Natisov: 15.000.
„Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 5 kron,za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za V« strani K 40, za '/< strani K 20, za */8 strani K 10, za Vi« strani K 5, za 1/Zi strani K 2'50, za '/s* strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
SteV. 8.
V Ptuju v nedeljo dne 25, februarja 1912.
XIII. letnik
Misli.
Jako tehtni vzrok za vedno se ponavljajoče slučaje prehoda kmefcskih posestev na osebo, ki niso kmetje, je med drugim tudi naraščajoče neveselje do kmetskega stanu pri mlajši generaciji.
Mnogo večkrat kakor preje pridejo zdaj naši kmetski sinovi med službenim časom pri vojakih z ljudmi v dotiko, ki jim pravijo o visokih mestnih plačah, o kratkem delavnem času itd. in jih na ta način zapeljujejo. Mogočni je vpliv takih poizkusov zapeljavanja na kmetske sinove v velikih mestih. Tu kažejo lahko zapel-jivci na bogate dokaze za svoje povesti. Tudi Btoji kmetski sin v mestu vsemu drugemu svetovnemu naziranju nasproti nego je ono, za katero je bil fant doma vzgojen.
Istotako zapeljivo kakor visoka plača vpliva na Čustvo mladega moža skrajšani delavni čas, po katerem je delavec svoj Jastni gospod; doma ri kmetijstvu pa mora for,t od ranega jutra \>a do pozne noči delati in mesto plačila z gotovim denarjem plačajo stariši s posvarilom, kadar tu ali tam ni kaj prav storjenega.
Ali ne samo izven domače hiše grozi dandanes kmetskim sinovom nevarnost; ta nevarnost obstoji na kmetskem posestvu samem in sicer jo povzročijo posli. Posli, naj bodejo potem moški ali ženski, se boje danes dela bolj kakor preje; ako se ga posvari, opsuje celo gospodarja, kajti posel vè, da ga kmet ne more tako meni nič tebi nič odsloviti in da je težko druzega dobiti. Kmetski otroci morajo dostikrat še delo za lene, plačane posle izvršiti ; zato želijo sami dostikrat, da bi bili raje posle ali taberherji, kèr jim bi potem bolje šlo kakor tako.
To so vzroki, ki jemljejo veselje do kmetskega stanu. K temu pride še, da je posestvo večidel hudo zadolženo, da je tu cela vrsta otrok itd. Eden otrok naj posestvo po starišem prevzame; ali dostikrat se ne najde noben otrok,
Zločini v čenstohovskem samostanu.
Pred poldrugim letom je svet izvedel za velikanske zločine, ki so jih izvršili čenstohovski menihi. Starodavni samostan, v katerem so sto-tisoči in stotisoči vernikov čestili črno Madono, je postal zbirališče največjih zločincev. Zločini čenstohovskih menihov so presegali vse dosedanje škandale, ki so jih izvršili razni „poštenjaki" v duhovniških suknjah Od priorja Rai-manna, ki ga ravnokar iščejo s tiralnico, pa do zadnjega fratra-vrata rja so bili sami ničvredni ljudje, katerim je bila sutana samo maska za njihovo navidezno krščansko življenje.
Poldrugo leto je trajalo, da je roka pravice poiskala nekatere glavne krivce ter jih privlekla pred sodišče, obremenjene z najhujšimi zločini. Zazdaj je to prva serija obtožencev, ki so zapleteni v afero morilca meniha Macocha — družba sedmih članov, ki stoji pred porotnim sodiščem v Pietrkowu. Na čelu te čedne družbe je menih pater Damas Macoch, na drugem mestu je šele njegova ljubica Helena Krzyžanovska. Navesti
ki bi tega storiti hotel, j ker nimajo veselja do kmetskega stanu ali pa k,er je preveč dolga itd.
Kaj se zgodi potem $ kmetskim posestvom? Proda se je in ker niioa noben sorodnik in sploh noben kmet potrebnega gotovega denarja, ali pa ker vsakomur že na lastni posesti poslov primanjkuje, —„ je umevno, da pride posestvo v roke kupca, ki ni kmetovalec. Z obžalo\anjem se mora priznati, da se v mnogih slučajih potem posestvo kmetijskemu obratu odtegne ali pa zaradi pomanjkanja delavcev odtegniti mora.
To je „sušica kmetskega stanu", ki se grozovito hitro razvija Rešitev je še vedno mogoča, ali sredstva in zdravilo proti tej bolezni se pač v nobeni apoteki ne dobi, — zdravilo leži v kmetijstvu samem.
Združili so se fabrikanti po svojih branšah, obrtniki po svojih raznih stanovih, uradniki in delavci vseh mest. Le kmetje ne poznajo moči pravega združenja! % (Po „Landbote.")
Politični pregled.
Grof Aehrenthal f.
Naš minister za zunanje zadeve grof Aloiz Lexa pl. Aehrenthal je preteklo soboto na Dunaju v 58. letu svojega življenja umrl. Žalostna usoda je vrgla tega nevtrudljivega moža v pre-rani grob. Gotovo je, da je bila njegova bolezen posledica težkega duševnega dela. Že pred meseci je hotel pokojnik odstopiti, ali šele na smrtni postelji, par ur pred koncem, se mu je ta odstop dovolil. Klerikalna stranka in z njo še nekatere visoke osebe peljali so strupeni boj proti Aehrenthalu, ker se ta ni udal njih za svetovni mir nevarni politiki. Ta boj so zanesli klerikalci v znani „krščanski ljubezni" celo na bolniško postelj in kakor hijene so lajali na moža, katerega veliki duh je premagala edino smrt. Grof Aehrenthal veljal je splošuo za najboljšega zagovornika trozveze in njemu se je
tudi v prvi vrsti zahvaliti, da se v zadnjih letih ni zgodila vojska. Glavno življensko delo grofa Aehrenthala pa je bila aneksija Bozne in Hercegovine. Vkljub zahrbtnemu ruvanju ruskega

Bi o!* Serchtold.	Braf Aehrenthal
^urstent-nden Mii.isterwccr.SEi in Oc3trnnm.un3oni.
ministra Isvolskega, vkljub strupenim napadom srbskih listov zasledoval je pokojnik svojo resuo politiko in je dvignil ugled naše države Zato je vžival tudi cesarjevo zaupanje.
Za naslednika grofa Aehrenthala imenovan je kot novi zunanji minister tajni svetnik Leopold grof Berchtold, ki je bil dalje časa v
1 Petersburgu avstro ogrski poslauik.
♦
v	*	*
Se en ministerski odstop. Skupni finančni minister baron B u r i a n je odstopil. Na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji načelnik poljskega kluba vitez pl. B i 1 i n s k i.
hočemo samo poglavitne točke obtožnice, ki obsega čez 300 strani.
Obtoženci.
Damas Macoch, 38 letni pater čenstohov-skega samostana, je obdolžen, da je v noči na 12. junija 1910 v samostanski celici ubil svojega braranca Vaclava Macocha. Nadalje je osumljen, da je v letih 1908—1910 skupno s patrom Isidorjem Starczewskim ukradel iz samostanske blagajne okoli 9000 rublje v. Nadalje, da je 16. decembra 1909 sporazumno s kavlanom 01e8in8kym ukradel iz celice ravnokar umrlega, a še na mrtvaškem odru ležečega p. Bonaven-ture zastavne liste v znesku 5000 rubljev. A naposled, da je 1. 1909 ponaredil v Censtohovu listine o svoji dozdevni poroki s Heleno Krzy-žanovsko in vpis o svoji smrti.
Helena Krzyžanovska, 27-letna vdova po poštnem uradniku Vaclavu Macochu, je obtožena, da je neposredno sodelovala, da se je zatajil umor njenega moža, in da se je vedoma okoristila z nakradenim denarjem, ki ga je dobivala od Damasa. Nadalje je obtožen menih Isidor Starcze\vski, da je vedel za umor V. Macocha
in da je zatajil zločin ter ukradel skupno s Da-masom Macochem 9000 rubljev iz samostanske blagajne. Nadalje je obtožen menih Bazil Ole-sinski, 45 let star, da je v družbi z Damasom okradel umrlega p. Bonaventuro, 1. 1907 do 1. 1910 pa okradel samostan za 2000 rubljev. — Nadalje so obtoženi indirektnega sodelovanja pri zločinu: 27 letni voznik Vincenti Pianko, ki je vozil truplo umorjenega iz samostana in ki je pred preiskovalnim sodnikom vedoma lagal in zločin tajil, 39 letni Jožef Pertkievvicz, ki je pomagal pri tatvini, in pa Lucyan Ciganowski, ki je na prošnjo Macochovovo ponaredil uradni pečat. Razen teh so bili obtoženi tudi še prior Raimann, sluga Zalog in kočijaž Pawlak, ki so deloma utekli, deloma se usmrtili.
Prič je 90. Med temi vsi menihi in sluge čenstohovskega samostana, sorodniki Damasa Macocha in Helene Krzyžanovske, uradniki ruske in avstrijske policije, kmetje iz okolice Čensto-hova itd.
Najprvo slika obtožnica, kako so našli truplo umorjenega v divanu.
26. julija 1910 zgodaj se je peljal vaščan Čudak iz vasi Gidle v Zawad. Poleg ceste je
Pri hladnejšemu vremenll 80 P^P01*06» StraschilFova grenčica iz zelenjave vzeti.
Škofovi milijoni. Jezus ni imel prostorčka, da bi spočil svojo trudno glavo, — visoki današnji duhovniki pa zbirajo milijone. Dokaz temu velikanska darila, ki jih je ravnokar zagrebški nadškof Posilovič napravil. Daroval je v razne namene več kot V/% milijona kron i. s. : pol milijona za neko klerikalno šolo, 50.000 K za bosanske cerkve, 45.000 K v hrvatsko-na-rodnjaške (torej politične) namene, 10.000 K kot „Petrov vinar" itd. Od kje so prišli ti denarji? Iz ljudstva, iz vbogega hrvatskega ljudstva, ki je ravno tako revno, kakor je bil usta-novnik katoliške vere . . .
Potrdil je cesar sklep deželnega zbora šta jerskega, da se sprejme 429.000 K posojila za ustanovitev kmetijske šole v sv. Jurju na južni železnici.
Ljubljanska policija se bode zdaj podržavila. Lahko se reče, da je zato že skrajni čas. Kajti ta policija pravzaprav ni bila druzega nego politična „lajbgarda" bivšega župana Hribarja. Ni čuda, da vsled take zanemarjene policija v Ljubljani ni bilo več za izhajati. Tako gre torej za Hribarjem tudi njegova „slovenska" policija. In nič ne spominja več na Hribarjevo „zlato dobo", razven velikanskih dolgov, ki jih je ta možakar na troške davkoplačevalcev naredil.
Izpuščeni jetniki. Cesar je odpustil 56 jetnikom ostanek njih kazni. Od teh pride na kaznilnico v Mariboru 8 jetnikov, v Capod'istria 5, Gradec 6, Gradišča 3.
Volitev v državni zbor za volilni okraj Beljak, ki se mora zgoditi zaradi smrti bivšega poslanca Rieseja, vrši se v torek dn6 23. aprila, ožja volitev pa v torek, dne 30. aprila.
Prvo zlaganje posestev na Štajerskem. „Gosp. Glasnik" piše : Na nasvet vodstva kmetijske podružnice pri Sv. Mihelu nad Ljubnim (Gornje Štajersko) so sklenili štirje posestniki v Kleinleinsachu naprositi pristojno c. k. agrarno oblast, naj zloži njihova posestva. V ta namen se je vršilo 1. februarja prvo komisijonelno ogledovanje posestev, ki sta ga vodjla gospoda dr. Gangl pl. Ehrenwerth, agrarni komisar in agrarni nadzornik Adolf Ohm. V to zlaganje so se pritegnile vse parcele omenjenih štirih posestnikov in razen tega še štiri parcele sosednjih zemljišč, skupno 72 parcel, iz katerih bo po zlaganju prišlo le 6 do 10 parcel. Pri ogledovanju se je prav jasno pokazalo, kako zelo potrebno je tako zlaganje ali arondiranje, ker je mnogo parcel brez pravih potov, ki se bodo sedaj napravili zvečine na novo in zelo praktično. Ker se vsi posestniki za stvar zelo zanimajo in jo pravilno umevajo, lahko pričakujemo najlepše uspehe. Po zatrdilu gospoda agrarnega komisarja bo to prvi slučaj zlaganje posestev na Štajerskem.
