eic Tr&G/f g3o jf q Poštnina plačana 4 go\sS& 37 ^ / Cena Din S DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA 6LEDAU${A V UUBUAN11930/31 9 \ Princezka in pastirček Premijera 6. januarja 1931 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: FR. LIPAH Novosti za damske plašče pravkar došlel A. & E. Skabernfc Ljubljana P. G o 1 i a : Pesem kuharčka (Iz »Princezke in pastirčka«.) Za lopo princezko rad perem in snažim posodo, pribor in vse druge reči, za lepo princezko rad pečeni in pražim, fazane, purane, kapune. gosi. Pogače, potice in druge slaščice za lepo princezko posebej sladim. In kadar veselo smehlja se ji lice od vsega srca se še jaz veselim. Princezka, dušica ti zlata, princezka, vse te rado ima, ne, ker si lepa in bogata, a ker si dobrega srca. Za lepo princezko rad tekam in begam, jaz lepe princezke sem zvesti čuvar, za lepo princezko življenje rad tvegam, a njena je radost najdražji mi dar. Če lepa princezka ozre se kdaj name, vesel poskakujem in pojem ves dan. Ah, lepa princezka! Saj komaj pozna me! Le kuharček revček sem zaničevan. Princezka, dušica ti zlata, princezka, vse te rado ima, ne, ker si lepa in bogata, a ker si dobrega srca. Za god sem princezki to torto zamesil iz smetane, masla, orehov, medu, zapojmo ji pesem, da grad se bo tresel, za god in za srečo vsi, kar nas je tu. Otroci in starši in strici in tete. sestrice in bratci, vsak glasno zapoj, da čulo se bo do dežele devete! Ubrano in družno zdaj vsi za menoj! Princezka, dušica ti zlata, princeska, vse te rado ima, ne, ker si lepa in bogata, a ker si blagega srca. SEZONA 1930731 DRAMA ŠTEVILKA 9 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 6. januarja 1931 .Ost: Pesnik Pavel Golia in njegovo delo (O priliki premijere »Princezke in pastirčka .) Pavel Golia je svojevrsten lik med slovenskimi pesniki in ta svojevrstnost je njegova karakteristika: on stoji popolnoma sam zase. Brez dvoma pa je, da mu je usoda snovala pestro in burno življenje, ki je šlo preko kadetskih korpusov, vojnega meteža, Rusije, Dobrudže in vseh drugih avantur v istotako pestro doživetje. Ta doživetja tvorijo izraz njegovega dela in on sam pove svojo vizitko, ki jo hrani za biljet pred nebeška vrata: Ko se bo zgodila Tvoja volja, pojde na poslednje potovanje, pojde v svoje večno domovanje blodni in nemirni Pavel Golia, pesnik, kapitan, direktor Drame. * (Marche funebre) O tem poetu-kapitanu sem zvedel tam v Rusiji, v Riazanu na kavaletu, čitajoč Slovenski Jug ki je izhajal v Odesi. Tam sem srečal njegovo ime prvič pod pesmijo: Gorijo zvezde kot mrtvaške sveče ... Cez leto in dan sva se spoznala na rodnih tleh, oba dodobra iztrgana majhnim prilikam. Tako je in ne drugače! Rusija je pustila tudi pesniku Golii pečat, stigma ki ga skriti ne more, niti ne mara — kajti tisti, ki je prišel gor v tiste kraje z nepokvarjenim srcem, je sprejel vase ono prostornino, ki gre tudi na dušo in srce. * Duša in srce. Pesnik Golia je poet sirot, preganjanih in zatiranih, poet, ki brani deco, ponižane in razžaljene. — Ne samo to — pravica in resnica in dobrota, to so njegovi sujeti. Njegov ljubljenec v Matjaževi vojski, prvi vojščak pravi: Pravic je sto, dobrota je le ena. In ta naj bo trpečim ljudstvom prinesena. Ako ni mogoče, da nastopi prava dobrota, resnična sreča, potem ve, da včasih zadošča mamilo: 1 Kralj Matjaž, daj utehe, tolažbe trpinu, vsaj za hip naj otroka zamoti tvojih tajen, tvojih bajk blagodat. Nikakor ne podcenjuje obstoječih zakonov, navad, strasti in težav: Peterček: Mamica je često rekla, da ljudje so zlobni. Oče Hrast: Veš kaj? Če so zlobni, pa naj bodo, saj so v svojo lastno škodo. Kar pri miru jih pustiva