OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKF DO SOTLE — OD RINKF DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD Rlf^^f niini reportaža Ll iLl\ILI^ Kaj bi pripovedoval o tem, kako lepo so bila okrašena glasovalna me­ sta povsod pO celjski občini, ko pa ste se lahko sami prepričali o tem. No, pa kljub temu naj povem, da je bilo baje najlepše urejeno v šmart- nem v Rožni dolini. Sicer pa so po vsod izredno poskrbeli za to, da bi bilo pri njih najlepše. Ponekod so poskrbeli tudi za do­ bro počutje komisij, katerih člani so morali biti na svojih mestih že pred šesto uro zjutraj. Tako sem videl na nekem glasovalnem mestu, kako so ob S. uri zjutraj prinesli kavice in ko­ zarčke, v velikem »cekru« pa dva ki­ lograma kruha in debelo salamo. Vse to je bih potrebno, saj so člani ko­ misij delali ves dan in so svoje delo povsod vestno opravili. Se več, s svo­ jo dobro voljo so spodbujali občane in še mogim pojasnjevali, zakaj sa­ moprispevek. Edino na občinskem šta­ bu—pa bi človek mislil, da bo naj­ prej tam — so si šele zvečer privošči­ li malico, čeprav so vsi družbeno-po- liiični delavci Celja delali od ranega jutra dO pOzno v noč, ko so bila gla­ sovalna mesta že davno zaprta, šele potem, jcQ Je pilo jasno, da je re/eren-_ dum uspel, so jim pripravili malenkost za pod zob. Ljudje so bili povsod dobre volje. Posebno matere. V Strmcu je prišla glasovat ženska z majhno vnukinjo. Ko je obkrožila ZA m odšla, jo je zunaj deklica začu­ deno pogledala in vprašala: »Ja, si ja rekla, da greš molt, pa nisi nič moli­ la.« — Odgovor: »Rekla sem, da grem volit. Vidiš, tako se voli.« Deklica je še malo premišljevala, nato pa se je zadovoljila z razlago. V Celju so nti povedali prijatelji, da so srečali občana, ki jim je zatr­ dil, da vso noč nt spal, samo da bi bil med prvimi na glasovalnem me­ stu. V Dobrni je prvi glasoval šofer Izletnikovega avtobusa, ki ob 6. uri odpelje proti Celju. Potem pa je baje zaustavil pred vsakim glasovalnim mestom, da so ljudje lahko — potniki — oddali svoj glas. Skratka, bilo je slavnostno! Ljudje v celjski občini so zopet do­ kazali, da so za skupno stvar, za bo­ dočnost, za izobrazbo in za svoje otroke. Slamnate strehe že izimiirajo in bodo sltoraj skoraj le še čudovit spomin na nekaj, kar je trdno vsidrano v naši zavesti — da je tod živel klen, pošten in delaven slovenski človek. Prosvetno društvo »Zarja« Tmovlje bo v p>odpori poslov­ nih združenj »Agens« in »Ko- neks« ter Turistično-olepše- valnega društva Celje tudi letos priredilo Celjski pustni karneval. Pripravljalna dela so v glavnem že končana in tudi velik dei finančnih sredstev je že zagotovljen. Precejšnjo pomoč so organi­ zatorjem karnevala nudile de­ lovne organizacije in celjski obrtniki. Osrednji dic^odek letošnjih pustniih prireditev bo v to­ rek, 15. februarja. Pustna povorka bo krenila ob 14. uri izpred Prosi\-etJiega doma v Tmovljaih in nadaljevala pot po Marilborski cesti ter mestnih uiUcah do Trga V. kongresa, kjer bo tudd osred­ nji program. Po končanem programu bo pustni sprevcd • krenil nazaj proti Tmovljam. Za najizvime^Jše maske in najlepše aranžirani voz so ] pripravljene bogate nagrade, i