Dopisi.
Sv. Urban pri Ptuju: „Kdor dela nemir"... Še ne dolgo, kar so naš miroljubni in zlo spoštovani gospod župnik iz prižnice omenili, da želijo ljubi mir med župljani in da se naj tukaj žaljivo in sovražno pisanjenje po časnikih opusti. Kjer si teh hvalevrednih besedah, neko trdovratno
globoko barje, zaraščeno z bičevjem. V tem barju kakih 5 metrov od ceste, je zapazil Čudak neki velik plavajoči predmet, ki ga je smatral za nekako škrinjo, povezano z vrvjo To škrinjo je videl tudi neki v drugi kmet, toda nihče se ni zmenil za njo. Šele proti enajsti uri se je zbralo več vaščanov okoli ribnika, ki so opozorili obč. urad v Gilde in nato v nazočnosti župana in orožnikov izvlekli dozdevno škrinjo, ki pa ni bila škrinja, temveč precej odgrnjen divan. Ko so jo odprli, so zagledali truplo 30 letnega moža, ki je imel par krvavih ran na glavi. Nesrečnik je bil oblečen le v nočno perilo, namočeno v krvi, ter zavit v plahto; glava je bila zavita v dve rjuhi. Roki in nogi je imel zvezane. Modrikaste maroge po vratu in prsih so pričale, da je bil tudi zadavljen. Začetkoma so mislili, da je umorjeni neki Vojtechovsky, kmet, ki so ga pogrešali. Šele ko so dobili tega živega in zdravega — pobegnil je namreč od svoje žene — je začela policija zasledovati v drugi smeri.
Prvi sledovi.
Ko so natančno pregledovali bičevje^ v katero je bil divan zavit, so dobili pečat žel. postaje, od koder je bila pošiljatev poslana. Iz tega
in novarsko mazačlje ni k srcu vzelo in se pre-drznilo, dalje naprej rovati, (po navadi „nemirnega puceka v dvorišču") se ne more opustiti, popolnoma lažnjivem črčkanju v „Slov. Gospodarja" dne 15./H. t. 1. štev. 7. Moramo javiti, da ta ni boljšega vreden, kakor da se mu obesi močna veriga, zraven te pa še „maulkorb" na njegova široka usta, da ne bode zamogel dalje „Slov. Gospodarja" z lažmi podpirati in poštenih ljudi obrekovati. Kar pa g. kaplana Malaj-narja zadene, pa se samo toliko omeni, da, kdor mu je krivi, s kom, in zakaj ima pri c. k. kazenskem sodišču toliko opravkov, mu je samemu in tudi ljudstvu znano, če je tako prav ? pa naj bode; saj bode vendar enkrat jaboljko zrelo in da se bode tudi razvidilo, komu pripadajo dolgi navanje.	Miroljub.
Od nekod. Slavni gospod urednik! Ponižno prosim za mali prostorček v Vašem cenjenem in nam tako priljubljenem „Štajercu". Zelo me je razveselilo, tudi jaz k temu dopisu iz Ješenc nekaj poročati. Se še dobro spominjam, ko sem se pretečeno leto peljal po železnici iz Maribora v veseli družbi nekaj Jesenskih mož in fantov. Zraven teh nahajal se je tudi nek zelo mlad kaplanček. Kakor sem pozneje izvedel, bil je to Ivan Baznik iz Hoč. Enemu izmed fantov bilo je opaziti, da je imel v žepa „Štajerca". Ne vem, je li to nevarnost opazil tudi kaplan, ali ne, pa vendar se mi je zdelo nerazumljivo, da je ravno tistemu ponujal kaplan „Slov. Sleparja". Ko se je vlak v Hočah ustavil, hiteli so vsi ti fantje, med njimi nekaj mož, mu poljubiti roko, ter lepo krščansko pozdravili s „Pohvaljen bodi Jezus Kristus"; ali kako meje presenetilo, ko je namesto odzdrava re.kel te-le besede: „Ahčite se fantje, da Vas „Štajerc" v roke ne dobi". Ali ni to politikujoči odzdrav ? Kaj rečete k temu g. urednik? Ali ni to politikujoč kutar? Kaj ne, g. Baznik, V3e gre narobe, kar ste Vi takrat svetovali tem fantom; bili bi raje se sami „ahtali", pa bi Va3 zdaj gotovo ne imel „Štajerc^,v rokah . .. . Ja, ja, je že tako, g. kaplan, „Štajerčeva" krtača je že ojstra, torej je še dobra za čistit. Poslušajte, g. kaplan, brigajte se manje za „Štajerca", pustite ga pri miru, pustil bo potem tudi on Vas. Poboljšajte se torej, ker v Žetale je predaleč in tam ni prostora sedaj praznega. Poboljšajte se torej, pustite politiko pri mira, pa bo vse dobro. Vam vse dobro svetuje „Orlov" brat — špic —- miglc.
Dauže pri Slov. Gradcu. Prosim te, dragi „Štajerc", sprejmi tudi od nas nekaj pisave, kako se je naš deželni poslanec Verstovšek na 11/11. 1912 popoldne v gostilni Smonkarja v Doužah kmetom prilizoval in lep delal. Verstovšek je sklical tamkaj shod da je ljudem povedal, zakaj da je deželni zbor nezmožen za delo. Govoril je, da Nemci hočejo vse nase potegniti in da bi se jim vse dovolilo, kaj oni zahtevajo, za slovensko ljudstvo na spodnjem Štajerskem pa Nemci ne bi radi ničesar dovolili in zoper to so slovenski poslanci protestirali. No, dragi kmetje, sedaj bomo videli, koliko bodo letos za nas kmete napravili; kaj, bomo morali spet fejst plačevati, kakor je že navada, kaj ne?
Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajem Pr'(l'i
rekel
--------- -—| da je
Za tako politiko nam ni veliko. Nadalje je g* skozi voril, da bo on napravil, da bojo kmetski otroi pride samo popoldne in eni dopoldne v šolo hodii nVi, da bojo potem otroci, starišem kaj pomagali ii samj da se tudi ne bo toliko učiteljev potrebovali g. pc ter skozi to se bode veliko denarja deželi pri Mi p; hranilo. Govoril je tudi od deželnih dolgov, d kjer takrat, kadar je sedanji deželni zbor nastopi porab je bilo nekaj črez 30 000 K dolga, in sedaj j dolžn pa imajo nekaj črez 1 milijon. Nato je ljni iena stvo nastalo razburjeno in so rekli, da bi pota tisten boljše bilo, da teh poslancev sploh ne bi bik (Ja še ker nam „dol", namestu „gor" gospodarijo I ti< pa da se samo pridejo ljudem lepi delat in c v kra svoje žepe napolnijo ; zato pa niso hoteli di ¿Upni žel ni zbor skleniti, samo da še potem lahko vi tudi „finfarje" zaslužijo. Mi kmetje moramo pa pli čati! Govoril je tudi, kako da socijaldemokrai na§ na Dunaju svoje ljudi derejo, da so lansko let ako i na spodnjem Štajerskem veliko krompirja vredifše na nakupili in ga na Dunaji svojim ljudem dra? prižn prodavali. Zdaj si pa premislite, dragi kmetjjglil, 1 ali se to spodobi za enega poslanca, da naigrešn pride take reči sem čvekat, kakor da bi človei petek prazno slamo mlatil ? Ne bomo mi kmetje tejprjgo več dolgo poslušali, ampak v prihodnih volitv^ni ka bodemo že drugače volili, ker vsaka stranikak ] več doseže, kakor klerikalna. Z Bogom tedjtedaj Verstovšek, če ne veste kaj druzega govoritiobeše kakor od krompirja, potem pa rajši doma 08tjpred nite. Tisto pa ne boste napravili, da učiteljskega ne bi imeli!	Več faranov. jBkoči
Št. Ilj pri Slov. Gradcu. Kaj se je nam tito ni kaj pri sv. Ilgenu zgodilo ? Naš kaplan N., ¡oženj je bil en priden gospod, moral je kar na enkrig0r 'u iti stran, da še se ni imel časa posloviti. In klmoge' je bilo ? Njegov žapnik N mu je hotel p^mislir pri košti povišati, je rekel : Ker je vse drassi da in njega veliko vse košta, in tudi za vino tTake moral več plačati. Na to mu je pa kaplan cfee „s govoril, da mu naj zato manje jesti da, da (boljše bo toliko koštalo in na to sta se skregala |za dn kaplan je začel svoje , reči skup. pokati in j» 12 /ti. 1912 z vsem odišel, kam še ne ve Ta župnik mu je tudi prepovedal, da ne s nobene slame iz njegovega vzeti, če bi kaj zapokanju rabil, da naj si gre k sosedu (Iloferj po njo, če je hoče imeti, in je svoji kuha zapovedal, da mora nato paziti, da ne bo slame vzel. Toraj ta župnik misli, če je že zadosti bogat in njegova kuharica, da so drugi tudi. Vprašamo ga, od koga da se on zbc gati ? Gotovo od nas kmetov, ne pa od kapli nov. Zdaj smo imeli vsaj fejst kaplana, ki i, F ni veliko za politiko brigal in zdaj pa znam,Lige spet kakega zagriženca dobiti, da bomo iraško Ij spet kaj ž njim za opraviti.	Farman.ia let
Sv. Anton SI. Gor. Unti pa te že znote toerna novega. Koplan že ma pre nekaj. Roškar mn B prle poslonec bija je za botera, tisti po ki r:\ v s t dunajske judovske punce ma, po domače dohte= Korošec, je babico špila, jiiučar Brenčič poj z žegnano vodo šprica po nežegnanem tali. ] Vete, pri Antoni je kiikovca že.
Polenšak. Dragi „Štajerc", kakor ti je
je bilo razvidno, da je bičevje poslal s postaje Kremen dne 27. junija 1910 trgovec Borenštein trgovcu v Čenstochovu. Ta je izpovedal, da je bičevje kupil julija meseca 1910 neki mož va. čenstohovski samostan. Ta izjava je bila za krivce usodepolna, kajti šele nato se je obrnila vsa pozornost na samostan. Naj prvo se policija ni upala poizvedovati direktno pri priorju in so hodili le okoli samostana. In dobili so par ljudi, ki so povedali, da so videli, kako sta se odpeljala 25. julija iz samostana dva vozova, eden z nekim velikim zavitkom, drugi z nekim menihom in nekim lajikom. Po barvi konj so spoznali voznika Pawlaka. Ta je povedal, da je bil koncem julija poklican pred samostan, kjer je že čakal voznik Pianko, na čegar voz so naložili oni zavitek. Na Pawlakov voz pa sta sedla menih Macoch in samostanski sluga Zalog.
Tajna vožnja.