in prijatelja bodiva. »Princezka in pastirček je četrto delo Golie, ki je sprejeto v repertoar Narodnega gledališča. Njegov prvenec Peterčkove poslednje sanjec dosega baš svojo petdeseto predstavo in v njem še niso pozabljene grozote vojne, kajti njegov kralj Matjaž modruje: »Pač, vojna bo, a ne krvava. Ne ene kapljice ne bo prelila krvi nedolžne vsa oborožena moja sila. Zato se zbira moje vojske moč v tem skritem, nedostopnem kraju, da nekoč, do zadnjega očiščena, dcdobrega prebrana, zaščito da božanstvenemu delu človeškega duha pred zlo nakano zlobne volje. —« In podobno srečamo prej, v drugi obliki, samo nejasno vprašanje, zakaj grozote vojne: Toda tam, kjer ves dan in vso noč grmijo topovi, nesoč razdejanje in smrt, tam umirajo oni. Marija, kaj Ti veš, zakaj? Ne Ti, ne Tvoj Sin, vendar milostno skloni nad nje svoj obraz in pozovi jih v raj, Marija, Marija! Pesnik-kapitan je dal izraza Matjaževi vojski, poročnikom in starim izkušenim vojščakom. V Princezki pa odkrije drugo plat. tisto zabavno, ki jo vsakdo pozna, ki je tolkel »maršajns« — veterane nam pokaže — take, da jih je otrok vesel in odrasli se nad njimi smeje. — * Priroda, njene krasote in tudi edino, kar je čisto in nepo kvarjeno — to je velika ljubezen Golie. Zato se ponavlja v njegovih delih gozd in ponavljajo, prerarajo se njegovi prebivalci. — V »Peterčku je originalen tip dobrodušnega očeta Hrasta, čarodeja Grče in čarodejke Bukve, ki domujejo gori v Gorjancih nad Novim mestom, v starodavnem gozdu ... Sredi ivja in kristalov, sredi bajk in povesti, diha ta zasneženi gozd... In ta gozd pozna človeka: 2 Vsi mi ljubimo človeka, človek pa v usodni zmoti spoštovanje nam odreka. Redkokdaj po strmi poti k nam priroma iz ljubezni. Če le pride nas izrabi, seka, strelja, ropa, grabi. — Z vso ljubeznijo obrača poet človeka nazaj k prirodi, kjer je ključ vseh skrivnosti našega življenja. Ključ pa hrani Stvarnik sam. — »Triglavska bajka; odpre hrame domačije tajnih bitij očaka Triglava, Strine Rjavine, šepavega Špika, strašnih in vendar dobrodušnih psičkov Bliska in Strele. V Princezki« pa najdemo poletni gozd, gozd skorajda v kresni noči, kjer bajno gozdno prebivalstvo ne nastopa. Tisto prebivalstvo, ki je očem človeškim navadno skrito — tistega nam avtor tu ne pokaže. Pač pa vse ono, kar živi in se veseli svoje svobode v gozdu — tisto, kar otrok predvsem ljubi — živali. Zajčki, medvedki — žabe in goske; vse to in še ptički ob zlati zori ... Nad vsem tem pestrim prebivalstvom pa vlada za-ščitnica Botra Šuma, modra in lepa in dobra . .. * Poleg likov, ki so novi v naših pravljicah, je ustvaril Golia še enega prav posebnega, ki mu je menda izredno pri srcu: to je Mesec, princ lazurnih dalj« ... Ne samo v »Peterčku« ga imamo poosebljenega, že prej ga srečamo: Še danes čujem melodijo ogorčenih stopinj po peski i’ezko. Princ Mesec spremljal je princezko. Golieve pravljice izpopolnjujejo vrzel v naši literaturi in v našem repertoirju in so v vsakem ožim vredne. Mesto bi jim bilo tudi onstran naših meja, kajti vse ono, kar prejema teater mladinskih del na ogled od zunaj, daleko zaostajajo za njegovimi. Ako imenujemo Golio samo kot pisatelja mladinskih iger, mu delamo krivico, kajti »Betlehemska legenda« vsebuje mnogo vrednega in bo našla še pot preko odra. Dejal sem, da je Golia svojevrsten poet, ki hodi svoja pota in je glasnik redkih lastnosti v današnji dobi. — Poleg tega vsega ima še nekaj, kar je izredna čednost, ki skoraj izumira v naši dobi — to je humor. Tisti, ki se zna z Gospodom Bogom tako lepo pomeniti, kot se zna on: Pesnik trkal bo na Tvoje dveri, ne obrajtan v svoji mali zemlji, Ti, Gospod, mu ne zameri in za