včasih krivi preroki! Vendar lahko za oba rečemo, da take redke izjeme le potrjujejo pravila.
H. B.
šejii note Koroške zbornice zo prehrano, poljedelstvo in gozdarstvo
Na prvi seji nove Koroške zbornice za prehrano, poljedelstvo in gozdarstvo, ki jo je otvoril predsednik Gruber, se je predvsem razpravljalo o nujnih nalogah prehrane na Koroškem.
GOVOR PREDSEDNIKA GRUBERJA
Predsednik Gruber je podčrtal resni položaj prehrane na Koroškem. Člani zbornice morajo napeti vse svoje moči glede na resno vprašanje prehrane, ki je nastalo ob propadu Nemčije.
Britanska vojaška uprava je po poročilih Koroške zbornice takoj priskočila na pomoč, za kar se ji izreka najtoplejša zahvala.
POZIV KOROŠKIM KMETOM
Predsednik Gruber poziva vse kmetovalce, da pripomorejo z vsemi sredstvi k prehrani koroškega prebivalstva in to vse dotlej, dokler ne prispejo zaloge v večji izmeri od drugod.
Deželni svetnik Ferlitsch je Koroški' zbornici za prehrano, poljedelstvo in gozdarstvo obljubil podporo s strani deželne vlade.
Ing. Tauschitz je poudarjal nujnost sodelovanja zbornice z ostalimi zadrugami.
GLAVNE NALOGE KOROŠKE ZBORNICE
Koroška zbornica za prehrano, poljedelstvo in gozdarstvo ima kot član državnega
prehranjevalnega gospodarstva izvesti naloge deželnega prehranjevalnega urada.
Podpredsednik dr. Paula je podal pregled o položaju prehrane in opozarjal na to, da se mora oddati ves prebitek žita.
Razpravljalo se je nadalje tudi o odredbah in ukrepih, ki se bodo izdali glede oddaje vseh presežkov, pa tudi o zakonskih določilih, ki se bodo morala uporabiti pri vseh onih, ki ne bodo izpolnili svojih obveznosti glede oddaje.
Ob koncu je predsednik Gruber ponovno predlagal tesno sodelovanje vseh, ker le na ta način bo mogoče odkrižati se nadloge, ki nas mori.
Ravnanje z našo vprežno živino
Večkrat imamo priliko opazovati, kako ljudje surovo ravnajo s konji in drugo vprežno živino. Posebno pri mladini se opaža ta brezsrčnost. Konji se brez potrebe naganjajo z bičem in z vajeti, čeprav bi brez takega preganjanja prav tako peljali. Ravno-tako se konjem, ki vozijo v hrib, ne dopušča noben počitek. Kadar pa že konji res obstojijo sredi poti navkreber, se mora potegniti za zavoro ali položiti kamen pod zadnja kolesa. Pri tem se konjem nožne mišice nekoliko odpočijejo in lažje bodo vlekli naprej.
Sušenje letošnjega sadja
Posebno letos je konzerviranje sadja zelo potrebno. Predvsem sušenje.
Pri tem ne potrebujemo kozarcev za vlaganje, niti sladkorja, ki nam ga že itak tako primanjkuje. Jabolka najbolje posušimo na zraku. Jabolka razrežemo na drobne koščke, odstranimo pečke ter damo krhlje sušiti na sonce. Seveda je bolje, če se jabolka olupijo, saj olupke lahko porabimo za čaj. Dobro je, če jabolka pred sušenjem namočimo v slano vodo (na 1 liter vode 8 gramov soli), kajti drugače se na soncu lepa svetla barva izgubi. Da se nam muhe ne pasejo po sadju, pokrijemo jabolke z mrežo. Jabolka so suha, če nam pri prelomu krhljev ne pride sol iz njih. Paziti pa moramo, da se nam preveč ne posuše, drugače niso tako dobra. Ko se jabolka na soncu suše, jih moramo večkrat obrniti. Hruške, marelice in slive lahko samo v pečici posušimo, ne na soncu.
Hrušk ni treba olupiti, damo jih samo na polovico, marelicam in slivam pa odstranimo peške. Male hruške posušimo kar cele.
Ko smo sadje namočili za trenutek v osoljeno vodo, ga položimo na plošče ter postavimo v pečico, ki naj ima približno 80—90 stopinj toplole. Temperatura mor« biti vedno ista, če hočemo, da bo sadje imelo dober okus in lepo barvo. — Ce nimamo plošč, lahko vzamemo za sušenje tudi posodo za peko kruha ali nekaj podobnega. Sadje, ki je dovolj suho, vzamemo iz peči in ga pustimo še nekaj časa na soncu. Za shrambo suhega sadja so najbolj primerne male vrečice, katere obesimo na zračen prostor.
Sadjarstvo jn njegov pomen
Kmetovalec z južnega brega Vrbskega jezera nam piše:
V	zadnji številki „Koroške kronike" beremo članek o sadjarstvu. Pisatelj ima čisto prav, da je to najbolj pozabljena panoga. Vzroki za to so različni. Na eni strani vidimo, da je tudi pri tej gospodarski panogi zapustila vojna svoje sledove. Pomanjkanje strokovnjaške nege v preteklih letih in pomanjkanje kemičnih sredstev za škropljenje je v tem oziru najbolj očitno. Naprednega sadjarstva si brez teh modernih pripomočkov danes pač ne moremo misliti.
Žalibog se še vedno najdejo gospodarji, ki pomena sadjereje v skupnem gospodarstvu niso spoznali, ali pa ga podcenjujejo.
A ravno v tej stroki se trud in stroški mnogokrat izplačata, ne samo, da prinese gospodarju marsikak Šiling v hišo, ampak je ves narod deležen koristi, ker je uživanje sadja steber narodnega zdravja.
V	prvi vrsti bodi v bodočnosti naloga naših kmetijskih organizacij, da pokažejo naši podeželski mladini, kako se negujejo sadovnjaki, saj bo ravno ona nekdaj užival« sadove.
Kačji strup in čebelni pik
te pred kakimi desetimi leti so na Francoskem dognali, da se kačji in čebelji strup med seboj pobijata. Zato se lahko cepi kačji pik s strupom iz čebelnega žela, čebelni pik pa s strupom iz gadjih zob. Poizkusi so pokazali, da je oseba, ki so jo pičile čebele na dvajsetih mestih, dejanski nesprejemljiva za gadji ugriz.
Je II mogoča lailoslna pretirana siela?
Sir John Russell
Pisatelj tega članka je potomec angleške I kmetske rodbine. Dolgo vrsto let je bil ravnatelj enega največjih poljedelskih zavodov na svetu. Zavod stoji, v bližini Londona. Sir John Russell pripada danes kot vodilen član odboru UNRRE za obnovo kmetijske proizvodnje v Evropi.