Damas Macoch je dal ukaz, naj hitro vozijo do Rudnika. V Radniku so se na ukaz Macocha ustavili pred neko krčmo. Tam so pustili Pawlaka ter se dalje peljali le s Piankim. Za vasjo Gidle je pustil Macoch ustaviti pri
F
okt okt
znano, da naš župnik Poplatnik najraje od tešela
-orijoij
kraju barja, na kar so na ukaz Macocha vrpil na zavitek v vodo . . . Pianko, ki se je ves tre# sobi je vprašal Macocha, kaj vse to pomeni? Na mali : mu je Macoch odgovoril: „Proč pojdi, kaj te^bvezf briga!" Med potoma seje pa'Macoch mencanoce vendarle premislil. Ustavili so se in Macoch ¿ov b< zahteval, naj Pianko priseže ter mu rake:ato, -„Prisezi mi, da ne poveš, če te kdaj primefsled kaj se je tu zgodilo, tudi če boš zaprt; sictfacoc te zadene smrt!" Prestrašeni Pianko je prisegžalogi Ko so prišli do Novosadovskega, je ukaiiadalj Macoch zopet ustaviti. Dal je Pianku 30 rublj)il un ter mu svetoval, naj se vrne v Čenstohov fooštni Breznico. In zopet ga je spomnil na priseg Macoch se je nato z Zalogom odpeljal po i M leznici. Pianko je po 18 urni vožnji prišellelene Čenstohov.	)d tai
Naslednjega dne se je po celi okolici rtojavil nesla vest, da so našli mrtveca. Pianko je tak»b de> vedel, pri čem da je. In ko ga je sluga Zalitik Cs srečal, mu je zabičeval: „Boj se boga — mo bi govori nič in ne omeni nikomur naše poti!'tega
ko je policija že začela zasledovati voznike, n-
je zopet rekel Zalog: „Bog te varuj, da e priznaš — večno trpljenje te zadene!" I ^ '
pridiguje, tedaj te ? tudi v nedeljo ni izpustil ; rekel je, da kdor „Štajerca" čita, ta smrdi in da je pred kratkim neka ženska gledala v Ptuju skozi okno v uredništvo „Štajerca" in na to pride neki nedolžni otrok, ki pravi ženi tako : „Vi, kak je tu notri grdo, ki tak grdo pišejo, sami pa najbolj smrdijo!" Toraj mi vprašamo g. Poplatnika, kdo pa je tisti, ki najbolj smrdi ? Mi pravimo, da najbolj smrdi v takem farofu, kjer je takšni mežnar, ki noč počitka za delo porabi; prav dobro pa nam je znani tisti „nedolžni otrok", saj njemu visi nedolžnost čez kolena in bo tudi prišel v kratkem klobas fehtat; tistemu „otroku" prav tiho na uho zašepetamo, da še on bclj smrdi in bo šele smrdel, saj so že tolarji napravli štampet in zibko, ktero bosta v kratkem rabila. Toraj je pač res, kakor naš župnik pravi, da kaki je gospodar, takega ima tudi hlapca ... Na svidenje !	Farani.
Polenšak, dne 20/11. 1912. Dragi „Stajerc", naš župnik Poplatnik še le ni pozabil na te, ako ravno je bil bolan ; pa kako bi zabil, saj še na pokojne ne pozabi. V nedeljo je naj poprej na prižnici tebe izdelal, in potem pa se takoj zmi-slil, na pokojnega Jožefa Novaka, kako strašen grešnik je bil, ker je izvedel, da je nekoč v petek jedel meso ; še celo v šoli otrokom je prigovarjal čez pokojnega in pravij tako, da to ni kar tako, da bi se vsakemu kar tak zvonilo kak pokojnemu Nedelko; ako bi to tak bilo, tedaj bi lahko imel vsak doma na svislah zvone obešene. To je lep nauk za otroke, kaj ne ? ! Pred kratkim pa je prinesla neka botra zakonskega otroka na krst, in ko pove čegav da je, skoči po konci, ko bi ga gad pičil in pravi, da to ni res, in da še nista dotiČna tako dolgo oženjena; potem je začel računati sem in tja, gor in dol, še celo na prste, in ker še le ni mogel ua prste izračunat, je šel vun iz sobe, mislimo da kuharico vprašat; ko se vrne, tedaj si da reči, da je res, kar botra pravi in je krstil. Take zglede daje naš župnik Poplatnik. Tožuje se „samo" s tremi strankami zdaj ; pač bi najboljše bilo, da bi napravil prakso za odvetnika; za duhovnika tako ni primeren.
mu
Novice.
Poraba tobaka po svetu. Glasom letakov »L«gea proti porabi tobaka kadi največ holand-sko ljudstvo. Na vsacega Holandca pride namreč na leto 3.400 gramov tobaka. Potem pride Severna Amerika (2.100 gramov na osebo in leto) in Belgija (1500 gramov). Na Nemškem, Avstro-Ogrskem, Danskem, Švedskem,
Poizvedovanje v samostanu.
Pianko in Pawlak sta bila zaslišana 1. in
2.	oktobra. Pianko je vse povedal, kar je vedel.
3.	oktobra je vdrla policija v samostan ter začela preiskavati navzlic vsemu protestovanju prijotja Reimanna. Sluge so izpovedali, da je bil najdeni divan last samostana in da je stal v sobi Macochovi. Tudi plahto in rjuhi so spoznali za Macochovo. Platno, s katerim je bila obvezana razbita glava umorjenega, je spoznal ranocelnik, ki je ž njim obvezoval Macochu njegov bolni vrat. Vse te okolščine so govorile zato, da je bil Macoch morilec. Komisija je veled tega zahtevala, naj se jo takoj pelje v Macochovo stanovanje. Toda o tem in o slugi Zal6gu ni bilo sluha, oba sta pobegnila ... Z nadaljnim poizvedovanjem se je dognalo, da je bil umorjeni sorodnik Macochov, Vaclov Macoch, poštni uradnik v Granici.
Beg in aretacija Macocha.
Macoch je šel naj prvo v Srenavo k sestri Helene Krzyžanovske, kjer se je skrival tri dni. Od tam je odšel v Proszovvicze, odkoder je br-zojavil menihu Starczevvskomu: „Jutri zjutraj ob devetih bom na postaji „Disio". Pol. uradnik Czestakov, ki je pazil na Starczevvskega, je ono brzojavko zadržal ter zahteval od Starcze\v-skega pojasoitve. Ta je trdil, da je „Disio" nje-
Norveškem in v Kanadi pride na glavo in leto 1000 do 1500 gramov, na Francoskem in Ruskem 950 gramov in v drugih državah okoli 600 gramov.
Duhovska needinost ali spor se znovega prikazuje. Prijatelj našega lista nam piše: Cerkvena zgodovina nam pove, kako so v prejšnih časih prevzetni, sebični in svojevoljni duhovniki, tudi menihi med njimi, zaradi „razkolništva" (Glaubensspaltungen, Schisma) mnogo prepira zakrivili, kar je več sto let veliko nesreče uči-nilo in cerkvi tudi za bodočnost škodovalo. Tudi sedaj je papež, sveti Oče gotovo po dobrem in daljnem premisleku šest praznikov nkazal opustiti. Pa dočim se mirni, pametni in vbogljivi škofje s papežem v tej zadevi strinjajo, hočejo že spet drugi enaki starim sebičnežem se zo-perstavljati. Graški knezoškof je v svojem pastirskem listu naznanil, kar je tudi „Tagespost" dne 18. februarja prinesla, da v njegovi škofiji nobeden praznik ne odpade, temveč še ostanejo vsi. Bode-li to dobrega sadu rodilo? Veliki du-hovski zbor pa je leta 1870 meseca julija določil, da kar rimski škof ali papež slovesno uči in ukaže, je nezmotljiva, cerkvena resnica. Vsak človek, ki le količkaj trezno misliti zna, sprevidi, da je zelo koristno, ako se dotični prazniki le prihodnjo nedeljo obhajajo, sicer pa se raje , dela in denar služi, ne pa lenubari in praznik ! onečasti. Praznike so si le duhovniki v svojo čast pozneje izmislili, četudi sv. pismo uči : šest dni delöj, sedmi dan pa praznuj!
0 poštni znamki. Glavni poštni urad v Londonu dela poskuse z automatom, ki bi nadomestil poštno znamko. Pismo, ki se ga hoče od poslati, vrže se v automat, obenem pa tudi primerno svoto denarja. Automat pritisne na pismo svoj pečat. Ako se bodejo ti poskusi posrečili, bi se poštno znamko kmalu odpravilo, kör bi pomenilo tudi prav veliki prihranek za posamezne države. Kajti izdatki za poštne znamke so ogromni.
21 sinov. Pred kratkem je praznovala neka gospa Corfield v Londonu rojstni dan. Ob tej priliki so prišli vsi njeni sinovi, katerih je 21, skupaj. Bratje so po celem svetu raztrešeni in se deloma niti poznali niso. Najstarejši n. p. je ob tej priložnosti prvič videl svoja najmlajša dva brata. Samo sivolasa mati je pač vse poznala.
Velikansko lokomotivo so zdaj za Pennsylvania železnico zgradili. Določena je za promet ob gorskih progah. Ta lokomativa je s tender-jem vred 30 metrov dolga in 669.000 funtov težka. Tender ima prostora za 40.000 litrov vode in 15.000 kil premoga.
Morske nesreče. Glasom statistik družbe „Germanischer Lloyd" ponesrečilo je na morju v preteklem letu 294 parnikov z 427.824 tonami in 470 bark na jadre z 184.059 tonami. Poškodovanih pa je bilo 6801 parnikov in 1577 bark na jadre.
Vlom v cerkev sv. Groba. Pred kratkim se je vlomilo v Jeruzalem v cerkev sv. Groba, brez
gov brat Dionysius. Se le pozno ponoči, ko je najbrž že Macocha svaril brzojavno pred prihodom, je priznal, da je brzojavka od Macocha. Ta pa ni prišel v Censtochov, temveč je zbežal čez mejo na avstrijska tla. 6. oktobra se je pojavil pri lekarnarju Kravčjnskem v Lažeh in odtam je odhitel k proštu Capin v Neganovice. V Lukši, na železniški restavraciji bi kmalu prišel policiji v roke. Prodajalka Maichovna, s katero je imel, ko je bila še natakarica v neki vinarni v Čenstohovu, ljubavno razmerje, ga je poznala. Vedela je iz časopisja, kaj se je zgodilo, in že ga je hotela dati prijeti. Toda predno je pričakovala, je Macoch izginil v družbi tihotapca Vadasa, ki ga naj bi prevedel čez mejo. 7. oktobra je bil v vasi Plogach in odtam je šel v Trebinjo, kjer se je nastanil v hotelu Gelin-gerjeve. Medtem je ruska policija, ki je izgubila njegovo sled, izvedla, da je že v Galiciji. Takoj nato so čenstohovski uradniki hiteli za njim ter ga dobili v Trebinji ravno, ko je čakal na krakovski vlak. Ko je Macoch zagledal ru skega uradnika, je skočil v brzovlak, ki je že odhajal, in šele na brzojavno zahtevo, ko je v Krakovu izstopil, so ga prijeli ter odpeljali na policijo. Pri osebni reviziji so našli pri njem 4000 rubljev in dva dokumenta za potovanje Helene Krzyžanovake.	(Naprej prihodnjič!)
da bi se kaj relikvij ukradlo. Prebivalstvo je v velikem razburjenju. Cerkev straži neka turška družina. Oblastva so zdaj vse dohode k cerkvi zaklenila, da se ne mora nobena tatvina zgoditi.
78 ur pod vodo. Neki inženir Arnold iznašel je podmorski čoln, v katerem se nahaja lahko 25 mož nepretrgano skozi 78 ur pod vodo, brez da bi bilo treba svežega zraka dovažati. Iznajdba se bode seveda šele poiskusila.
Grozoviti pretep. V Kazanu na Ruskem praznovala se je p. k. kmetska poroka. Ponoči je prišlo do velikanskega, pravi bitki podobnega pretepa. V tem boju je bilo 26 oseb ubitih, m. nj. tudi ženin. Moogo gostov pa je smrtnoae-varno ranjenih.
iz Spodnje-Štajer^kega. Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (♦* pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 23. februarja v Rogatcu (svinjski sejem). Dne 24. februarja v Slov. Bistrici**; v Rogatcu**; v Kozjem**; pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice; v Laškem**; v Brežicah (svinjski sejem); v Vuzenici*, okraj Marnberg. Dne 26. februarja v Vidmu*, okr. Brežice ; v Lipnici* ; v Arvežu**. Dne 27. februarja v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Ljutomeru**. Dne 28. februarja na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Mariboru*. Dne 29. februarja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*. Dne 1. marca v Rogatcu (sejem s ščetinarji), na Planini*, okr. Kozje ; v Marn-bergu; v Konjicah* ; v mestu Gradcu (sejem z zaklano malo živino). Dne 2. marca v Pišecah**, okr. Brežice; v Brežicah (svinjski sejem); v Slovenjem Gradcu*. Dne 3. marca na Vranskem**. Dne 4. marca v Petrovčah*, okr. Celje; v Ormožu* ; v mestu Celju* ; v Lučah*, okr. Arvež ; v Račah*, okraj Maribor; v Oplotnici*, okr. Konjice.