zlo ne jemlji, temveč na stežaj odpret mu veli! — tistemu ne bo hudega. In tisti, ki je znal oceniti smeh, ki je vedel valuto aplavza majhnih ročic — tisti je na pravi poti. 3 »Princezka in pastirček , oba, in veterani in vsa gozdna fa-milija bo dala majhnim in velikim trenotke veselja in pozabljenja. To je mnogo — morda tudi vse! Saj poet sam zna želeti poetu: A vsakemu poetu siromaku, ki gleda tajne in uganke naših poskočnih dni skozi očala glada, naj mesečno po zlatem tisočaku izplačajo vse dobre in solidne banke, seveda — iz rezervnega zaklada. — Jaz pa, ki ne spadam m/ed avtorje in literate, želim, da bi Princezka imela uspeha pri velikih in malih, da bosta zadovoljna oba — avtor in direktor Drame. A-D-: Friderik Mistral 8. septembra je minilo sto let, kar se je rodil naš naslovnik, ki je obudil provensalsko poezijo iz večstoletnega spanja v novo življenje s tolikšno silo, da je 1909. prejel Noblovo nagrado. Slavo si je stekel v prvi vrsti kot lirik in epik, a tudi kot kot pripovednik in jezikoslovec. L. 1890. je priobčil peterodejansko La Reino Janov verzih. Poleg Aubarelove drame Lou Pan dou Pečat (Kruh greha), ki jo je uprizoril v Parizu tudi Theatre Libre, je Mistra-lova Kraljica Ivana skoro vsa odrska proizvodnja proven-salske renesance. V njej pisec poveličuje rojstno deželo. Močnih dramatičnih vrlin sicer ne razodeva, pač pa čudovit lirizem, ki je višek njegove umetnosti. Po Vsem svetu je zaslovel s svojim epom M i r e i o, ki jo je Gounod porabil za komično cpero. Uglasbil jo je na pesnikovo povabilo v Saint-Remyju, torej čisto provensalskem ozračju in okviru. Čeprav je skladatelj v svoje namene prvotni zasnutek precej okrnil, je vendar Mirejo ponarodnil na široko, če že ne na globoko. Ko je katalonsko književno udruženje poslalo provensalskim felibrom srebrno čašo, je Mistral zložil Coupo santo. Napev je povzet po Sobolyjevi stari kolednici. Na pojedinah provensal-skih pesnikov kroži felibrska kupica od rok do rok ob bučanju te južnofrancoske himne, čije pričetek prinašamo v naslednjem. Celotno besedilo je letos objavil Lj. Zvon št. 7/8. Provensalci, glejte čaše, dar iz katalonskih rok. Vsi po redu v zdravje naše pijmo trte pristni sok. Sveta kupa, plamen upa in sveti žar daj nam v dar, tvoj silni čar presinjaj nas vsekdar. Letnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Pi-<-:dstavn;k: Oton /•'oančič Urednik: Fr. Lipa). — Tiskrrna M;kso Hrovatin, vsi v LjuMi ni 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI or/uo cAirc:iy«o /ioil5č* Samoprodaja najboljšega pisalnega stroja CONTINENTAL (VVANDERERVVERKE) POPRAVILO! Pisalnih — Računskih strojev JAMSTVO! Prešernova ulica 44 Telefon intr. 2636 Ivan Legat, Ljubljana Princezka pastirček Vesela pravljica v petih dejanjih (šestih slikah). Spisal IN Golia. Glasbene točke so kompozicija Emila Adamiča. Graščak....................................................Levar Princezka, njegova hči................................Karičeva Guvernanta............................................Medvedova Gospod pl. Trebušček................................... Lipah Gospod pl. Šiba.......................................' Kralj Pepček................................................