Dve tisoč milijonov ljudi živi na zemlji. Ali jim je mogoče nuditi dovolj hrane? Trdim brez oklevanja, da je to mogoče. Pri tej trditvi se opiram na veliki napredek minulega pol stoletja.
Zakaj je bil napredek tolik? Zato, ker se je kmetijstva polotila znanost. Dokler je bilo kmetovanje zgolj le zadeva spretnosti ali izročila, je šlo z napredkom počasi naprej. Poglejmo kmečki voz! Stoletja se ni spremenil. A znanost, kaj je ta storila? Uvedla je traktor in z njim pospešila proizvodnjo na kmetih, da nikoli tega.
Prav znaten razmah je učakala živinoreja. Morda je to ne toliko zasluga znanosti kot take. Hvala gre tu bolj možem, ki so se že rodili kot umni rejci. Izkazali so se kot nekaki oblikujoči umetniki, ki so umeli iz živilskega sveta privabiti skrite ali speče sile na dan. Takt možje posvečajo vse svoje življenje samo živalstvu In dostikrat žrtvujejo pri tem celo svoje premoženje. Posebno so se v tem oziru odlikovali Angleži, Cele črede plemenske živine je Velika Britanija razposlala v vse zmerne podnebne pasove sveta.
Se« sodijo tudi farmarje v Avstraliji in Kanadi, ki umno pospešujejo rejo donosne živine. Pomislimo le na poplemenitev ovce merinovke Izza dni, ko je prva ovca dospela v Avstralijo. Enako tako je prav, če pojemo
I hvalo danskemu kmetu. Uspelo mu je vzrediti prašiče, ki dajejo najboljšo slanino, in krave, ki dajejo višek sirovega masla.
Malo koristi, če take stvari imamo, a ne vemo, kako bi jih s pridom uporabili. Tu je prilika, da poseže vmes znanstvenik. Njegova naloga je, da nam pokaže, kako naj vse te stvari; novo pšenico, boljšo živino, boljša gnojila, traktorje pravilno med sabo povežemo. Opravila na kmetiji se morajo vrstiti tako, da se strnejo v sliko ugodno uspevajočega kmetskega posestva.
Tudi kmetijstvo 20. stoletja je odvisno od naravnih pogojev. In kadar se te naravne sile zasučejo v katastrofalno smer, kadar nas obiščejo epedemije, suša, zoperni vetrovi itd., tedaj je pač hudo, a ne več tako hudo, kakor v starih časih. S stroji lahko marsikaj omilimo. Ce ima n. pr. kmet dovolj strojev, lahko žetev hitreje pospravi ter jo tako odtegne raznim nevarnostim.
Do vojne so poljedelski strokovnjaki iskali potov, kako bi mogel kmet svoje pridelke čim ceneje spraviti na trg. Res so v tem oziru dosegli kar lepe uspehe. Cim naprednejši je kmet bil, tem očitneje se mu je položaj popravil. Naravno je, da se ta smer ne sme opuščati. Toda, ali se bomo s tem zadovoljili? Po gornjem načinu se je vsaka kmetija trudila, da vsakega hlapca pripravi do čim večje delavnosti. Morda bi se odslej kazalo posvetiti še drugemu problemu; izvabiti čim več zakladov iz zemlje.
Kar zadeva mlekarstvo, se je izkazalo, da so srednje kmetije najboljše. Srednji kmetje Nove Zelandije In Danske proizvajajo menda najboljše sirovo maslo na svetu. Za jajca in jagnjeta so manjše farm« na)-
pripravnejše, dočim zalagajo večje kmetije trg s srednjim, a zato precej cenejšim blagom. Dandanes kar dobro poznamo pogoje za najpripravnejšo proizvodnjo teh in onih vrst in tako se je dala proizvodnja stopnjevati kakor še nikoli. Kajpa velja to za napredne dežele. V mnogih pokrajinah Indije in na Kitajskem tičč še globoko v starih razmerah.
Že se kažejo obrisi bodočega razvoja: država posega vmes. V najizrazitejši obliki se to godi v Rusiji, kakor je vobče znano. V drugih državah podpira vlada kmete pri velikih načrtih, ki bi se jih privatniki strašili. Kot poučen primer te druge vrste gre navesti Zedinjene države.
Dolina reke Tennessee je bila svoj čas vsa v gozdovih. Kolonisti so jih posekali ter svet spremenili v oranico. Ali kaj so učakali? Deževnica, ki je prej počasi pronicala in se v studencih zopet javila, se je zbirala v hudournike in ti so odnašali rodovitno prst kar na veliko. Vsako leto je večja ali manjša povodenj uničila plodove človeškega dela. Naposled je država ustanovila „Upravo doline Tennessee", a to je pomenilo, da pride tamkajšnje kmetijstvo pod javno varuštvo.
Prva skrb je bila, da se zemeljska površina znova pokrije z rodovitno prstjo. Opustiti je bilo treba žltorodno gospodarstvo ter sejati travo In deteljo. Marsikatera terasa je morala nastati In tudi sicer je čakalo ljudi veliko dela, ki ga posamezna kmetija nikoli ne bi zmogla. Država je poslala štab poljedelskih strokovnjakov in po njih načrtih kakor tudi pod njih vodstvom so se kmetje lotili dela. Nikogar niso policijsko silili. Delo je bilo prostovoljno, a zaradi drugih se ga nihče ni ogibal.
To načelo prostovoljnosti se je celo še razširilo. Nastale so n. pr. vzorne kmetije. Kmetje so se dogovorili, da bo eden med njimi svojo kmetijo tako ur«]«val, kakor )«
agrarni strokovnjak to svetoval. Vsi kmetje so upravičeni, da pogledajo v poslovne knjige in zahtevajo pojasnilo. Na ta način se je dal dober del opustošene zemlje zopet rešiti za narodno gospodarstvo. Žetve so se večale, poplave so prenehale, elektrarne so znova delovale, več toka je v tovarnah proizvajalo več gnojila In to je zopet pomenilo večje in boljše žetve.
Drug primer je znan iz Indije. V severo-zapadnem kotu Indije teče reka Ind skozi pokrajino Sind. Ogromni predeli tam okrog so bili puščavski. Pa so prišli Angleži ter zgradili Lloyd-nasip pri Sukkurju. Od leta 1932 dalje namaka Ind širne predele na desnem in levem bregu. Puščava se bolj in bolj umika vrtovom in njivam. Tam, kjer je še nedavno živela peščica ljudi svoje borno življenje, uspeva danes hrana za milijone ljudi: pšenica, stročnice, krma in bombaž. Saj je tudi bombaž hrana, čeprav posredna.