V	Teharjih imenoval je občinski zastop vladnega komisarja g. dr. Rudolfa Breschar z ozirom na njegove zasluge za častnega
občana.
Kaplan-pretepač. „Grazer Tagblatt" poroča, da se je v gostilni Skoflek pri Celju vršila pred kratkem plesna veselica. Seveda je prišel tudi domači kaplan Miha Golob na veselico. Kčr se je menda bal za nedolžnost deklet, plesal je raje sam z njimi. Pri plesu postal je kaplan tako vroč, da je muzikantu Antonu Kranjc harmoniko zlomil. Vrh tega je Kranjca še hudo opsoval in mu dal poleg tega par gorkih klofut. Drugo jutro prišel je Kranjc v farovž, da bi se s kaplanom spo-botal. Ali kaplan ga je prijel in ga je še enkrat hudo pretepel ter mu prizadel tudi več ran. Tega pravega „duhovnika" se je seveda sodniji naznanilo.
Poroke. V Ptuju se je poročil g. Valentin Vedernjak, posestnik in železniški pod-uradnik. Istotako se je poročil v Gradcu ptujski kovaški mojster in posestnik g A. Kodba. Obema in njih soprogoma želimo mnogo sreče in blagoslova!
Slepar. Infanterist kadetne šole v Mariboru Jožef Kozian osleparil je peka g. Witlaczil za 85 K in si je napravil z denarjem lepo pustno nedeljo. Ko so ga zaprli, imel je le še 35 K.
Nezgoda. Pri neki zgradbi na Savodni pri Celju padel je zidar Janez Podvornik 6 metrov globoko. Zlomil si je tilnik in je kmalu nato umrl.
Velika tatvina. Tatovi so v Petrovčah pri Celju pri posestnici Mariji Ječovnik v shrambo hmelja vlomili. Ukradli so 200 kil hmelja v vrednosti 900 K. Tatvino so izvršili zakonska Fabjan in njih sin. Fant je pobegnil, stariši pa so že pod ključem.
V	cerkvi umrla je med jutranjo Božjo službo v Slov. Bistrici posestnica Ana Ilgeršek.
Pred porotniki v Celju bili so obsojeni sejemski roparji, ki so izvršili že celo vrsto hudih zločinov i. s. so dobili: Gjuro Jovanovič 7 let, Mirko Jean 6 let, Svetan Colič 5 let, Milan Milanovič pa 6 tednov težke ječe. — Zaradi sleparije in postopanja pa je bil obsojen zidar Anton Završnik na 6 tednov ječe; potem se ga bode oddalo v prisilno delavnico. — Zaradi poskušenega umora se je imela zagovarjati Te-reza Pesarič in Sodnevasi. Zverinska babnica je
svojega moža s fanti sleparila, mu denar zapravljala in ga naposled v spanju s sekiro napadla ter hotela ubiti. Ranila ga je smrtnone-varno in le sosedi so preprečili, da ga ni popolnoma ubila. Brezsrčna babura je bila na 5 let težke ječe obsojena.
Vlomi. V Slov. Bistrici izvršili so neznani tatovi v „narodnem domn", v gostilni Novak. v. trgovini Watt in hotelu Neuhold vlome. Povsod so bili prepodeni, le pri Neuholdu pokradli so 10 kron denarja, nekaj drobiža, smodk itd.
Pijani postiljon. V Gornem gradu prevrnil je postiljon Simon Cafuta v pijanosti voz. Več oseb je bilo poškodovanih. Cafuta je bil takoj odpuščen in poleg tega še sodniji naznanjen.
Pretep. Med fanti Hasler, Kropf, Klančnik in Kvas v Pobrežu pri Konjicah je prišlo do pretepa. Kvas je pri temu Haslerja z nožem v prsa sunil in ga smrtnonevarno ranil.
Nesreča, V Rušah je padel fabrikant nži-galic Max Woschnagg 4 m globoko v neko jamo; zlomil si je več reber, poškodoval plju-če in ledice ter pretresil možgane. Smrtnonevarno ranjeni imel bi se v kratkem oženiti.
Zastrupil se je v Mariboru bivši lastnik hotela „Meran" Johan Sauer. Dal je strihnina v čaj in je to izpil. Nesrečnežu se je bržkone zmešalo. Pokojnik bil je dolgoletni hotelir in v Mariboru splošno znana ter tudi priljubljena oseba.
Osleparjeni ljubimec. V Trbovljah je dekla Jožefa Zadar svojega Ijabčeka zidarja Hinko za 30 K osleparila. Dogovorila sta se, da prideta zvečer skupaj. A Hinko je zastonj čakal, kajti sladka devojka jo je bila že čez hribe in doline popihala.
V pijanosti utonil je pri Kozjem nekdanji posestnik Alojz Krausa. Padel je v potok, kjer so ga ljudje drugi dan mrtvega našli.
Tatvina. V Trbovljah ukradli so neznani tatovi v gostilni Forte gramofon za 250 K, v katerem se je nahajalo 150 K denarja. Razbiti gramofon našli so otroci drugi dan v bližini gostilne.
Nesreča v pijanosti. Kučijaž graščine Turniš pri Ptuju Franc Sekelšek je v pijanosti pri Mariboru voz prevrnil. Konji in voz so bili hudo poškodovani. Sekelšek je naravnost divjal in je tudi došle stražnike, ki so ga morali aretirati, napadel. Pretepaval se je tudi z vojaki, ki so slučajno mimo prišli in konjem pomagali. Cez par dni pa je Sekelšek v bolnišnici umrl. Sodnija je napravila preiskavo.
Vlomila sta dva neznana tatova v Kozjem pri posestniku Antonu Rebernik in ukradla perila, obleke, moke in žitja!
Utonila je v Sotli pri posestuiku Ogriseg uslužbena dekla Jožefa Spilak. Ne vé se, je-li se je zgodila nesreča ali pa samomor.
Vinogradniško veselje. Geometer Lebitsch ima v Skalici vinograd in klet. V to klet so neznani tatovi večkrat vlomili in popivali, ko-
likor so mogli. Pokradli so za 800 kron
vina.
Nič ni boljšega
za takojšno napravo velefine goveje juhe kot
? MAGGr
kocke za govejo juho
a 5 vinarjev.
MAGGCjeve kocke za govejo juho 80 čista, najboljša goveja juha v trdi obliki In vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
Prave samo z imenom MAGGI in z varstveno znamko zvezdo s križcem.
Nož in zopet nož! v Kanejevi gostilni v Oplotnici popivali so fantje Leva, Spiie, Ber-gles in Vavpot. Na poti domu so se stepli. Vavpot je 8nnil Leva z nožem v hrbet in ga je smrtnonevarno ranil. Istočasno je sunil Bergles Spileja z nožem in ga tudi jako nevarno ranil. Suroveža sta potem pobegnila.
Puško ukradel je v Stranicah nezuani tat čevljarju Steble. Drugi dan našel je Steble puško v bližnjem grmovju skrito.
Utonil je v Šmarju pri Jelšah pijači udani trgovec Jaka Cerovšek. Otroci so mrliča v potoku našli.
Vlak povozil je pri Mariboru dragonerja G. Kranner. Razmesaril ga je hudo in je bil nesrečnež seveda takoj mrtev.
Zaprli so v Celju tri šolarje; smrkolini so beračili in kradli.
Ustrelil se je v Mariboru s slnžbeno puško vojak Adolf Saveršnik. Krogi j a je prodrla pljuče in je nesrečneč še isti dan umrl. Celo noč pred samomorom je prekrokal. Vzrok samomora ni znan.
Grozno presenečenje. Na pustno nedeljo bilo je mnogo gostov v Kossovi gostilni v Gaberjih pri Celju. Ko so ob 3. uri zutraj nekateri gostje gostilno zapustili, našli so krčmarico mrtvo pred vratmi ležati. Bržkone jo je zadela kap. Seveda so se takoj razne neosnovane govorice razširile.
Iz Koroškega
Ruden. Piše se nam z dne 17. t. m.: Na predpu8tno nedeljo se vrši tukaj zopet „igra", pa ne v Rudnu, marveč v Untermitterdorfa. Potrebno teatersko reklamo je že velečastiti gospod fajmošter Volaučnik (— mežnar, ki je pravi brat fajmoštra. a ga mora vendar „vikati", piše se še vedno „Wolautschnig" —) v gostilni pre-skrbel, ker je velevažni teaterski program pobožnim črnim pivcem in v fajmoštrovo suknjo zaljubljenim ovčicam prečital ter razjasnil. Go-spodine Volaučnik, k taki reklami slišijo še ena trompeta, en boben in — en šimel!
Prevalje. Piše se nam : Dne 1. svečana se je vršila veselica v namen vbogih v gostilni g. Pernikarz. Veselica je bila prav dobro obiskana in kakor se sliši, je slavni odbor tega venčeka daroval vbogim od ostalega čistega dobička baje 50 K. To je lepo, edina veselica in trud za ubožce! Ako se ogledamo nadalje in se vprašamo, kako je pa končal tisti mladeniški politi-kujoči farški plesni venček ? Zopet prav slabo, pretep na pretep! Vidili smo tam dve pedi dolge 8mrkune se priduševati in enako čopaste frajlice. Seveda zagriževnost črnuhov je o tem čisto tiha, sram jih je, da pri vsaki takšni tar-ški priložnosti se najslabše reči godijo. Ni se čuditi, da pregrešnost mladine tako raste ; saj se sklicuje vsako igro in ples iz prižnice pa ne vemo zakaj ; a za to, da se polni strgani žakelj, ali pa, da postaja birtej pri mickah prekratek ? Žalostno in zopet žalostno, da se ravno od strani črnuhov gonijo pregrešne priložnosti skupaj. Veliko teh grdih slučejev smo dali svetu na vedenje, a ta gospoda nima sramote in vesti, naravnost namerava na to pregrešno življenje ter sili šele dve pedi dolge smrkune v lumparije ; drugih ne morejo dobiti na limanice, da bi se udeležili te grdobe!
Ukradel je neznani tat soprogi poštnega sluge v Guttaringu večjo svoto denarja.
Izgubila je neka vboga dekla v Guttaringu vse svoje prihranke v znesku 50 K. Najditelj se doslej še ni oglasil.
Nesreča. Pri montiranju v Št. Vidu n. G. padel je monter Wurm 7 metrov globoko in se hudo ranil.
Ogenj. V Steindorfu pri Feldkirchenu je gorelo pri posestniku Planner. Nesrečneža je pogorel hlev in hiša z vsem pohištvom, nadalje en konj, mnogo krme in žita. Skupne škode je za 6000 K, zavarovalnine le 2000 K. Pravijo, da je nekdo nalašč zažgal.
Požar. Pogorelo je pri Libeličah (Leifling) veliko gospodarsko poslopje graščine Neuhaus z orodjem, mašinam, krmo in žitjem. Cela vas je bila v nevarnosti, a ljudje so v težkem delu ogenj omejili. Škode je za 40.000 kron.
Z nožem. Iz občine Brückl se poroča, da
je neki posestnik v prepiru z nekim fabrični^! delavcem zadnjega z nožem sunil in hudo rani
Visoka starost. V Reichenfelsu je umi 1. občinska ubožica Marija Hanser v staro» J 95 let.