Organizatorji ka-rnevala so j pripravili presenečenje tudi za obiskovalce. Maturantje celjskih srednjih šol bodo v predpaistnih dneh in med karnevalom predajali listke z oznako »Dinar za karneval«. Za izžrebane številke so pri­ pravljene lepe praktične na­ grade. Turistično-olepševal no druStivo bo nied karnevalom organiziralo prodajo pustnih rekvizitov. Gostinski delavci so poskr'beli, da bo v piustnih dneih v vseh lokalih dovolj pustnih specialitet. Kaže. da bo letošnji karne­ val zelo dobro pripravljen. MARJAN ZORKO UČENKE V KONUSU Proti koncu januarja je v obratu usnjene konfekcije »KO-KO« industrijskega kom­ binata »Konus« v Slovenskih Konjicah opravljalo izpite iz praktičnega dela druga skupi­ na 14 učenk šole za Uisnjeno konfekcijo. Učenke so začele obisliovati šolo pri konjiški delavski univerzi v drugi po­ lovici leta 1968. Ker je prva polovica učenk izpite opra­ vila že lani avgusta, je tako ta obrat v šestih mesecih pridobil 26 novih in mladih k'\-alificiranih delavk za de­ lovno mesto v prolzivodnji različnib usnjenih izdelkov. 2e v začetku februarja i>a je pri delavski univerzi za­ čel s šolanjem nov oddelek tovrstne šole Jm sicer za isti obrat. Učenke bodo tri leta obiskovale redno pre­ davanja v nekdanjih prosto­ rih obrata »KO-KO«. Kdt predavatelji bodo pri sploš­ nih predmetih sodelo\-ali pro­ svetni delavci, v strokovnem delu pa strokovnjaki kombi­ nata »Konus«. V letošnjem oddelku je vpisanih skupaj 21 mladih deklet iz raznih krajev konjiške komune, ne­ katere pa prihajajo celo Iz Oplotnioe ter n.tene okolice.. Fičko plužil Kdor pravi, da je fičo slab avto ali da sploh ni avto, naj obišče Smohor nad Laškim, kjer bo videl, da se moti. Oskrbnik planinskega doma je svojega fička opremil z nekakšnim plugom in se­ daj pridno orje cesto Rečica—šmohor. Kot vidimo, ima zadnje čase precej dela,- pa tudi njegov fičko se je IzkazaL mali intervju Tiho in akomno, kot je sa­ ma, je praznovala srebrni delovni jubilej. Prvega februarja letos je minilo petinidrajset let, od­ kar je postala članica kolek­ tiva cejske podružnice Slo­ venskega poročevalca, zdaj Dela. In če bi medtem ne preurejali delovnih prosto­ rov in zamenjali opreme, bi lahko zapisali, da je četrt stoletja sedela za isto miz« in na istem stolu. Vsekakor redek primer in jubilej hkra­ ti. Stanka Ilovar opravlja po­ sle referenta 2a kolportažo tujih listov in drugih izdaj, ki prihajajo iz hiše Dela in vseh jugoslovanskih listov ter podobnih publikacij. »Je bila to vaša prva zapo­ slitev?« »Prva in zaenkrat edina!« »Ji boste ostali zvesti do konca .. .?« »Zaenkrat ni razlogov, da bi menjala.« »četudi ste začeli z dru- dim delom v tej podružnici, vodite evidenco nad doma­ čimi in tujimi listi kot to sami imenujete že dobrih dvaindvajset let. Se je med tem kaj spremenilo?« »Veliko. Pred dvema deset­ letjema je šlo skozi moje roke okoU 20 do 30 tujih in le trije domači listi. Zdaj pa je domačih štirinajst, tujih pa tudi do 160. In če bi mo­ rala še odgovoriti na vprašan­ je, kolikšna je ta številka v izvodih, bi napisala takšno, da bi je ne zaiala prebrati. Zdaj so namreč dnevi, ko za­ beležim na dan tudi po 10. tisoč in več izvodo\-!