Med vojno je nastalo na Angleškem veliko povpraševanje po hrani. Bila je stiska. Narod je moral živeti. Kmetje so se zavedali svoje dolžnosti. Poprijeli so za delo, in kar so dosegli, meji na čudež. Tam, kjer je pred petimi leti rasla borna trava, rodi zemlja dandanes krompirja v izobilju, č« pa ne krompirja, morda pšenico in to j« še boljše. Kajpa niso mogli kmetje tega čudeža kar tako pričarati. Država je poskrbela za poljedelske svetovalce. Nastal je „Upravni odbor za poljedelstvo v Veliki Britaniji". Ta zasleduje kmetsko delo širom države, in čim nastane kje potreba po traktorjih in orodju, zadostuje nekaj ukrepov upravnega odbora — ie se napoti v dotičnl kraj kolona s stroji. Tvorno sodelovanje angleških mož, žena in otrok priča, kakšen duh preveva narod: duh vza-jemnosti. Naj se tak duh naseli v vsaki deželi sveta, pa bo ljudem dobro — poznati bodo lakoto le še kot besedo.
	M	lil
		lilillr
—^		W'
IZ DOMAČIH KRAJEY
Nezakonski olroci na Karaškem
šest vojnih let. pomeni za nas polom starega reda in polom stare kul ter e. Kultura je nravnoetna zadeva kakor je vzrasla v tisočletni rasti narodov in v tisočletnem ozna-novanju evangelija, ki v Evropi deluje kakor kvas v moki, ko se peče kruh, in kakor sol, • katero se je prepojilo meso, da ne bi gnilo. Nacizem je krščanski kulturi napovedal svoje nasprotstvo. Podlegel je sicer, ali brez posledic ni preminul, in ne vemo še, kaj bo z mladino, ki je v teh letih dorasla brez vere, brez zakramentov, brez avtoritete starišev.
Koroška je bila poprej ie v nravnostnih razmerah na svetu neka izjema. Ravnatelj prevaljskih fuiin Steinbach se je 'pred leti vozil z znanim duhovnikom v Celovec. Obrnil se je na duhovnika: „Povejte mi, kako je to, da za tovarno ne dobim nobene ženske, ki bi ne imela nezakonskih otrok. V moji domovini se je, kar se spominjam, le enkrat zgodilo, da je fant zapeljal dekle; drugi fantje so ga za to tako stepli, da bi ga bili kmalu ubili, dekle pa je moralo iz fare oditi." Ravnatelj je bil katoliški Vestfalec.
Nekaj razlogov vidimo sami in jih moramo videti, zlasti bi jih morali videti gospodje, ki deželo vladajo. Vzemimo leto 1935. še kot normalno in navadno. Se sta država in dežela več ali manj v družabnem miru. Leta 1930. se je rodilo 9400 otrok, izmed katerih je bilo 42.5% nezakonskih. Tujec, ki takšnih številk ni vajen, strmi: kaj pa je tukaj? Ali duhovščina ne vrši dosti svojega poklica? Duhovščina temu ni kriva. Duhovščina deluje in uspeh njenega dela je 57.5% otrok, ki so se rodili iz krščanskih družin. Javno življenje pa je 42.5% drugih pokvarilo. Za letom 1930. se je število rojstev hudo manjšalo, da je bilo leta 1935. samo še 6900 otrok. Ni res, da tedaj ni bilo dela in zaslužka, da ni bilo kruha za družine. Tedaj se je vršila pogubna agitacija za „reguliranje rojstev". Katoliški pisatelji so-svarili in napovedovali božjo kazen. Seve brez uspeha. Konečno je udaril Bog z vojsko in narod je telebnil na nasprotno stran, v prbduciranje otrok brez mere in meje. Leta 1941. je bilo zopet 10.2C0 otrok. Že leta 1942. je število padlo na 8900. To leto je bilo nezakonskih otrok samo 17%, in pri tem so se otroci civilnih zakonov šteli kot zakonski; v primeri z letom 1930. je ta številka izredno ugodna, ker se je število nezakonskih znižalo ori 42 na 17% in smo mogli misliti, da ima zlo nacizma vendarle tudi nekaj dobrega na sebi, ko se mladi ljudje v velikem številu ženijo, in se tako odločno niža poguba nezakonskih otrok. Ali naslednje leto je že prikazalo, da število nezakonskih zopet rase na 23%. Veliko število nezakonskih, ki jih ne varuje in ne oskrbuje družina, je nesreča za toliko otrok, nesreča za toliko mater, nesreča za toliko družin, nesreča tudi za toliko mladih mož, ki so se v tem demoralizirali. Vsako leto pride 2000 nezakonskih otrok, v dvajsetih letih 40.000, z dvajsetimi leti si pomagajo sami. In ta nesreča gre naprej, ni nade, da bi se kdaj polegla ta kuga. Sv. Avguštin naglaša z veliko resnobo v,svojem pouku »de bono ma-trimonii” da se otroci smejo roditi samo iz zakonske veze V tistem spisu pravi, da sicer rasejo tudi nezakonski, a le kakor rase ukradena pšenica, ki jo je tat nasejal. Sveti Tomaž pa pravi, da je družina duševno na-
Polom celotnega gospodarstva nalaga naši deželi v prihodnjih mesecih najtežje naloge. Ena izmed najbolj perečih nalog pa je preskrba kuriva za letošnjo zimo. Nacisti so živeli od substance in uporabili so vse zaloge kuriva za njihov vojni stroj.
Ce nočemo po zimi zmrzniti, si moramo kurivd za zimo sami priskrbeti. Na premog od zunaj ne smemo in ne moremo računati. Preostane nam edino le les v naših gozdovih, kateri se pa mora še le posekati in spraviti domov.
Koroška dežela rabi za letošnjo zimo 491.000 prostornih metrov drv.
Začasna deželna vlada se zaveda tega težkega položaja. In da prepreči najhujše, je ukrenila vse potrebno in izdala dalekosežne ukrepe, med drugim tudi mobilizacijo prebivalstva za sečnjo in spravljanje drv za najbolj potrebne kraje.
Ako se bodo zastavile vse sile in moči celotnega koroškega prebivalstva, bo mogoče rešiti na Koroškem okrog 300.000 ljudi, da ne bodo zmrznili.
ročje, zato nam mora biti jasno, da je narodu družina neobhodno potrebna.