Požigalec. V Maria-Saalu so zaprli vžitkaij Alojza Haslinger. Dolžijo ga, da je posestnii reč Waste, s katerim je živel v sovraštvu, hišo za; za gal. Preiskava bode šele dognali, ali je res kri Prc 40 kron nagrade dobi tisti, ki naznani tat pr,f kateri je v noči od 13. na 14. t. m. v Beljai (Gerbergasse 23) zavoj usnja ukradel.
Mrtvega najdli so pri Ebersteinu dela« Petra Schatfer. Preiskava bode dognala, ali i ¡n > je zgodil zločin.	riši
Neumna igra. v šarnicah pri Paternioj na)\ igral se je v gostilni 14 letni hlapec Matjin Wiesmair z nabasano pištolo. Ta se je naposi sprožila in kroglja je zadela 4 letuo Rozo Muli Cen; v nogo ter jo hudo ranila.
Sleparka. V Moosburgu je sleparila nežna g^, ženska s ponarejenim denarjem.
Smrtna nesreča. V Lambergu padel je sir > iz koče Barbare Asselnig in jo je zasul. Nesit { niča je pridobila tako težke notranje poškodi da je kmala umrla
Padel je pri delu iz vagona v Spodnji Drauburgu delavec Jožef Kobold in se smrti. nevarno ranil.
Nezgoda. V Ettendorfa ponesrečil je ta^c kamnolomu delavec Ožbalt Gradišnik. Zlorabi s mu je nogo."	živii
Zaprli so trafikanta Jožefa Lauber iz Boj se 1 velj, ker je izvršil razne večje sleparije z m«23 1 cami. Oddali so ga deželni sodniji.
stvo bilo za
Novo bosansko posojilo. p°i
Bozna-Hercegovina je najmlajša kronovina av3 Oer ogrske monarhije. Vkljub temu dela zdaj že vladi mn|vr£i! preglavic. Da se deželo odpre prometu in gospodarski sta v razvitku, napraviti mora bivšo okupacijsko okrožje BojSvc« Hercegovina investicijskega posojila za 182 milijcllasti kron. Posojilo se sprejme za 80 let in sc bode moralo Ireje. tem časom obrestovati z 4%%. Naša slika kaže basijmi skega kmeta, ki nosi breme tega posojila in ki te v-aV pod njim trpi. Spodajšni del slike kaže natanko, n mle'
ta c Raz-
Die neue JnvestitionsanlBihe Für Bosnien und die Hercsgowina.
V Zc
Tuk
Yon der neu en Jnvestitionsan/cihe /n fföhevgr fSZMi/Kr soUe/r ünjfä/iß/78ufi
B
Eisenbahnenu. SfraDen D Po/it fertva/tg. 8400000$—^ 122900000Hr. E Just/z S600000A naši lan d t/. Forsfmrfschaff" F Fjnanzen <t80000d& PosP 28600000Kr. G Mene 3167000& da F
* l/nferricht 8623000 Kr	<«>	I te2a
'	' ' voljo
potr«
se bode posamezne dele tega posojila porabilo, tak valcc pr.: A) železnice in ceste (122,900.000 K), B) kmet* razm in gospodarstvo (28,600.000 K), C) poduk (8,623.0(» Stva D) pol. uprava (8,400.000 K), E) pravosodje (5,600.0» števi F) finance (4,800.000 K), G) zdravstvo (3.167.0(10 senel — Da se bode posojilo vrnilo, mora Bozna-Herccgfl autoi na leto za 9l/t milijonov kron več dohodkov imetij mog< svota je pač velikanska, ako se pomisli, da se v tej nikol želi še ni ničesar storilo, kar bi imelo v gospoda« gumi oziru večji pomen. Prebivalstvo šteje v tej kron( si de okroglo 1% milijona glav; od teh je 89% kmetos Šimi in od teh zopet 32% t. zv. »kmetove (to je od gn če sc odvisnih, ki obdelujejo pravzaprav tujo zemljo in m? srečil liki časom prave tlake tretji del pridelka graščaku I nem Slika je jako zanimiva in treba jo je natanko prcgls da d
tako
Ediao pnri s !o ! uni o ribU — zaneaitm fottV njj zdravljenja.
Ko dobivajo zobe
so otroci, ki so se v prvih mesecih življenja razveseljivo razvijali, sitni, ne napredujejo, in reče sc, da dobivajo težko zobe. Da se tako za mater in otroka neprijetno motenje prepreči in malim uspešni razvitek zagotovi, se priporoča, da se jim daje redno
SCOttOVO emulzijo
in sicer najbolje že pred časom, ko dobivajo zobe. Sta-riši bodejo potem kmalu opazili, kako lahko pride njih najmlajši čez ta čas do zobov, pred katerim se vse boji, in kako kmalu dobi vrsto lepih, belih zob.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka „Scotc,
jo, ki 2e nad 35 let vpeljana za dobroto in vpliv jamči. Cena originalne steklenice 2 K 50 h. — Se prodaja v vseh apotekah.	28
Česa se lahko naučimo od Švedov.
Napisal dr. Karel T a u s c h.
Lahko bi se mislilo, da leže vzroki za to, da so Švedi v razmeroma kratki dobi pri kmetijstvu dosegli tako visoko, deloma celo vodilno stopnjo, v odtedbab, ki so jih izdali vlada in privatne družbe za povzdigo živinoreje. Poleg poljedelskega ministerstva imamo tukaj še kot najvišjo znanstveno inštanco kraljevsko akademijo za kmetijstvo z osrednjim zavodom za kmetijsko mer-stvo, 2 visoki šoli itd., kratko rečeno, ničesar ni, kar bi bilo v kaki koli, dasi najmanjši zvezi s kmetijstvom in za kar bi ne bilo v dovolj ni, večkrat celo izredni meri poskrbljeno. Kjer se pospešuje kmetijstvo v taki meri in na ta način, lam seveda uspehi ne morejo manjkati. V Oerebro, na Srednjem Švedskem, se je letos v spomladi vršila razstava kmetijstva, ena izmed onih velikih razstav, ki se vsako peto leto priredijo v kakem mestu Švedske, a vedno v drugem; tam se je lahko vsakdo na lastne oči prepričal o izrednih uspehih švedske živinoreje. Tukaj je bilo, da govorim samo o govedu, razstav-Ijinih 695 glav goveda priznanih švedskih pasem. Pri v-akem govedu je bilo dokazano pokolenje in množina mleka, ki ga je dajala njegova mati in obe — »babici«; ta dokaz je pogoj, da se spusti kaka živina na razstavo. Razen tega je bila pii kravah navedena množina mleka v zadnjih treh letih in nje razmerje do povžite krme. Tukaj sem videl krave, ki dajejo na leto po 8000 do 9000 kg mleka Tudi pri ocenjevanju bikov se poleg pokolenja zelo gleda "na njihovo zmožnost po dedovanja; biki, ki so dali zelo dobre dojnice, imajo prav posebno ceno. To navaja živinorejce, da si skušajo posebno dobre bike prav posebno dolgo ohraniti porabne. Na razstavi se je videl bik, ki je bil star celo petnajst leti Tukaj nam pač ni treba še posebe dokazovati, kako zelo dra goceni so taki biki za kmetijstvo. Saj je vendar umna živinoreja baŠ v tem, da je porabnost odločilna pri ocenjevanju in izberi; to pa je mogoče tudi samo v deželi, kjer deluje že od leta 1898 sem več ko 650 društev za kontrolo mleka zelo uspešno in plodonosno. Samo tem društvom se mora kmetijstvo na Švedskem zahvaliti, da dajejo švedske krave tako izredno mnogo mleka. V mnogih okrajih province Schonen se je ob enaki krmi povzdignila množina mleka celo za 1000 kg pri kravi na leto, kar znaša čistega .dobička 150 K; kmet pa nima posebno velikih stroškov, ko te, da plača vsako leto 1/i ali 1 krono kontrolnemu društvu, vse drugo oskrbi država.
Nisem se mogel premagati in sem svojemu ljubeznivemu voditelju na razstavi, Švedskemu veleposestniku, čestital, da imajo tako dobro vlado, ki tako skrbi za skupni blagor. »Vlada?« — me je vprašal in me nekako čudno pogledal — »veste kaj! Vlada, to smo mi sami!« Ali bi me lahko bolj prepričevalno poučil, kako se drže Švedi duha svoje ustave ?! Vlada je narod in kar imenujemo mi »vlado«, to je pri Švedih samo organ, ki vrši voljo naroda. Vsaka dežela ima vlado, ki je je vredna. V naših rokah je dovolj moči, če pa ji ne rabimo bolj pametno, obtožimo rajli same sebe. Tudi naši vladi ne manjka lepih idej, tudi pri nas je za pospeševanje in povzdigo kmetijstva izveč ne poskrbljeno; da pa še nimamo toliko vsega, kolikor imajo Švedi, tega smo si krivi mi sami; naša naloga je, da svojo voljo jasno povemo in da smo soglasni, potem bomo potrebno tudi dosegli. Švedska ima 5V« milijona prebivalcev in 26 kmetijskih družb ; ali naj torej v enakem razmerju zahtevamo za Štajersko šest kmetijskih družb ? Stvar ni v tem, da je švedska vlada ustanovila tako število kmetijskih družb, ne, čudovito in naravnost pre seoetljivo je, da lahko dela teh 26 neodvisnih, popolnoma autonomnih družb po skupnem, enotnem, od opozicije mogoče tu ali tam popravljenem in modificiranem, toda nikoli prekrižanem načrtu. Bodimo vendar toliko pogumni, da lahko zremo resnici iz oči v oči in oglejmo si delovanje švedskih kmetijskih družb v primeri z našimi razmerami. Kaj naj pričakujemo od različnih družb, če se niti eni, neomejeno gospodujoči, doslej še ni posrečilo ob vsem njeuem vplivu pri kmetijskem potovalnem pouku doseči ono soglasje v nazorih, ki je potrebno, da dobi učenec zaupanje v onega, ki mu prinaša pouk.
S prašanjem pasem pa stoji stvar Še bolj žalostno. Na Štajerskem imamo šest priznanih deželnih pasem in sedaj se bijejo ljuti boji, da se prizna tudi sedma. Jaz seveda na nobfn način ne nameravam predložiti, naj se iz Švedske uvede še kaka osma pasma, zato pa lahko iz Švedske dobimov nekaj bolj dragocenega, namreč izgled, kako so na Švedskem uravnali to prašanje. Pred nekimi 25 leti je bila na Švedskem poleg dveh domačih pasem še cela množica tujih, ki so bile uvedene iz Angleškega, Škotskega, Holandskeg* in iz Severne Nemčije, našla se je celo algajska in simmentalska pasma. Na koncu osemdesetih let pretečenega stoletja pa se je izvrš'1 preobrat, ko so Švedi sklenili, da ne bodo več z eksperimentiranjem tratili dragega časa in denarja; sporazumeli so se na Štiri pa »me za celo deželo. Med temi je bila ena domača švedska planinska pasma (fjallska), dve sta b.li importirani (črnopisani lisci in Ayshire) in ena umetna, s križanjem ustvarjena pasma. Švedi so torej izvečine nastopili eno izmed treh mogočih poti, ki vedejo k dobri živinoreji in dobremu mlekarstvu in razstava v O srebro je pokazala, da vede vsika izmed teh treh poti do cilja.
Poprečna letna množina mleka vseh krav, kj so pod nadzorstvom omenjenih 650 kontrolnih društev, znaša ob živi teži 500 kg na 3000 kg mleka. Naj pa se odločimo pri povzdigi živinoreje za to ali ono pot, eno je samoumevno in jasno, da se morajo po odlo čitvi na to pot podati vsi, vsaj vsi oni, ki so vsled svoje itel gence in velikosti svojega premoženja in posestva poklican«, da dajejo dober zgled vsem drug m. Kakor se drži eno posestvo drugega, tako je vsak posestnik zvezan z drugim.