Železnik Gospa Trebuščkova.....................................Mira Danilov Madaire Šiba.............................................Gabrijelčičem Kuharček..............................................Kukčeva Lovec.................................................Skrbinšek Strežaj..................................................Zorko Načelnik veteranov....................................Cesar Prvi veteran...............................................Danes Drugi .......................................Plut Režiser: prof. Osip Šest. Tretji veteran........................................Smerkolj Četrti ...............................................Sancin Peti .......................................Jerman Šesti „ .......................................Potokar Sedmi „ . ....................................Pianecki Osmi „ .......................................... Tetka......................................................Rakarjeva Boštjanček. pastirček, njen sin.......................Mitja Goreč Bctra Šuma................................................Boltarjeva Prvi medved...........................................Kpukler Drugi „ *• • • Juvane Prva žaba.............................................Vida Juvanova Prvi zajček...........................................Slavčeva Krčmar................................................Jan Veterani, gospoda, ženske, feta, medvedi, žabe, zajčki. Prvo dejanje: pred Tetkir.o kočo; drugo dejanje: dvorana ^du; tretje dejanje: v gozdu pri Botri Šumi; četrto dejanje: krčma v gozdu; peto dejanje: stezaPzdu; sprememba: dvorana v gradu. Pri predstavi sodeluje orkester dravske divizfrd vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa Čerina. ^ Nove dekoracije po osnutkih scenografa Uljaniščeva izdelala gledališka fl»a. Nove kostume izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom g. Polaka. Ilustracija ptičjega petjaffka A. Rasberger, Ljubljana. Blagajna se odpre ob pol 8. § 1 Parter: Sedeži I. vrste . II. - III vrste IV -VI. „ VIL-IX. „ X.-XI. „ XII. -XIII. „ Din 30 „ 28 „ 26 24 „ 22 „ 20 LoZe v part« I. reda II. reda Peti ložni sed< *ferju fedu fedu ičetek ob 8. Konec ob pol 11. Din 100 „ 100 . „ 120 . 70 75 „ 20 25 . 15 Balkon: Sedeži I. vrste „ H. „ Galerija i 1. „ . H. „ „ IH. .. Galerijsko stojišče Dijaško stojišče . 22 18 14 12 10 2 5 D MmOPNICE ae dobivajo v predprodaji pri gledalllkl blafl^* opernem gledalliiu od 10. do pol 1. In od 3. do 5. ure ItvO Prvi prostor med najboljšimi in najcenejšimi dnevniki zavzema Čitajo ga vsi in se vedno poslužujejo njegovih malih oglasov! RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Po gledališču sestanek v KAVARNI „EM0NA“ prvovrsten salonski in jazz orkester V restavraciji dnevno PLES Točna postrežba Solidne cene Delniška družba pivovarne „UNION“ priporoča svoje izborno svetlo in črno pivo v sodčkih in steklenicah Izdeluje tudi prvovrstni kvas in špirit Brzojavni naslov: Pivovarna Union, Ljubljana, Maribor Telefon: Ljubljana št. 2310, 2311 Maribor št. 2023 LJUBLJANA - MARIBOR ■ BOBRA MISEL! ZAVARUJEM SI ŽIVLJENJE, to je: ko pridem v leta, mi naj izplača banka „Slavija“ kapital, ki mi bo v gmotno, sedaj pa že v moralno oporo Domača zavarovalnica: Jugoslovanska zavarovalna banka „Slavijau v Ljubljani se priporoča za vse vrste zavarovanj TELEFON ŠT. 2176 —■—l Elitni kino Matica Tel. 2124 Edinji zvočni kino v Ljubljani z najboljšo svetovno zvočno aparaturo WESTERN ELECTRIC V mesecih oktober in november prinašamo sledeče premiere izbranih najboljših svetovnih velefilmov: „No, no Naneta" Čarobna filmska opereta v naravnih barvah Najboljši pevci, balet, razkošje „Smej se in plakai!“ Najnovejši govoreči film s slovitim Al Jolsonom v glavni vlogi Sodeluje tudi mali Darvey Lee (Sonny Boy) v vlogi kot Little Pal :n ,.Tango liubezni' Briljantna filmska opereta V glavni vlogi Willy Forst (znan in priljubljen iz velefilmov „Atlantik" in »Dvoje src v 3I* taktu") »Ljubljenec bogov' Najnovejši govoreči velefilm Emila Janningsa „Cilly“ Najrazkošnejša, najslajša filmska opereta, kjer nastopa najlepša žena Amerike, slovita Marilyn Miiller