Ravnatelj Madridskega vseučilišča dr. Aznar je pisal pred leti v listu „Das Neue Reich" sledeče: „Družina je naravna in neobhodno potrebna šola, skozi katero mora iti človek, ako naj v normalnem življenju družbi kaj koristi. To je prva šola, ki jo človek pozna, ki mu služi kot zgled. Varih otroških let je družina. Druina vzgaja, ona je pribežališče v vseh iivljenskih težavah, ona je vir tiste sreče, ki jo življenje more dati. Še vedno je družina mogočna učiteljica, ki ji ni para. I* nje prihajajo rodovi boljši, ix nje izvira zavest, da so človeku naložene dolžnosti in da je delo blagoslovljeno, iz nje prihaja ljubezen do domovine, iz nje so vse čednosti, ki se najdejo v ljudeh. Družina je še vedno tista struga, * po kateri se pretaka od roda do roda socijalna dedščina. Po družini se 'predaja premoženje od roda do roda, ne da bi ga bilo treba kupovati. Ni samo moje mnenje, da se predvsem v družini hrani in podaja vera. Brez delovanja družinskih mater bi se evropski narodi kmalu spremenili ▼ tolpe, h katerim
| Za sečnjo in spravljanje drv se pozivajo vsi javni uradniki in nameščenci, vsi obrati | zasebnega gospodarstva in vse moške osebe od 15—60 leta, ki niso zaposlene.
Kdor $e temu pozivu ne bo odzval, nima pravice az dobavo drv, in zgodi se mu lahko, da se mu odvzamejo živilske nakaznice.
Za posekan les se bo izdalo potrdilo, na podlagi katerega se lahko nabavi kurivo. Za časa zaposlitve pri teh delih se bodo izdale zaposlenim osebam dodatne živilske nakaznice.
To delo se bo izvedlo po določenem načrtu. Uradi in obrati prejemajo tozadevna navodila. One osebe, ki se javijo prostovoljno in ki bivajo na najbolj prizadetem ozemlju, dobijo navodila v bivši trgovini Davos, Celovec, Bahnhofstraße 26. Za ostale prizadete kraje se bodo izdala tozadevna navodila.
Poverjenik akcije za nabavo drv vsled stiske: Hans H e r k e, deželni svetnik.
bi morali pošiljati misijonarjev. Kadar otrok pride v cerkev, prinese že od matere s seboj verskega duha. Ne duhovnik, marveč mati je mlademu človeku prvič;odprla pogled v svetle kraje nadnarvnega življenja. Družina hrani vero in jo varuje kakor dragocen zaklad. Njenemu vzgojnemu vplivu se nihče ne more zoperstaviti. Vera obvlada-in uravnava spolne instinkte, da se zabra-nijo pogubni pregreški; družina uči, kaj je v spolnem življenju dovoljeno in kaj prepovedano. Družina daje temu nagonu nadnaravno posvečenje v zakramentu svetega zakona. Vera nas uči, da je družina prišla iz božjih rok. Vera daje družini stalnost, ko proglaša nerazrušljivost zakona. Vera proglaša očeta za gospoda, ko njegovo avtoriteto proglaša za temelj družine. Vera časti mater, ko jo proglaša za družico moža, in v čast obema ukazuje vera, da naj otroci spoštujejo očeta in mater."
Ce je družinsko življenje tolikega pomena, ali moremo molčati, če v deželi živi 40.000 otrok brez družinskega blagoslova? Vsaj k temu pridejo še drugi otroci, ki jim smrt jemlje očeta. Kaj koristi, če imamo v sirotišnicah prostora za par sto sirot, vse drugo pa rase kakor osat na robu polja!
(Se nadaljuje).
Sv. Lenart - okrevališče za bivše politične kaznjence
V čudovito lepi okolici 1100 m nad morsko gladino leži letovišče Sv. Lenart, ki je sedaj postalo okrevališče za bivše politične kaznjence.
40 takih okrevanja potrebnih oseb, med njimi 13 žena, si bo štiri tedne lajšalo prestane muke in bolečine.
Redilna in močna hrana, kakor čist višinski zrak jih bo fizično in duševno okrepčal.
Dr. Niernberger je prevzel zdravljenje bivših političnih kaznjencev.
Rokodelsko učno razmerje
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Celovcu objavlja sledeče:
Ugotovljeno je bilo, da so učenci, ki se učijo rokodelstva in ki ne stanujejo v kraju, kjer se nahaja rokodelski obrat, kar po več tednov izostali od dela. Dotični učenci se s tem pozivajo, da se javijo do 1. septembra pri svojem mojstru. Oni učenci pa, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, naj vedo, da se bo takoj razveljavilo obstoječe učno razmerje. Učenci, ki se pa radi bolezni ne morejo pozivu odzvati, morajo v gori navedenem roku predložiti zdravniško izpričevalo.
Vedno nove nezgode radi razstreliva
Desetletni Anton T h e u e r 1 iz Lienza, ki se je v družbi dveh otrok igral na polju, je udaril na neki predmet, ki je takoj eksplodiral in odtrgal dečku obe roki, kar je povzročilo dečkovo smrt.
Otroka Štefan Guggenberger in Thekla O r t n e r pri Sv. Lovrencu v dolini Le-sach sta našla pri nabiranju malin ročno granato. Enajstletni Guggenberger je sprožil granato, kar je imelo za posledico dečkovo smrt. Petletna Ortnerjeva je dobila poškodbe na nogah in bila prepeljana v lienško bolnico.
V Glaneggu stanujoči šolar Jožef Ob la s se je igral s patrono, ki jo je bil našel. Vrgel jo je v ogenj in dobil pri tem hude poškodbe na peti.
Prebivalstvo se opozarja, naj takih , predmetov ne prijema; starši pa naj svoje otroke opozorijo, da mora vsak, ki najde razstrelivo, to takoj javiti najbližji policijski straži.
Prometne nesreče
Pred kratkim je napravila 19 letna Alojzija Weberjeva iz Rožeka s svojimi tovarišicami izlet v Lienz. Pri povratku jih je vzel s seboj avtomobil, ki pa je ob zaletu v neko oviro eksplodiral. Weberjeva je dobila težke poškodbe. Vse kaže, da si je pretresla možgane. Zdaj se zdravi v lienški bolnici. Ostala dekleta so pa lažje poškodovana.
Veselo razpoložena se je vračala dne 9. 8. t. 1. na kolesu iz Beljaka domov 221etna Ana V/usela, zasebnica iz okolice Rožeka. Pri železniškem prehodu tik Beljaka jo je zadela zla usoda. Neki avto jo je prehitel in jo podrl na tla. Pri tem je dobila tako hude notranje poškodbe, da je kmalu po nesreči umrla, medtem ko je ostalo njeno kolo nepoškodovano. Truplo je bilo prepeljano domov. Med veliko udeležbo domačinov so nesrečno dekle dne 12. avgusta 1945 ob pol desetih dopoldne pokopali na domačem pokopališču. Naj ji sveti večna' luč! Težko prizadeti družini naše sožalje. .