Arenander, profesor na kmetijski visoki šjli v Alton«, podaja v poročilu, ki ga je predložil osmemu mednarodnemu kmetijskemu kongresu na Dunaju leta 1908, zgodovino požlahtnitve švedske fjallske pasme. To delo se je začelo šele v letu 1888. Dotlej je bila živina, kakor pravi Arenander, zraščena tako, kakor bi ne smela biti. Krave niso bile večje, ko je pri nas enoletna telica, bile so ž ve težke 150 do 200 kg in so dajale 1200 do 1400 kg mleka na leto. Biki so bili še slabši; da bi ljudje prihranili krmo, so jih nalašč držali kolikor mogoče majhne, suhe, tako da so pri pripuščanju morali krave postaviti v tako jamo. Za bike so bile krave, ki so bile visoke komaj 115 cm, Še previsokelll Leta 1908 — torej po preteku dvajset h let — pa so bile pri 22 kontrolnih društvih fjallske krave težke poprečno 350 kg in so dajale na leto po 2014 kg mleka s 3 92 odstotka tolšče. Danes deluje v okolišu fjallske pasme že 60 kontrolnih društev, krave dajejo poprečno 2400 kg mleka, kar znaša pri računani živi teži 500 kg 3400 kg mleka na leto Krava t? pasme se danes lahko postav; najboljšim mlečnim pasmam sveta ob stran, to tem bolj zaradi tega, ker je z ozirom na vporabo krme na Švedskem ne prekosi nobena druga pasma.
Na nekem mestu svojega poročila omeni Arenander, da so v začetku mnogi živinorejci mislili, da iz tako zanemarjene pasme ni mogoče napraviti nič in da jo je zato treba križati z bojšimi pasmami. Seveda si lahko razložimo, da so se oglasili mnogi in tehtni glasovi za to, da bi svarili pred tem, da bi se naj ta pasma popravila sama iz sebe brez primesi tuje krvi. Ti glasovi pa so umolknili, ko se je večina odločila za nasprotno pot; veliki posestniki in veliki živinorejci so se soglasno postavili v službo stvari, ker so se zavedali svoje dolžnosti proti skupnosti, one dolžnost', ki je sicer Še nobena postava in noben zakon ne predpisuje, ki pa jo vendar že zahteva socialna zavest naše dobe. To dejanje se mi zdi tako veliko in tolikega občudovanja vredno, da se mi ob tem vse odredbe v'ade, vse neumorno delovanje poklicanih organov in vsa bogata sredstva, ki so se dala na razpolago, zde samo nekaka naravna posledica. Tukaj ne maram daiati nobenih naukov, to nalogo prepustim popolnoma učenim strokovnjakom, ki jih imamo tudi na »Štajerskem v dovolj ni meri; vendar pa se mi zdi, da lahko izvajam kot logično posledico iz dejstev, fcj sern jih omenil na Švedskem, trditev, da je v primeri s Švedsko na5e število priznanih pasem vse preveliko, saj je na Švedskem k ugodnim uspehom živinoreje mnogo pripomogla velikost čistoplemenskih oko-lišev. Razlika v podnebiu, ki bi zahtevala raznolike pasme, vendar na Štajerskem nikakor ni tako velika, kakor na Švedskem, kier je najsevfrne'Sa točka od naijužnejše tako daleč, kakor Berlin od Mesine. Plemenski okoliš fjallske pasme same se razteza od 60° Širine do meje dreves, kjer stopi na njeno mesto severni jelen, torej nad 8° širine, dočim obsega Štajerska komaj 2°. Zato tudi podnebne razlike na Štajerskem niso tako velike, kakor je velika razlika med prijetnim morskim podnebjem Upsale in podnebjem severnih pokrajin, ki leže že onstran severnega tečainika. Na podlagi te^a prav gotovo poučnega zgleda, ki nam ga daje Švedsko, pač ni rečeno preveč. Če pravimo, da bi za vse naše alpske dežele od Tirolske do Dunaja popolnoma zadoščala ena sama pasma. Ali je to iz drugih razlogov možno in dosegljivo, tega sj seveda ne uoam trditi; na vsak način pa bi s tem aobili veliki čistoplemenski okoliš, s katerim bi lahko dosegli uspehe, ki bi nas rešili marsikaterih hudih skrbi, vsled katerih danes vzdihujemo in ječimo.
Če sc je množina mleka fjallskih krav. odkar so na Švedskem začeli z umno živinorejo, povzdignila do danes letno za približno 1400 kg in vsled plodonosnega delovanja kontrolnih društev tudi pri ostalih pasmah v enaki meri in če primerjamo s tem lepe uspehe naših domačih kontrolnih društev, potem pač ni pretirano. Če rečemo, da bi prihodnja alpska pasma lahko dajala 1000 kg mleka več na leto. Kakor izhaja iz poročil, ki so baŠ icMa, se je na Štajerskem v letu 1910 naštelo 683.000 glav goveda, med temi 50% krav, torej pri-
bližno 340.000; O i teh bi z umno živinorejo lahko na leto dob li 340 milijonov litrov mleka več, kar je po svoji hranilni vrediosti enako 100 m lijonov kilogramov govedine ali 200 000 volov z živo teto 700 kg, ki bi jih lahko na Štajerskem na leto pri dob li, ne da bi imel k net zaradi tega več izdatkov pri krmi in oskrbi.
Ti zaključki pa se mi zde, če so pravilni, poleg neposrednega dobička, ki ga obljubljajo in kanejo živinorejci, važni za rešitev draginjskega praŠaiija; končno tudi ne smemo prezreti, da postaja kmet, kateremu se gospodarstvo plača, tem bolj sprejemljiv in do-topen za vse one odredbe, s katerimi bo treba vendarle enkrat začeti, da se bo rešilo za našo dobo tako važno in težavno prašanje deželnega blagostanja.
(»Gosp. Glasnik«).
Drago goveje meso. s katerim ste do sedaj kuhali juhe, porabite rajši za pečenko, za gulaS in k omakam; kajti dandanes napravite lahko d^bro govejo juho brez mesa — lažje in ceneje — iz Maggijevih kock za govejo juho po 5 v. Pripravljene so iz najboljšega mesnega ekstrakta in najfinejših zelenjav za juho; tudi vsebujejo že potrebno sol in dišave. Treba jih je samo z litra vrele vode politi in v trenutku je gotova delikatna goveja juha. Kadar kupujete, pazite vedno na ime „Maggiu in na varstveno znamko „zvezdo s križcem."
Važno za vsako ženo je, da se o higijeni in negovanju trupla poduči in seznani zlasti s tem, koliko ženskih boleznij izvira zgolj iz lahkomiselnosti in kako lahko se te prepreči. V poljudni obliki pojasni to zanimiva knjižica. „Was ist Hygiene", ki jo pošlje na željo kemik A. C. Habmann, Dunaj XX., Petraschgasse zastonj.
Stalni zaslužek. Mašina za hitro štrikanje patenthebel) domače štrikarije Karl Wolf, Dunaj, Mariabilf, Nelkengasse 1/06 je jako dobra in zanesljiva in se jo splošno priporoča._
Loterijske številke.
Gradec, dne 17. februarja: 15, 71, 60, 11, 69. Trst, dne 10. februarja: 38, 66 71, 30, 8.
V konkurzni masi po Jakobu Gaiser, trgovcu v Pragerhofu se vrši v
pondelek dne 26. in v torek dne 27. t. m.
zaloge blaga v Pragerhofu (postaja južne železnice). Zaloga obstoji iz špecerijskega, manufak-turnega in železnega blaga ter je sodnijsko na 1567 K 28 h cenjena. Pod cenilno vrednostjo se blago ne odda; prevzame se blago lahko skupaj (en Block) ali pa po posameznih partijah. Jamstvo za kakovost in vrsto blaga se ne prevzame. Kupna cena je takoj na lici mesta v gotovem izplačali in se mora kupljeno blago takoj prevzeti ter odpeljati. Vpogleda se lahko blago pred razprodajo pri gospodu Jakobu Pototschnigg, posestniku v Pragerhofu. Inventurni zapisnik leži pri c. kr. okrajni sodniji v Slovenski Bistrici, prepis istega pa pri oskrbniku mase gospodu Aloisu Kraker, veletrgovcu v Ptuju, kateri daje tudi nadaljna pojasnila.	125
ima z «u
v Žetalih, okraj Rogatec, odda se pod jako ugodnimi pogoji v najem in to od 1. aprila 1912. Vprašanja je nasloviti na g. Hans Straschill V Ptuju.	126
Teiaiitilslaifiiiie.
primerno za vsako lesno obrt, z velikim dvoriščem, se takoj odda. Vprašanje na gospo Maria Putrich, Ptuj, Brandgasse 18. 134
Razglas.
Predstojništvo posojilnega in hranilnega društva za Spodnji Rož v Borovljah (Unterro-sentaler Spar- und VorschuBverein in Ferlach),
je sklenilo, da od 1. januarja naprej obrestno mero za denarne vloge od 4% na 4'/4% in ouo za posojila od 5% na 574% zviša.
Rentni davek plačaje društvo kakor doslej iz lastnega, brez da bi se ga zaračunalo.
Borovlje, 16. februarja 1912.	131
Predstojništvo.
Malo posestvo z gostilno
blizu Pragerhofa se da od 1. marca t. I. v najem. Vpraša se pri g. Jožefn Sattler, mizar v Pragerhofa. 124
za vsakogar, zlasti za potnike, z naznanilom naslovov reflek-tantov za Stacijonarne in vozne lokomobile. Ponudbe pod Šifro
„Lokomobile w. 1 9433"
na Rudolfa Müsse, Dunaj I., Seilerstätte 2. 52
se sprejme v veletrgovini Ed. Suppanz, Pristova pri Poličanah.
K 52 do 56. Riesling K 58 do 66. Portngil in 7 lahko rdeč K 50 do 60. Pristna slivovka K lli mokr pristni tropinovec K 118 za 100 litrov prodij vrtno J. Kravagna v Ptuju.	: tr(TOV
Lepo posestvo s
v dobrem stanu, travniki in gozdi, skupaj 20 oralov, se da takoj v najem ali pa se tudi proda poceni. — Naslov pove Frane Logar ič prisv.Miklatžu, pošta Hoče pri Maribora.
ummnuxu*
Cepljene trte
Priporočljiva domača sredstva, i N
Kitajski železni Mala ga, kapljice za okrepčanje krvi pra " slabosti in bltdičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 I.f|ff||l — Tekočina za prsa in pljuče, stekl. 120 K pra I jI M kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje kn J11 k 80 vin. — Čaj proti gibtu a 80 vin. — Balzam giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki strani bolečine. — Bleiburški živinski praŠfk a 120 I Cen< Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi k 160. ® Izvrstni strup za rodgane, miši, .ščurke k K 1'—. Ri — pošiljatev L. Kcrbst, apoteka, Bleiburg na KoroJkd
za razprodajo novega električnega aparata za razsvetljavo (popolna mala električna naprava za razsvetljavo), ki se lahko v vsaki hiši razproda, — iščejo se pri visokem zaslužku povsodi. Več pove A. Turber, Feldbach.	m
in sicer: burgunder, mosler, laški rizling, mali rizling, sil-vanec, ruhlftnder, kraljevski grozd, porlugizec, traminec, muškatelec, se dobiva pri P.
Srebre, Maribor. 78
PT" Hiša
6 minut od kolodvora, 9 let davka prosta, 2 sobi, 2 kuhinji, 2 Špejza, 2 kleti, 1 pralna kuhinja, 2 drvarnici, kravji hlev, 4 svinjski hlevi, vse zidano, vodnjak na dvorišči z dobro vodo, veliki vrt za zelenjavo in drevje z obrajdami. Najbolj pripravno za kakega penzijonista ali čebelarja. —
Proda Janez Ribič na Rago-znici it. 44. pri Ptuju 129
nova, zidana, z vrtom in njivo, v lepem kraju ob cesti blizo trga, na Logu pri Sevnici, se iz proste roke po nizki ceni proda. Resni kupci naj se oglase pri Ivan Rieblij, Log število 1., pošta Radna pri Sevnici.	109
je oddati s 15. marcem t. I. Prosilci zmožni morajo biti obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi in dobijo poleg stanovanja 840 kron na leto ter imajo še postranske dohodke. S spričevali itd. vtrjene prošnje je vposlati do 1. marca na občinskega predstojnika g.