« »Vam je to delo pri srcu?« »Težko bi rekla. Sprva mi je bilo všeč, zdaj pa ga je vsekakor preveč!« »Ste v tem času veliko izostajali z dela zaradi bolez­ ni?« »Kolikor se spomihjam — le enkrat za deset d^i-« »In kako ste počastiU sre­ brni delovni jubilej?« »Nič posebnega ni bilo. To pa ne pomeni, da ni bilo pri­ srčno in zame pomembno, kajti na to obletnico so se spomnili le najbljižji sode­ lavci oziroma sodelavke. Do­ bila sem nageljne pa tudi ko­ zarec vina smo spili na zdrav­ je!« Pa naj bo tudi ta naš za­ pis iskrena čestitika in še diostu zadovoljnih delovnfii in življenjskih let! MB LAŠKO POLITIČNI SEMINAR Občinski konferenci SZDL in ZK v laški občani priprav­ ljata seminar za, predsednike krajevnih organizacij SZDL predsednike krajevnih skiiip- nosti, sekretarje krajevnih in terenskai organizacij ZK ter člane izvršilnega odbora kon­ ference SZDL. Na seminarju. ki bo 18. in 19. februarja, bodo razpravljali o krajevni skupnosti kot samoupravni interesni skupnosti občanov, o vlogi SZDL v krajevnih skupnostih, o metodah politič­ nega delovanja, oblikah in metodah neposrednega komu­ niciranja, na koncu pa bodo seznanjeni še z najbolj ak­ tualnimi političnimi vpraša­ nji. PRIPRAVE NA OBČINSKI PRAZNIK čeravno je do občinskega praznika v Laškem še pol leta, je občinska konferenca SZDL na seji izvršilnega od bora že imenovala 24 članski odbor, izdelala seznam nalog in akcij, ki se navezujejo na praznik, posebej pa še pro­ gram, s pomočjo katerega bd letos uredili vrsto perečih vprašanj za Breze, kjer bo letos občinski praznik. RAZSTAVA OB 15-LETNICI AMD Društvo AMD v Laškem je za svojo 15 letnico pripravilo v prostorih stalne muzejske zbirke razstavo, kjer lahko obiskovalca vidijo vse usta­ novne in ostale društvene dokumente, fotografske po­ snetke z raznih akcij v mi­ nulih 15 letih, priznanja, ki jih je dobilo društvo in nje­ govi posamezni člani, hkrati pa ima razstava tudd v^^gojno- izobraževalni del za pvodročje javnega prometa. ŠTEVILNO OBISKANA PREDAVANJA Zdravstveno-prosvetna ko­ misija, ki deluje v okviru občinske organizacije Rdeče­ ga križa Celje je v minuli mandatni dobi pripravila vr­ sto izobraževalnih akcij, ki so bile zelo obiskane. Osmih predavanj na temo »najbolj pogoste ženske bolezni« se je udeležilo 468 žensk. Predava­ nje »o raku — bolezni XX. stoletja« je poslušalo 322 udeležencev, predavanja »o boleznih srca in ožilja« pa se je udeležilo 245 občanov. Za­ nimivo je, da je predava­ njem »o zdravem zobovju« prisostvovalo kar 561 poslu­ šalcev, skoraj 100 poslušal­ cev pa sta imeli predavanji »o zdravi prehrani« in »bo­ lezni starostnika«. Gornji podatki nedvomno kažejo, da se občani za pre­ davanja s področja zdravstva nadvse zanimajo in jih radi obiskujejo. Komisiji gre za njeno izredno aktivnost vse priznanje. ZASEDANJE ŽIRIJE Minuli četrtek je bila pri občinski konferenci SZDL v Celju prva letošnja seja žiri­ je za podeljevanje »Priznanj OF«. Na seji žirije, vodil jo je njen predsednik Franček Karufelc, so razpravljali o tem, koliko bd bilo letos v celjski otočini nagrajencev, p>ostavili so kriterije ter še posebej razpravljali o kandi­ datih za to visoko priznanje, ki so bili