Slovenski cerkveni koncert
Preteklo nedeljo je priredil slovenski pevski zbor v župni cerkvi v Lienzu cerkveni koncert pod vodstvom salezijanca Miheliča Silvina. Spored je obsegal 10 slovenskih cerkvenih pesmi, ki so bile zelo dobro zbrane iz starejšega in novejšega slovenskega cerkvenega zaklada. Zastopani so bili skladatelji: Hribar (1), Hladnik (2), Jurkovič (1), Mav (2), Mihelič (2), Kimovec (1) in Premrl (1). Vse so v akustično zidani gotski cerkvi krasno zvenele in dosegle po pestri menjavi barv, smoterni agogiki in smiselni dinamiki izredno učinkovit uspeh. Saj je zbor z nad sto pevci in pevkami z lahkoto stopnjeval petje od skrajnega pia-nissima do krepkega fortissiiha. Koncert je bil združen s slovesnimi litanijami Kristusa Kralja (nemškimi), ki jih je pel del moškega zbora na koru, odpevala pa vsa župna cerkev. Vsa pobožnost je bila izredno lepa manifestacija slovenske cerkvene glasbene kulture, ki se more brez dvoma meriti z vsakim zborom daleč na okrog. Velika lienška župna cerkev je bila polna nemških poslušalcev, ki niso mogli prehvaliti lepote slovenske cerkvene glasbene umetnosti in preciznega izvajanja slovenskega pevskega zbora.	dr. B.
Vesti iz Lienza
Občinski svet v Lienzu je sklenil, da se 400 let stari rotovž ne pozida iznova, marveč bodo tam, kjer je nekoč stal, uredili prostoren trg. — Osnovne in meščanske šole se jeseni otvorijo, prav tako se bo pouk na dvorazredni trgovski šoli kmalu zopet pričel. — Na občinski seji v Lienzu se je ugotovilo, da preskrba vzhodne Tirolske s kruhom ni tako dobra kakor na Koroškem. Izrazila se je želja, da bi oblasti uveljavile svoj vpliv, tako da bi imele vre prodajalne priliko, zalagati se s potrebnimi količinami kruha.
V slovenske šole - slovenskega daha
šolsko delo; seveda so k temu potrebni še dobri učitelji.
Vem, da ima sestavljalec učnega načrta najboljšo voljo pri svojem delu; saj tudi njega kot Slovenca vodi le ena misel — delo za narod in ne za osebno korist —, zato mu ne nameravam dajati naukov. Povedati hočem le eno, da dobri učitelji pri slabem učnem načrtu nič ne opravijo. Za dober razvoj šole so potrebne tri reči: dober zakon o šolstvu, vzgojen in izobražen učitelj, ki se zaveda svoje odgovornosti do naroda, in končno — podpora domače vzgoje pri šolskem delu. Torej je dolžnost nas vseh, da šoli pomagamo z delom in nasveti, pa tudi z umestno kritiko. Ne bodimo brezbrižni pri šoli. Kakršna šola — taka naša bodočnost.
Cuješ, učitelj.
Vojaško sodišče v Liencu
Franc Nicol us si je izvabljaj različnim ljudem živila, in sicer tobak in žganje, češ, da ravna po nalogu britanskih oblasti.
Na lastno pest je vršil hišne preiskave in se izdajal za člana uporniškega gibanja. Za ta prestopek bo sedel 12 mesecev.
Smrtna kosa
Ob številni udeležbi prijateljev in vernega ljudstva smo spremili v ponedeljek pridnega delavca, kajžlarjevega očeta v Jerižah, Franca Volino, h grobu. Pri pogrebu je govoril njegov dušni pastir o pridnosti in globokem verskem prepričanju rajnega očeta. „Vsi verujemo", je dejal govornik, „da mu je dal nebeški Oče bogato plačilo." — R. I. P.
Komaj smo pokopali Kajžlarjevega očeta iz Jeriž, je potrkala v Apačah bela smrt s trdo roko na vrata Troštove hiše in poklicala 831etno Trostovo mater," Terezijo Lužnik, v večnost. Pokopali smo jo 16. 8. na gališkem pokopališču ob spremstvu treh duhovnikov in številne množice znancev in sorodnikov. Rajna mati je bila namreč v Galiciji pri Roarju doma in kako lepo je znala pripovedovati o davno minulih običajih in razmerah svoje rojstne vasi!
In spet — še teden ni minul od zadnjega pogreba, — leži na smrtnem odru 75 let stari Merličev oče, Valentin Merlič. Veren katoličan, delaven mož, razumen kmet in izkušen čebelar je šel za rajnim v večnost. Njegov pogreb se bo vršil v petek ob 10 uri. Bog jim daj večni mir!
Svečanost na Otoku
Lepo vreme je danes privabilo ogromno število vernikov iz bližnje in daljne okolice v naše lepo Marijino svetišče ob Vrbskem jezeru.
Slovesno sv. mašo je okrasil stolniški zbor iz Celovca z svojim sodelovanjem. Marsikateri naših Izseljencev je prihitel, da po večletnem prognanstvu izkaže svojo hvaležnost visoki priprošnjici za srečno vrnitev v lepi domači kraj.	.
2e se je začelo tudi popravljanje. Del cerkve je dobil novo streho in v najkrajšem času se bo začela slikati notranjščina, tako da bode še letos ta nad tisoč let stara Marijina cerkev, ki je ena najlepših, zažarela v novi obleki.	P.
Preskrba s kurivom za lelošnfo zimo
Z naglimi koraki se bliža jesen in z njo nova doba koroških Slovencev. Po dolgem času bo naši mladini zopet dana možnost obiskovati slovenske šole. Kaj to pomeni, vč le oni, ki se zaveda važnosti šole kot pripravljalnice za življenje. Naša mladina, ki se je dosedaj zastrupljala z nacistično ideologijo, bo dobila z narodno šolo možnost uravnavanja svoje življenske poti po pravih narodnih načelih.
Kakšna bo nova šola? Slovenska! V njej se bodo naši otroci učili v materinem jeziku, poučevali pa jih bodo slovenski učitelji, ki bodo otrokom blizu po svojem mišljenju in čuvstvovanju, pa tudi po govorici. Toda s tem vprašanje šole še ni rešeno. Največji vpliv na razvoj in duhi šole ima vsekakor učni načrt. Od njega zavisi v glavnem vse
Prestopek policijske ure
Dne 16. avgusta se je pred vojaškim sodiščem zagovarjalo nič manj kot 69 oseb iz Celovca in okolice radi prestopka policijske ure. Obsojeni so bili na denarne kazni od 50—500 šilingov. Samo v enem primeru, ki se tiče nekega mladoletnika, se je izrekla pogojna kazen.
Te številne obsodbe v enem samem dnevu so jasen dokaz, kako lahkomiselno mnogi upoštevajo določbe in odredbe vojaške oblasti na Koroškem glede resnosti prekoračenja policijske ure. V interesu vsakega posameznika je, da upošteva predpise vojaških oblasti, sicer bo oblast prisiljena izdati ostrejše ukrepe.