Kari Gorišek,
Teharje, pošta Štore.	127
60.000 parov čevelj! 4 pari čevelj samo K 8—. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kap(n-hezac, močno ob-kovana usnjata tla, vtleelg. najnov. fakcija, velikost j.o št. Vsi i pari koštajo le K 8'—. Pošlje po povzetju C. Oriiner, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj.	145
se takoj sprejmeta pri g. grofu Lamberg v Lji-tomeru; vsak viničar s 4 ali 5 delavskimi močni} — Izve se pri oskrbnistvu grofa Lambergaj Ljutomeru.
Krasna žepna ura z verižico za le K 3 90.
Ker sem veliko množino ur nakupil, sem v položaju odposlali: Eno srebrno-Britania 36 urno ank-rem. ura. Švicarsko kolesje z lepo verižico za K 3ÍIU. Nadalje oferiram eno elek-Iro-goldin ank.-rem. 86 urno uro. vele-prima švicarsko kolesje z elektro-verižico za K 4 70 Triletna pismena garancija za vsako uro. Razp. p. povz.
Ignaz Cypres, Krakova
eksportna hša, Szewska-gasse 13 Bogato ilustr. cenik s 3QOO podobami o urah, bižoterijah, fornitu-rah in orodja pošljem na zahtevo gratis, omenjene ure se ne nahajajo v ceniku, ker so te priložnostni nakup. Za kar ne dopade, denar nazaj. 130
grad
metro
tega i trdim,
spolno koncesijo, žganjetočem, ležeča ob glavni MIU||||£H|g0 ||||H||||RIU
cesti in v vasi, blizu farne cerkve, na lepi legi llulIlljKjU IIhUVIIIu za izletnike, oddaljena 20 minut od mesta Ptuj;	•	®
tudi je zelo sposobni prostor za trgovca za žito,	Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, d
perutnino itd. Zraven je 57s orala dobrega polja, sem po 25 letnem sodelovanju v lesni trgovij v bližini sadni vrt in lep vrt za zelenjavo; proda I gospoda A. Ružička to trgovino kupil in jo hoč«'wr se takoj po ugodni ceni 20 000 K. Hiša in hlev j na ednaki način naprej peljati. je vse v dobrem stanu. Izplača po pogodb'. Do-	S tem, da prosim, da mojemu predhodnik .
sisi naj se pošljejo na A. B. 88. poste restante, v tako bogati meri dano zaupanje i meni ohn
Ptuj.	147 nite, obljubujem, da bodem cenjene kupcefetainc
—-——reelno postrežbo vsakokrat najboljše zadovol; jjjjjj Reuma |	J Giht	—| Išias "1 in bilježim
W Od I aprila do I. decembra odprto Nizke e6ne kakor	z velespoštovanjem
doslej vkljub času primernim predrngačbam. — Od 1. septembra	J0>pc<
*lo I. junija 25°/o znižanje.	T ^rararalrl	ti na P rej
Čudežni uspehi zdravi,enja. Radioaktivna thermal-koaelj	v^ tli /
35—44° Celsius.	j	?odpis
Krapina-Toplice.
Pitno zdravljenje s thermal-vodo. Razpošiljatev thermal-vode.
Frekvenca 8000 oseb. Hrvatska (hrvatska Švica). Kopelj v basinu, mramorju, duše, v močvirju. Fango-zdrav-ljenje. Sudarije. Prošpekti in pojasnila nri ravnateljstvu kopelji;
pravi naslov le: Krapina-Toplice, Hrvatsko. KopeljSko poslopje, 2(X) komf. sob, krasni park, terasa, salon. Stalna vojaška kopelj na godba. Lift. Telefon. Garaža za automobil. Od 1. maja do 1. julija na železniški postaji Rogatec (stranska postaja proge južne železnice Dunaj-Trst) vožnja z automobil-omnibusom pri vlaku ob 5. uri 20 minut ponoči. Julija, avgusta vozi autoraobil-omnibus od Rogaške-Slatine in se pridruži popoldanskemu vlaku ob 5. uri. Od 1. septembra do 1. oktobra zopet iz Rogatca kakor maj, junij. Na železniški postaji Zabok-Krapina-Toplicc konjski omnibus pri vlakih ob 10. uri 34 min. dop. in 4. uri 11 min. pop. Izven ocenjenih časov se vozove ali automobile v vseh mesecih od 1. aprila do 1. decembra in k vsem vlakom na avizo od ravnateljstva Kopelj Krapina-_Toplice dostavi._128
Maribor
Domgasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najceneje bluze, šose, predpasnike, perilo po meri. M. AVesiak. 808
Dva učenca
se sprejmeta za trgovino z barvnim blagom in za slikarsko ter pleskarsko obrt, katere si lahko tudi oba priučita. Stanovanje in oskrba v hiši. Vpraša se pri Angnst de Toma, trgovina z barvnim blagom v Celju	114
Pekovski učenec
se takoj sprejme pri g. Jakob Lopan, Hrastnik pekovski mojster.	73
Na prodaj 135
je prav lepi prostor (Bauplatz) za puvanje v Gornjem Po-beržu pri Mariboru poleg Domgasse in Faritschstrasse; meri 230 štirjaških klaf.er; kdor hoče kupiti, naj se oglasi pri Franc Krajnc, Spudnji Hajdini št. 5 pri Ptuju.
Na pljučah in vratu trpeči, astenatiki in v goltancu bolani!
Kdor hoče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je še tako zastarela in skoraj nevzdrav-Ijiva, enkrat za vselej odpraviti, ta naj se obrne na A. Wolffsky, Berolin N. Weissen-burgerstr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno moč njegove kure. Brošura zastonj. 837
Terezija Schega, posestnica v Zgornji r;on strici, p. dom. Reich, svari tem pot« m vnakogai 3 njenemu možu Bartel Schega denarja ali denartf*01 vrednosti ali pijače dajati, kajti ona ne plač zanj ničesar.
Gostilna 2
z dobro vpeljano trgovino ob glavni cesti z več orali zemlje, vinom, žganjem, blagom v trgovini, s konjema, kravo, svinjami, vozovi in sploh z vso premičnino, se takoj zaradi družinskih rasmer za 19.000 kron proda. Natančneje pove Franz Petelinz, Zgornja Pulskava pri Pragerskem.
Pozor! 5
Eno lepo 4 orale veliko posestvo z novo hišo, za vsako obrt pripravno, ob cesti pri farni cerkvi, eno uro od Slov. Bistrice, se zaradi družinskih razmer takoj zi 5000 kron proda. Natančneje pove Franz Petelinz, Zgornja Potekava pri Pragerskem.
Redka priložnost.
Posestvo z 8 orali zemlje, obstoječe .iz. novo zidanega z opeko kritega poslopja, lepega sadonosnika, lepih njiv, nekaj vinograda in gozda, 15 minut od državne ceste na malem bregu in lepi legi pri Zgornji Polskavi, se takoj zaradi bolezni za 6.600 K proda; polovico je vknjiženega. Natančneie pove Franz Petelinz v Zgornji Poiskali pri Pragerskem. 143
Prnda 8e leP° P?"
sestvo tik „Volksgartena" (Ptuj); ima 2 hiši, hlev za svinje, 2 kleti, 3 orale njiv, sadonosnik in tudi nekaj gozda. Ypraša se pri Trezi Emeršič, posestnici No-vavas (Neudorf) štev. 61. pri Ptuju.	119
neprijetno je, ako usta inteligentnega, izobflg ženega človeka neprijetno dišijo! Hitro j{ zanesljivo temu lahko odpomorete, ako vsa* jutro par kapljic desinfekcijskega sredstva;* usta	I
Pozor!
Ena zelo dobro idoča gostilna sredi enega trga z 7 orali najlepše zemlje, se takoj pod ugodnimi pogoji zaradi bolezni
froda. Natančneje pove Franz etelinr, Zgornja Polskava pri Pragerskem. 142
v časi tople vode za izmivanje ust porabilj Konzervira tudi zobe. Originalna steklena? d. 1 K |'60 v vsaki apoteki in drožeriji. — K* pravite poiskus ! — Zadostuje za 3 mesoMja i" Za negovanje rok in obraza priporočai*rainar Lysoform-milo; ker je lahko in antiseptič£uPna Kos K I — povsod.	Jporn
*********
V trgu in romarskem kraju Ptujska gora
(Maria - Neustift) pri Ptuju se proda malo
posestvo
z jako dobro idečo
trgovino z mešanim blagom.
Vpraša se pri Max Straschill, Ptuj. m
uunuunuu*
Motorji
za surovo olje z visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni
troški 1 do l'/s vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in bencol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni troški 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč.	75
T-
Dunaj, III.. Paulusgasse 3. — Budapest, VI., Vaci kčrut 37' Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno.
Priden
se takoj sprejme pri Johann Toplak, Juráinei pri Ptuju, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. 93
izec 16, laja m
rob K. roti krvi za od. K.
laz-era.
LjU-
a v
15»
da t. vini
čem
i!ku hra-
e
Važno za poljedelce!
Kdor letos potrebuje friško, zanesljivo 3 letno in 7 letno deteljno seme, travno seme za dobro, mokro in suho zemljo, roneno seme dolge sorte, vrtno seme, naj se zaupno obrne na semensko trgovino J. Riegelbauer-jevo v Ptuji. Vsak, kateri je do zdaj tam kupil, je bil zelo zadovoljen. n$
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša 140
Prokop Skorkovsky in sin
v 11 um polen na Češkem. Vzorci na za h levo franko. Zelo zmerne cene. Na željo hočein dati takoj izgofoViti gospodske obleke.
»u
Povodom smrti mojega moža sem prisiljena, da iz inventure ca 50.000 parov flanelnih odej prodam, katere si usojam po izredno nizki ceni ponuditi.
Te odeje so brez ugovora primerne za vsako boljše gospodinjstvo za odevanje postelj in oseb, so jako fine, gorke in močne, ca 190 cm dolge in 135 cm široke.
Od teli razpošiljam najmanje 3 kose krasnih, jako finih odej v vseh modnih barvah in muštrih za 9 K. 4 kosi gospodingkih odej za 10 K.	137
Glavno pa velikansko množino raznih ostankov: gradi, cefir, otroški atof, kanafas itd. 30—35 anetrov samo 15 K. Vsak ostanek je 3-8 m dolg.
Razpošiljatev Je po pdvzetju. Vsak cenjeni čitatelj ¡tega inzerata naj zaupljivo naroči. Z mirno vestjo lahko trdim, da bode vsakdo z dopošiljatvo zadovoljen. Bfarie Bekera, tovarnarjeva vdova, Nachod, Češko.
n
[ -druzega primernega znanstva, tem potom seznanjenja z gospodično ali vdovo brez ctrok v starosti od 30 let naprej in s primernim premoženjem. — Samo resne in podpisane ponudbe sprejema uprava lista pod šifro , .Sreča"
Bi->gar, arne ilača 139-
obra-
o in /sako-ira za
1C4
Oves („Willkomm").
Ta težka vrsta ovsa dozori na vsaki zemlji in se je kot najranejSa ter naj izdatnejša izkazala; tudi daje visoko, jako dobro krmilno slamo in se ne poleže. K6r se ta oves na redko seje, zadostuje <50 kil za en oral. PoSlje se 25 kil K 9—, 50 kil K 17—, 100 kil K 32- , z vrečo vred. Vzorne vrečice po 6 kil po pošti franko proti vpošiljalvi K 3'20. Benedikt Hertl, graščak grad Golič pri
103
Konjicah (Štajersko).
m
abite. enica - Na-isece. čamo >tično 133
Lbdoposestvo naprodaj!
