Kniechi fantte, v zimsho kmeUisho Solo! Mnogo je slovenskih kmetov, tako malo jned njimi pa za svoj poklic strokovno izobraženih! Statistika pravi, da imamo v Sloveniji 120.000 kmetij, do sedaj pa je dovršilo kmetijske šole komaj 2000 kmečkih sinov. To je za kmečki stan zelo žalosten pojav in razumljivo je, če se slišijo vsesplošne pritožbe, da kmetijstvo propada. Skoro vsak drug stan, čevljar, mizar, trgovec ali kateri koli, ima za seboj svoje strokovne šole, samo kmet se za svojo izobrazbo nič ne briga. Ni čuda, če ga drugi stanovi zviška gledajo in povsod omalovažujejo. Sedaj dovrši v Sloveniji vsako leto komaj kakih 120 kmečkih sinov kmetdjske šole. Kaj je to za 120.000 kmetij! Kako naj gospodarji kmetujejo, če nimajo zadostne strokovne podlage? Brez te pa v današnjih težkih časih ni mogoče pravilno gospodariti. Res je sicer, da ob današnjem poraanjfcanju kmečkih poslov marsikatera kmetija težko pogreša vsako domačo delovno moč in mnogi oče ne da rad svojega sina v celoletno kmetijsko šok>, ker bi namesto njega moral čez leto najeti dragega posla in plačevati še za sinovo šolanje. Pa tudi za take kmetije je banska uprava poskrbela ter ustanovila zanje zdmske kmetijske šole. Te trajajo samo pet zimskih mesecev: od začetka novembra do konca marca, zato pa dve zimi. Poziiiii vsak kmet laže pogreša sina, ko v gospodarstvu ni take nujne zaposlitve. Teoretično pridobi gojenec zimske kmetijske šole skoro ravno toliko, kot v celoletni šoli, ker se v dveh tečajih v desetih mesecih obdela skoro ista snov. Samo nekoliko manj prakse je, ker se v zimski dobi ne morejo vršiti ista dela kot poleti. Vkljub temu pridobi vsak učenec te šole toliko splošne in strokovne izobrazbe, da bo lahko pozneje kot samostojen gospodar svojo kmetijo tako dobro upravljal, kakor bo pač času primerno mogoče. Velika prednost te vrste šol je v tem, da gospodarju-očetu ni treba v enem letu šteti oskrbovalnine, četudi je ta nizka, za vseh deset, ampak samo za pet mesecev. Kakih 600 do 1000 din za to dobo pa lahko žrtvuje večina naših kmetov za izobrazbo svojega sina-naslednika. To dovolj jasno priča, da ni nobena strokovna šola tako poceni, kakor je zimska kmetijska šola. Marsikateri kmečki gospodar, ki želi sebi in svojemu nasledniku dobro, naj temeljito premisft in se odloči, da pošlje svojega sina v zimsko kmetijsko šolo, saj je sedaj pravi čas za to. Pogoji glede plačevanja oskrbovalnine, v kolikor pripade na gojenca, so tako ugodni, da jih lahko zmaga še tako reven kmet. Precejšen del iste plača itak banska uprava. Za podrobnejša pojasnila pa se obrnite na ravnateljstvo kmetijsike šoie v Sv. Juriju ob juž. žel.