Beljak: Radi nedovoljenega prekoračenja avstrijsko-italijanske meje so bile obsojene na tri meseca zapora sledeče osebe: Lino Chelotti, Carlo Rhigetti, Francesco Ber-nini, Enrico Tremoloca in- Livio Orto. — Nadalje je bil obsojen Janez Tilipič na 500 šilingov denarne kazni, ker je brez dovoljenja prekoračil obmejno ozemlje.
Hi
Ohnoia avsirifskega gospodarska
Vzgoja mladine.
Vojna, to je prelom starega v Evropi, se je končala. Počasi se začenja ustvarjati nova Evropa, nov vek. Povsod se čuje klic: „Mir med narodi, zbližanje vseh narodov za pravičen in trajen mir v Evropi!" Ce pa hočemo vredno slediti pozivu tvorcev trajnega miru v Evropi, moramo misliti v prvi vrsti na novo vzgojo mladine! Pri nas v srednji Evropi se je vzgoja mladine izživljala enostransko v razne strankarske namene. V marsikateri državi so imele razne politične stranke direktno privilegije nad vzgojo mladine. Vsaka politična stranka je stalno povdarjala: „Mladina, naš naraščaj, ta je naš ponos, to so naši bodoči voditelji itd." Vsaka stranka je po mladinskih sekcijah vzgoje-vala mladino zase, za svoje politične namene, jo zastrupljala po svojih pravih in nepravih idejah. Vzgajali so enostavno fanatike. Gojilo se je sovraštvo ene stranke proti drugi in s tem povdarjalo sovraštvo do posameznikov in naprej sovraštvo ene države napram drugil
Po mojem mnenju se je vzgoji mladine pustilo povsod preveč svobode. Mladino so silili v strankarske tabore, Tu so iz mladine vzgojili ne morda potrebne državne patriote, temveč le zagrizene pristaše strank.
Vsaka stranka je videla v mladini njeno obslo'eče življenje, zato je sejala vse prej nego to, kar se mora nuditi dora?ča:očim kot podlago za pravo razumevanje in poj-movnje državnega', kulturnega in gospodarskega življenja.
V-ak intekgent ve, da se to, kar se je mladini vcepilo, po malem stopnjuje v enostransko zagrizenost na škodo posameznikov, države in na račun splošnega blagostanja.
Mladina je in ostane ponos države, seveda, če je vsestransko pravilno in splošno vzgojena.
Da bi dosegli napredek v splošno korist v s - h narodov srednje Evrope, moramo hoditi nova pota pri vzgoji mladine.
Prvo in najbolj poglavitno vprašanje za dosego cilja: „Mir med narodi, zbližanje vseh narodov za pravičen, trajen mir v Evropi" naj se začenja takole:
„Vzgoja mladine naj se izvede izključno le po državnih vzgojiteljih, brez vpliva kakršnekoli politične stranke. Zbiranje mladine, ustanavljanje kakršnihkoli mladinskih sekcij raznih političnih strank naj se odločno prepove. Mladina naj bo podvržena določenim vzgojiteljem do svoje duševne zrelosti, do 17. leta starosti. Mladina naj se zbira prvenstveno pod državnim nadzorstvom, daleč proč od vpliva kakršnekoli politične stranke v raznih kulturnih, športnih in telovadnih institucijah, to je nalašč za mladino ustanovljenih organizacijah. Mladino naj se nauči v prvi vrsti spoznavati svojo domačo zemljo, ceniti sosedne narode, razločevati dobro od. slabega in ljubiti umetnost in znanje."
Ko bo mladina vsestransko vzgojena in bo imela potrebno podlago, da bo znala pojmovati, kaj je država, kaj in kako se mora delati, da se država trajno in uspešno uveljavi, potem bomo lahko z veseljem rekli: „Sledili smo pozivu tvorcev nove Evrope."
V srednji Evropi, to je v soseščini, v Podonavju živi več narodov: Avstrijci, Cehi, Slovaki, Madžari, Jugoslovani. Sami mali narodi! Vsak od teh narodov zase je enota s svojo tradicijo, kulturo itd. Ali pa more biti en sam med njimi povsem samostojen in od svojega soseda neodvisen? S smotrno vzgojo mladine bomo z lahkoto dosegli pravilno pojmovanje naših sosednih narodov, če bomo brez strankarskega vpliva in zagrizenosti spoznali najprvo sami sebe in potem razumeli življenske pogoje (gospodarsko odvisnost) za nas in naše sosede. Brez dvoma je zelo važna in vpoštevanja vredna trditev, da se v bodoče pri vzgoji mladine nikakor ne more prezreti zbližanje narodov srednje Evrope!
Mladini moramo pripomoči do pravilnega pojmovanja v sodelovanju z narodi, ki so naši sosedi. Ce bomo to dosegli, med temi malimi narodi, bomo prispevali mnogo mi vsi k splošnemu blagostanju srednje Evrope, ter ponovno podprli dela onih, ki nam prinašajo „trajen mir"!
Vsaka stvaritev se začenja pri malem. Prvi koraki za „Trajen mir” so že storjeni. Mi vzgojitelji bomo z veseljem razumeli, kakšna naloga nas čaka za dosego velikega cilja, za korist nas vseh v Evropi.
Prof. W i 1 f an.
List izhaja vsak netek. Uredništvo in uprava: Celovec, Bismarckring 13.
Uvaževani švicarski list „Neue Zürcher Zeitung" razpravlja v tehtnem članku o možnostih gospodarske obnove Avstrije. Med drugim se bere:
„Pri gospodarski obnovi Avstrije gre važna vloga poljedelstvu in rudarstvu. Po prvi svetovni vojni je težilo Avstrijo ogromno število uradnikov in vpokojencev. Po razsulu monarhije so se zatekli na Dunaj mnogi uradniki in častniki, ki jih je potem bilo treba rediti. Zdaj, po drugi svetovni vojni, bo v deželi dosti invalidov in sirot, kar pomeni precejšnjo obremenitev bodočega državnega proračuna.
Skrbi radi prehrane bodo menda več let vplivale na trgovinsko politiko. Poljedelstvu bo treba posvetiti posebno pažnjo. Tik pred „anšlusom" je bilo 1,8 milijonov ha zemlje obdelanih in avstrijsko kmetijstvo se je bilo znatno povzpelo.
Uvoz sirovin, živil in tehničnih pripomočkov bo treba plačevati z izvozom, zato gre avstrijskemu lesu, petroleju in avstrijskemu kovinarstvu važen pomen. Letno proizvaja Avstrija nekako 2 milijona ton železne rude in 100.000 ton magnezita. Rjavega
Pred kratkim je izšel v švicarskem časopisu „Basler Nachrichten" obširen članek o problemu duševnega naraščaja v Avstriji.