Eno uro od Velikovca, severno, proti Grebinju, se iz proste roke proda mala kmetija, ki obsega 1 joho sadnega vrta, vse zasajeno, o joh travnikov, kjer se trikrat kosi, ob robih sadje, njiv 11 joh, dober grunt, 5 joh lepo rastočega gozda, dobro ohranjeno pohištvo, vse v ravnini pri cesti. Kupci naj vpaiajo pri lastniku Gregorju Rutenzopf, p. d. „Hoinig" v («lečah, pošta Haimbnrg pri Veliko »en (Koroško).	110
S^%Proda se
P d Riegei-poaestvo v Šmarjeti pri Velikovca
na Koroškem, ki obsega 135 ar travnika, 1 ha 24 ar polja in 2 ha 84 ar gozda. Dobri kraj za gostilno in kramarijo, katera podjetja se že skozi 40 let v hiši drži. Kupna cena 15 000 K. Natančna pojasnila daje Jos. Sporu, nadučitelj, Mdchling P. Galliaien, Koroško.
Redki priložnostni nakup
i pa tudi ugodno v najem se da hiša za obrt, ki obsega: 4 sobe, kuhinjo, 1 špajzo, verando, 3 kleti, leži na najživahnejši okrajni cesti, 9 kilometrov od Ptuja, jako primerna za trgovino z mešanim blagom, za nakup sadja, jajc, perntnine, vina, drv, sploh jako dobri prostor; nadalje popolnoma novo zidana kovačnica v najboljšem prometu, za najemnika kovačnice nova hiša z remizo, 2 orala travnika b sadonosnikom, se zaradi družinskih razmer za 14.000 K proda. Naplaček samo par 1000 K, ali jako ugodno.
Ponudbe na Hang Schosteritsch v Št. Vida pri Ptuja. 118

Vam ne manjka,
ako trpite na kašlju, hripavosti, katarhu, oslovskem kašlju itd. v dosego zdravju nič druzega nego priznano, zdravniško priporočeno, dobro-okusno
Thymomel Scillae
da preprečite pretečo nevarnost! Da jim to podeli takoj pri nastopivšem kašlju, kataihu itd. Tudi pri oslovskemu kašlju najbolje izkušeno in hitro vplivajoče. Izdelovanje in glavna zaloga
B. Frastijeva apoteka
Prosimo, vprašajte Vašega zdravnika!
1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko pri .naprej plačilu 2*90 K. 3 steklenice pri naprej-plačilu 7 — K. 10 steklenic pri naprej plačilu 20.— K.
Pozor na ime preparata, -i« . izdelelovalca in na var-
Vinogradniški ekonom
z večimi delavskimi močmi za Zavrč se takoj sprejme. Istotako se
W* viničar
zvečimi delavskimi močmi za Zavrč takoj sprejme. Vpraša se pri g. S. Hutter V Ptuju. 121
Premija za čitatelje tega lista. 22
Mi podarimo 3000 parov čevelj!
to	V svrho vpeljave naših izvrstnih veleele-
a^^M ^B gantnih ševr. usnjatih čevelj na žnore iz H najboljšega trajnega usnja, moderna faoija, JB&razdelimo 3000 parov glasom slike. ^^^	Plačati je edino delavska plača K 15 —
_ za 3 pare Oddajamo popolnoma po Vaši JBBl fijjfcga* volji čevlje na žnore za gospode ali dame J^^^^jKK^k v vsaki zaželjeni številki ali centimeterski meri. Dobite torej za le K 15*— 3 pare izvrstnih čevelj, ki stanejo drugačn 4-2 K in s katerimi bodete gotovo jako zadovoljni.*) Se razpošilja proti povzetju ali naprej plačilu. Izmenjava dovoljena, torej brez rizike. Vsa naročila je nasloviti na
fabriko čevelj, Osvviecim št. 32 (Avstrija).
*) Šele po Vašem priporočilifcnam naj dobiček nastane.
Razglas prostovoljne dražbe.
Krajni Šolski svet pri S/. Barbaii v Halozah proda
staro enonadstropno Soliti poslipis
tik cerkve na prostovoljni javni dražbi, ki se vrši v četrtek dne 7. marca t. 1. ob 1. uri popoldne na licu mesta.
Posljpjc je docela obnovljeno. Pritličje je kaj primerno za kacega trgovca. Tu že nekaj let nastanjena trgovina prav dobro uspeva.
Prvo nadstropje bi pa dalo zdravniku, ki je tukaj tako nujno potreben, primerno in prostorno stanovanje.
Potrebna pojasnila daje krajni šolski svet Sv. Barbara v Halozah
9. februarja 1912.
111
Načelnik: Anton Rakuš.

j f Zenitna ponudba.
ia Z
.... Stalno nastavljen držav, poduradnik, 32 let star, Jiišni ^ | posestnik, ie\i v svrho poročitve, vsled pomanjkanja
Hranilnica (Sparkassa)
vlad. državnega mesta Ftwf
$ ® m
Čekovnemu računu št.808051 pri cl kr. poštno - hranilnič-nem uradu.
Mestni denarni zavod.
priporoča se. glede vsakega med' hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem ======= vstreže. ========
m & ®
# Občenje $ z avst. ogersko & banko. ^
m m m
m Ravnateljstvo, m
Vstanovljena leta
Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu.
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure.
cu
875

Titania"
brzoparilnik za živinsko krmo je iz čistega kovanega železa in železne pločevine, zaradi tega nepo-kvarljiv.
Nenavadno hiter razvoj pare.

Vsako kurivo porab-Ijivo.
70°|o prihranjenje kuriva.
Pošiljamo na poskusnjo.
Titiia-Me, Ml 135. li Ivi.
Največja špecijalna tovarna parilnikov na imMKs*.•• mr—~v<* Avstro-Ogrskem.	lilSP^' SžMss&P'
Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc ASEN, Gradec Mariengasse 22.
Išče se zastopnike. .Zahtevajte cenike.
„btajer petek, nasl Naročt strijo : 3 kron leta ra sko 4 leto; z za celc Ameril-za druf računi rom n; nine. N čati na štev. se Uredni ništvo Ptuju, sle
m ' Po zel° znižanih cenah! W
Ivan Berna
v Celju, Herrengasse štev. 6
iilijala Grazergasse štev. 15, in telefon štev. 87/VIKI., telefon Herrengasse štev. 94/11.
priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vr6te moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v Raj-veeii izberi. Priporočam tudi Specialistom prave sorske in lovske fcevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tu d! popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti
povzetju.	61
Vse vaše življenje
ie uničeno, ako trpite na revmatizmu, gihtu ali nevralgijah in ne nastopite odločno proti tej bolezni. Zanesljiv uspeh doseže v vseh slučajih priznano, zdravniško priporočeno sredstvo
Tomaževo moko
(besedna znamka za Mentliolo salieilizirani ekstrakt, iz kostanjev) pri revmatizmu, gihtu, ncuralgiji in ozeblini itd., katero je vedno zanesljivo sredstvo, ki za hilro pomirjenje in vstavljcnje bolečin, odstranjenje oteklin in zopetno vstvar-jenje gibčnosti členkov ter odstranjenje čutov (Kribeln) sigurno presenetljivo vpliva pri obkladkih, obribanju in masiranju.
I tuba 1 krono.
Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerjevi apoteki c. k. dvorni liferanti, Praga III. št. 203 Pri na prej-plačilu K 1*50 se t tubo \ j-ž«,
;: ;: ;: t= ;;¿ ;; 111 963 Pozor na ime preparata in izdelovalca! Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka I. Behrbalk in H.Molitor.
ie z oziiom na znižanje voznioe, ki velja do 15. maia j
prav posebno dobičkanosno.
Tomaževa moka „Zvezdina znamka" se dobi v vsaki f plakati označeni prodajalni.
J	Varstvena marka „Anker"	j
Ml Liniment Capsici comp. j,^
I	nadomestilo za	^""¿¿i
anker-pain-expeller ^m
je znano kot odpelJa]o6e, Irvrctne in boleGIne odstranjajoče sredstvo pri preblajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj «e pazi na originalne steklenice v škat-Ijah z našo varstveno znamko „An ker", potem se dob;
pristno to sredstvo.	_ ____
Sjl Bi. liMn apoteka „zlati Iit" (m
iTi : E v Pragi, Elisabetstr. 8t. 5 nov. I: i|j VV^ h	Razpošilja se vsak dan.	5
Rabljeni
motorji za surovo olje
izvrstno ohranjeni 3 —50 PS pod polno garancijo se ugodno prodajo. Prvorazredni fabrikat.i! — Prij. ponudbe
gori d( rodnjal stavili, v prvi Čaj o n: naj na se tud so jo \ primor je dos< vlekle
se uspešno odstranijo po rabi mojeg» sem najbolje znanega Encalyptus ulji stralski naravni produkt). Cena orijrii steklenice 1 K 60 h. Popis z mnogiri hvalnimi pismi zastonj in poštnine p Eucalyptus milo, najboljše sredstvo | pegumi, mozuli, fleki (L"berflecke), fi in nečistosti obraza. — Eucalyptus-boc edino vplivni proti kašlju, osldvsk«* Siju,*astmi itd.
ERNST HESS
- Klingenthal i. S. =
Se dobi v Ptuju v lekarni zamorcu" H. Molitor.
gg in prav izvolile so one gospodinje, ki B uporabljajo kot pridatek za kavo v svo-m jem gospodinjstvu
„pravega ¡Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot
najkrepkejša izkazala.	191
Leo Klein, Dunaj I,
Klugerstr. 5/St.
ocbufcz-Marko.'
Pred posnetki se va ruje s pogledom na varstveno znamko
Jaz sem mojo lesno trgovino v Ptuj«
prodal, in dam na znanje, da jo od novega leta naprej pri moji parni žagi na RagO-Znici, 5 minnt od Ptujskega kolodvora, naprej peljam, kjer se vse sorte lesa po ceni prodaja in tudi nakupi v velikem; ravno tam se tudi posestnikom vsakšni les po najnižjih cenah razžaga in tudi hoblja. 76	Adalbert Ružička m. p.
Jako ugoden nakup 120
lepega posestva z veliko prostorno hišo, kjer je bila dolgo let trgovina in gostilna; obširno gospodarsko poslopje z veliko vinsko kletjo, dva velika domača vrta, okoli 6 oralov prvorazrednega zemljišča; vse blizo postaje Poljčane na Spodnjem Štajerskem, je pod ugodnimi kupnimi pogoji takoj na prodaj. Naslov pri upravništvu „Štajerca.'4
Na novem lentnem trgu (Lendplatz)
v Ptuju zraven klalnice in piiuarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur
=zz v porabo.	■
Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d.
m cest pa se ljudske m a ga ti
Čas za kopanje i ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od
Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju.
t; ob nedeljah in 2. ure dopoldne.
12. do 1. ure za; praznikih od 11. i
l kopeli z vročim zrakom, paro .Brausebad" z rjuho K -'60 j poitri
brzoparilniki za krmo
so najboljši!
1 Vsaka mati
jm -¿H naj bi vpoštevala, da je ffiOčnate jedi, ka-kor štrudelj, knedeljne, tCSto, torte, kohe, puddinge, auflaufe, gUglhtfpfe, krofe, fleke, vuhteljne, bajgeljne, nudeljne, omoldtne, palatščnke špalte, kifeljce, dalke, kiheljne. cmoke, "Stolne itd., v mnogih slučajih, zlasti pri otrokih, mesnatim in sestavljenim jedilam odlikovati, ako se jih napravi z dodatkom
kajti le tedaj so ne samo redilne, marveč tudi lahko prebavljive, kar se zlasti zopet pri otrocih ne more preveč ceniti. Napravite torej za Vaše otroke mnogo takih močnatih jedil z dra. Oetker praSkom za pecivo, ki se ga dobi povsod z milijonsko priznanimi recepti. Ali pazite nato, da dobite le pristne izdelke dra. Oetker. 1005
z=i Zdravo, redilno, ceno! =