predlagani že lani, I pa priznanja spričo omenjene- I ga števila dobitnikov niso ; prejeh. DVE AKCIJI Občinski odbor Rdečega križa Žalec je s krajevnimi organizacijami RK Gomilsko in Liboje issvedel dve krvoda­ jalski akciji. Prve na Gomil- skem se je udeležilo 55 lju­ di, druge v libojah pa 43 krvodajalcev. Z akcijo v Li­ boje Zavod za tranfsfuiajo krvi ni bil najbolj zadovoljen. T. T. SLOVENSKE KONJICE ZMERNE NALOŽBE vo V GOSPODARSTVU t Prav gotovo je hiter gospo­ darski razvoj nekega območ­ ja predvsem odvisen tudi od obsega in strukture gospo­ darskih naložb. Obseg inve­ sticij spodbuja tudi novo za­ poslovanje delavcev, kar po­ nekod predstavlja svojstven problem. Letos predvidevajo konjiške delovne organizaci­ je sorazmerno skromne na­ ložbe, in sicer okoli 23 mili­ jonov dinarjev, kar naj bi omogočilo poleg ustrezne modernizacije tudi novo za­ poslitev okoli 300 delavcev. Največ novih delovnih mest nameravajo odpreti v Kova­ ški industriji v Zrečah, v LIP-u pa tudi drugod. Ce bo predvidevanje uresničeno, se bo število zaposlenih v obči­ ni povečalo za 4 odstotke, toliko pa predvideva tudi le­ tošnji letni načrt. GOSTINSKA INTEGRACIJA Gostinstvo predstavlja v ko­ njiški občini Usto p>odročje gospodarstva, s katerim se pravzaprav ne morejo poseb­ no j>ohvaliti. Kljub temu, da so nekateri gostinski objekti kar lepo in sorazmerno mo­ derno urejeni, pa je tudi tod razdrobljenost eden izmed dejavnikov, ki preprečuje hi­ trejši razvoj. No, obetajo pa se nekoliko boljši časi. Pri­ pravlja se manjša integracija, in sicer gredo v zaključno fa­ zo razgovori med kolektivo­ ma Jelen v Slovenskih Konji­ cah in Jelka v Zrečah. če bo do integracije prišlo, potem bo nova delovna skupnost štela nekaj manj kot petde­ set zaposlenih, letno pa bo ustvarila skoraj pol milijarde SD bruto realizacije. Upajmo, da doslej uspešni razgovori ne bodo propaidli, saj bi lahko združena kolek­ tiva dosegala lepše rezultate. USPEŠEN ODKUP Kmetijstvo predstavlja po­ leg industrije drugo najpo­ membnejše gospodarsko pod­ ročje v konjiški občini. Minu­ lo leto je prineslo nekatere pomembne dosežke tudi na tem področju. Izredno moč­ no se je povečal odkup kme­ tijskih proizvodov, posebno še nekaterih. Odkup goveje živine se je skoraj podvojil. Leta 1970 so odkupili 470 ton govejega mesa, lani pa kar 822 ton. Enako pomemb­ ni dosežki so vidni tudi pri proizvodnji in odkupu mle­ ka, saj so v primeri s 356.000 Utrl v predlanskem letu od­ kupih lani kar 623.000 htrov mleka, še zlasti pa je razve­ seljivo to, da je .število go- Težavev ^ j^ imajo stanovalci nekaterih hiš na Otoku 3, posebno zad­ nje hiše, tam ob železni­ ci, s centralnim ogrevan­ jem iz skupne kotlarne, so znane. Gre pač za pre­ prost primer, ko se je nekdo pri načrtovanju zmotil in ko so na ome­ njene kapacitete kotlarne priključevali hiše, kakor se je komu zdelo. Da je temu predvsem kriv /«• grad, to vemo vsi. Toda kaj bi tisto! On se je kot­ larne znebil, s tem pa tudi ^problemov in grehov se­ veda. Spoved, pokora, p^ konec. . . čisto preprosto. Podjetje Plinarna-vodo- imiH Q0 ~ 3iios oa 3>iNia ao — aiios oa 3>iNia ad — siios oa 3>iNia ao — aiios oa imin ao — BTIOS oa 3>'