Prinašamo nekaj vrstic iz tega članka:
Pred nekaj dnevi so imeli baselski študentje po tolikih letih priliko priti v stik z inozemskimi študenti. Delegacija avstrijskega visokošolstva poroča o položaju svojih univerz, o uporu napram nacizmu in o svojih današnjih težkočah in potrebah. Mnogo težje kot vso materialno razdejanje med vojno so nas zadele duševne rane zbog sedemletnega nacističnega terorja. Kot povsod pod Hitlerjevim režimom je bil prost študij in prosto raziskovanje v priključeni Avstriji nemogoče. Docenti, kateri se novemu redu niso uklonili, so bili nadomeščeni s kreaturami nacistične stranke; nekaterim je uspelo pobegniti v'inozemstvo, ostali pa^ so morali nastopiti težko pot z mnogimi svojih domačinov v koncentracijsko taborišče..
Čeprav je bil sleherni študent pod kontrolo stranke in njihovih prisilnih organizacij, so se. na univerzah ustanavljale uporne skupine, posebno ob začetku vojne. SS-ovcem in geštapovcem ni uspelo zlomiti naraščajočega upora. Leta 1943 so priredili študentje v Gradcu in v letu 1944 v Inomostu iz vseh delov Avstrije tajna zborovanja.
Študentje so se z vnemo udeleževali gibanja, ki se je 1944 dogovorno z zavezniki pripravljalo za oborožen upor. Takim akcijam se imamo zahvaliti, da so n. pr. Američani ob prihodu v Inomost našli Nemce razoro-žene in da je bila oblast v rokah patrijotov.
Eden najpomembnejših dni za Koroško in Štajersko je 20. avgust 1945.
Z odredbo vojaškega glavnega stana — upravni štab Avstrija — je bil tega dne zopet vpeljan reden poštni promet med Koroško in po Angležih zasedeno Štajersko.
Otvoritvi brzojavnega prometa je prisostvoval deželni glavar P i e s c h. Na glavni pošti ga je pozdravil pooblaščenec predsednika poštne direkcije, dvorni svetnik Ing. Ernest Richter. Kot zastopnik britanske vojaške oblasti je bil navzoč Mister West.
Deželni glavar Piesch je oddal kot prvi brzojavko za deželnega glavarja v Gradcu Macholda.
Nato se je v obliki preprostega slavja vršilo aficijelno vzpostavljenje poštnega in brzojavnega prometa. Deželni glavar je v govoru dejal, da je 20. avgust pomemben dan ne samo za pošto, temveč za celokupno gospodarstvo Koroške in Štajerske.
Predsednik dvorni svetnik R i c h t e r se je zahvalil deželnemu glavarju za njegovo prisotnost in mu zagotovil vneto sodelovanje vseh nameščencev.
Takoj nato so bila odposlana uradna navodila vsem poštnim uradom, da se takoj prične brzojavna služba na Koroškem in z ozemljem Štajerske, katero je zasedeno po Angležih.
Med Štajerskim ozemljem, katero je zasedeno po Britancih, in Koroško je tudi dovoljeno brzojavno nakazovanje denarja.
SPLOŠNI POŠTNI PROMET
Od 20. avgusta 1945 naprej so poštni uradi na britskem Zasedenem ozemlju Avstrije začeli obratovati in sicer:
premoga nakopljejo za približno 3 milij. ton, črnega premoga pa" 170.000 ton. Izvirki nafte pri Zistersdorfu so znatni, kolike so nedavno odkrite zaloge pri Welsu, se še ne dä presoditi.
Nemčija ni v sedmih letih nič investirala razen v oboroževalni industriji, zato bo treba tovarnam novih strojev. O bodočnosti tujskega prometa, ki se je od 1930 do 1937 krepko razvijal, ni mogoče trenutno veliko povedati. Industrijo in trgovino čaka doba „nostrifikacije" ker vse kaže, da pride do temeljite gospodarske ločitve med Avstrijo in Nemčijo.
Med novini napravami v industrijskem pogledu velja omeniti oboroževalne tovarne v Linzu in nekatere krepke industrijske postojanke med Dunajem in Dunajskim Novim mestom. Kajpa so slednje zaradi zračnih napadov hudo trpele. Na zapadnem Tirolskem, v dolini Ötz, je nastala elektrarna. Zraven pride nekaj tvornic za letala in nekaj radio-tehničnih obratov. Tudi če se svobodni promet kmalu vzpostavi bo trajalo mesece, preden bo mogoče nove gospodarske razmere v Avstriji zanesljivo pregledati.”
Avstrijske univerze stoje danes pred velikim problemom obnove duhovne svobode. Manjka jim oprema za zavode in laboratorije, manjka učnih sredstev, predvsem pa manjkajo učne moči, ki bi nadomestile od-, puščene nacistične profesorje. To velja posebno za duhovne vede, kajti Nemci so zahtevali le disciplino, ki so jo v vojni tako zelo potrebovali. Nameravajo namestiti inozemske, predvsem švicarske moči, ki obvladajo ne samo strokovno znanost, temveč so tudi zmožni pripomoči akademskemu naraščaju k samostojnemu mišljenju in odgovornemu sodelovanju v demokratskem redu. Te vrline manjkajo mladini, ki je bila vzgojena v nacističnem duhu, ta mladina se mora šele naučiti, kako se prosto živi. Avstrijski študentje pričakujejo od nas Švicarjev, da jim pri tem pomagamo. Tako naj se izvede medsebojna izmenjava študentov in prav tako naj se z medsebojnim dopisovanjem utrdijo in ojačajo osebne vezi. Posebno težak je položaj onih akademikov, ki so celo vrsto let prebili v vojni. Kako bi se jim pripomoglo do temeljite akademske izobrazbe, tako, da ne bodo še naprej živeli tako nesamostojno in nezadovoljno Študentovsko življenje? Novincem pa mora visokošolska izobrazba posredovati to, česar jim ni nudila nedovršena in povrh tega popolnoma napačna vzgoja na srednji šoli.
Treba bo za vse dijake vseh fakultet ustanoviti obvezne tečaje zgodovine, kulturne zgodovine itd.
a) poštne dopisnice in pisma (za privatno dopisovanje do 500 gr, za uradno dopisovanje do 1000 gr), b) priporočena pisma do 500 gr, c) denarni promet, d) telefonski in brzojavni promet. Pristojbine so iste, kot so obstojale dne 1. januarja 1945.
Kar se pa tiče telefonskega prometa, se bo vpeljala zopet interurbanska služba na zasedenem ozemlju, vendar naj občinstvo upošteva, da bodo proge večkrat zasedene za vojaške potrebe.
Dan zmagoslavja v Gradcu
Ljudstvo si je tudi v Gradcu oddahnilo, ko je bilo po časopisih in radiu objavljeno, da se je na vzhodu končala vojna, da so zavezniške armade zmagale nad vsemi onimi, ki so kalili mir. Kot javen praznik je bil proglašen 15. avgust, vendar so se slavnosti po celi deželi vršile šele v četrtek. Veliko ljudi je prisostvovalo zahvalnim prireditvam.
V stolnici je opravil knezoškof dr. Ferdinand Pawlovsky zahvalno službo božjo, kateri so prisostvovali načelnik vojaške vlade na Štajerskem, polkovnik O. C. Wilkin-son, deželni glavar Machold in zastopnik deželnega glavarja dr. Dienstleder, nadalje zastopniki mestne občine in ostalih javnih uradov.
Smrtna obsodba na Dunaju
Po dvodnevni razpravi je izreklo na novo ustanovljeno ljudsko sodišče smrtno obsodbo nad tri člani SA-oddelkov, ki so umorili 120 madžarskih Židov med „smrtnim pohodom" iz taborišča Engerzu.
iUvlrifska vsenftlišfa med io n« in nUh obnova
Pošlni in brzojavni promel med Koroško in šla ersko vzpostavljen
Avstrijski iilm
Avstrijski dopisnik londonskega radija! javlja: Prvi film, katerega so po zlomu Hit« lerjevega režima izdelali, je učakal na Dunaju svojo prvo predstavo. V tem filmu se vidi Avstrija pred vojno in med kaosom Hitlerjevega terorja. Film so izdelali avstrij« ski filmski igralci, ki so delali takorekoč pred očmi gestapovcev. Končni prizori so bili posneti med uličnimi boji na Dunaju. Istočasno s tem filmom kažejo tudi ruski film iz časa konference na Krimu.
Zdravstvene razmere na Dunaju
USA-armada skuša po možnosti preskrbeti zdravila, katera naj bi se razdelila med prebivalstvo. V prvi vrsti se uporabljajo nemške zaloge zdravila, preden se bo izdajalo uvoženo blago.
Govorice o širjenju legarja na Dunaju so napačne. Amerikanski zdravstveni oficirji se večkrat sestanejo z ruskimi, britanskimi in francoskimi tovariši, sempatja tudi z uradniki avstrijskih zdravstvenih oblasti.
Graški vojni ujetniki na Tirolskem
Veliko je hrepenenje po svojcih, ki so bili prav do konca vpreženi v hitlerjev vojni stroj. Starši iščejo svoje sinove, žene svoje može, neveste pa svoje zaročence. Ce bi le nekaj čula o svojem sinu, kje neki se nahaja moj mož, in kje moj zaročenec. Take in slične pogovore slišimo vsak dan.
Ko pa prispe kakšna vest, da je pogreša-nec prestal grozno vojno, je s tem vezano upanje, da se v doglednem času vrne domov.
Od družine Mati, Gradec, Puntigam, Ost-gasse 2, je bilo pri vojakih kar šest sinov. Eden se je vrnil, dva se pogrešata in dva sta v ujetništvu. Eden od slednjih dveh se je oglasil in sporočil, da je živ in se nahaja v taborišču Gehdi na Tirolskem. Oton Mati je poslal tudi obvestilo, da se nahaja v istem taborišču še 343 Gračanov. Vsem se godi dobro in se bodo kmalu vrnili.
Radioprenos Solnograd-Amerika
Predstava Mozartove opere „Beg iz Se« raila", ki se je vprizorila v okviru solno-graških „Festspiele", se je prenašala po radiju v Ameriko.
Oddajo so iz hiše, kjer so se vršile slavnosti, po telefonskem vodu prenašali skozi Švico in Francijo v Anglijo; odtod je šla oddaja po kratkih valovih dalje v Ameriko.
Švicarska podpora
Kakor se je na neki prireditvi švicarske kolonije v Inomostu izvedelo, so Švicarji do« sedaj naklonili mestu 100.000 švicarskih frankov. Napovedujejo se za bodoče tedne raznotere pošiljke iz Švice, zlasti zdravila in cepivo za domače živali. Te pošiljke so namenjene tirolskemu prebivalstvu. 2400 tirolskih otrok bo za dobo enega meseca prejemalo dodatno četrt litra kondenčnega mleka. Za nadaljnjih 6700 otrok pripravljajo dnevni priboljšek po 40 g sira.
Rosenbergovi skriti zakladi umetnosti
V gradu K o g 1 na Atterskem jezeru je dal Alfred Rosenberg po svojih uslužbencih skriti zaklad nakradenih umetnin. Zbirka sestoji iz slik, pohištva, bronz, porcelana, plastike in manjših umetnostnih predmetov vsake vrste, ki izhajajo iz različnih nemških in inozemskih zasebnih zbirk in muzejev, na pr. iz zbirke Neuwied, Kramer, David Weil in iz Rotschildove zbirke. Tudi slike iz muzeja Halle na Saali se nahajajo vmes. Napravil se je seznam o teh predmetih in oddal amerikanskim vojaškim oblastem.
3000 nacistov na zasedenem ozemlju v Avstriji aretiranih
Tudi v minulem tednu je bilo večje število vodilnih nacističnih funkcionarjev aretiranih. Na ozemlju, zasedenem po britanskih četah, presega skupno število 3000, vštevši one osebe, ki so bile aretirane po avstrijskih uradnikih med časom predaje. Gre za ugledne naciste v upravi kakor tudi za naciste v organizacijah stranke.
Aretirani so:
Franc Schwaifer, doma iz Leobna; bil je vodja Standarte SA in od leta 1939 do 1945 okrožni vodja v Brucku ob Muri. SS-staridartni vodja Jožef H a i n z 1, deželni vo-dja kmetov na Štajerskem. Iz Leobna je ravno tako doma SS-standartni' vodja Hubert Erhard, ki je že bil kot ilegalec SS-Sturm-bannführer.
Nadalje so v zaporu prosluli nacisti: SS-standartni vodja Bernhard Flietsch, kirurg v SS-lazaretu v Ljubljani, SS-glavni ju-rišni vodja Herman Julij Jung, zdravnik iz Nemčije, kakor Celovčan Ferdinand Kurt Steiner od bivše SS-planinske divizije „princ Evgen". Z Dunaja pa prihaja, profesor filozofije Hugo Ignac H a n s e 1 y, ki je vodil v Beljaku hitlerjevo mladino. Deželni sodnik Maksimilijan Pestemer iz Gradca je imel visoko funkcijo v deželnem vodstvu Štajerske. Drug Štajerc Karl A b o r n e r je bil član nemškega državnega zbora. In končno Dominik Alojz S o i s e 1 .profesor zgodovine in umetnosti, ki je bil tudi Hitlerjev osebni prijatelj.