ARHIVI XVI 1993
l41
Ocene in poroMla o publikacijah In
razstavah
Ostale publikacij;
Mojca Grabnar, Arhiv Republike Slovenije, Arhiv Republike Slovenije, katalog, Ljubhnna 1993. 58 strani
Letos se 'e predstavi' Arhiv Repubhke Sloveniic z enako naslovljeno publikacijo, k: jo v uvodu pred stavlja kot vodni' in k, ima po vsebini sodeč namen občinstvi. piedstr.vii. Arliiv n gr. inforn.irati o nje yovi deiavnusti .. arhivskem gradivu, ki ga varuje. Publikacija, ki je ra^dcPen;: na več poglavij, nam predstavljr razvoj Arhiva, prve začetke zbiranja ar hivskega gradila za znanstveno prončevanic zgodovine pri Družbi za kmetijstve ir kori:;tne umel nosti na Kranjskem v drug. polov;ci 18 stol., Deželnem muzeju Kranjske od I8zl dalje in p:i posameznikih. kaker pri Jožefu Kalasannu baronu Erber-gu od prv.li peskusov institu^ionalLiiat arhivsko dejavnost v drugi polovici i 9. stol. do formalne ustanovitve Dižavnega arlnva v Ljubljani 19?.6 in na«, tanka Osrednjega državnega arhiva Sloveniic v letu 1945, V delovanju Arlnva po 1. 1945 obstojata dve stalnici: zahteva po pi mernem prostori' m skrb za povečanje števna arhmstov in za n'ihovo strokovno izpopolnjevanje. Ob popolnoma nezadostnem Številu arl.ivistov glede na obseg arhivskega grad:"a, k gaje arh v liran'1, 'n na potrebe po prsvzemaniu novega grabiva ob organizacijski!: spremembah; jt Ar-h'vn uspelo, da ¡je 1960 izdal pregled svoiegn arhivskega gradiva. Šele v 70. letih so bili s postopnim širjenjem ari ivskih prostorov v Gruberjevi palaiii, njeni adaptaciji n z novim arhivskim skladiščem p"dari temelji za kadrovsko širitev n s tem so b>'.e dane možnosli zr SirSc in kvalitetnejše strokovno delo. Dejavnost Arlnva se je Sirila na konservalcrsko-restavratorske, izdajateljsko, raziskovalno it izobra ževaJnc področje. "Nastanek suverene slovenske države v letu 1991 je dal Arhivu nove naloge, p i-k!j'ičili so se mu arhivi, ki so imeli dotlf poseben status, povečalo se ie tuli niegovo grud'vo.
Večji del vodnika je posvečen arhivskemu gradivu, ki ga Arhiv Republike Sloveniic hran od 11. stol dalje. Do 1918 se to gradivo nanaša predvsem na območje nekdanje dežele Kranjske, po 19'8 do 1945 na ozemlje Dravske banovine in po letu 1945
na ins.itucijc n.i republiški ravni. Izredno dragoceno J7 filmsko gradivo, ki se sestoji ir prvi.i filmo^ dr. Karla Grossminna iz 1005. icta, filmov od 20. let dalje Veličana Beštra, Bozidarjj Jakca, Metoda Bidjurc, Janka Ravnika, R'jdi'a Omote, Manana Foerstena, partizanskih dokumentov 1941-1945 Bc-židarjr. Jakca, Čora §kodlarj i in Slaneta \ irška, po I. 1945 pa gradivo Triglav filma, Vibi filma ter nekr.ter li manjših fi!msk:li podj ;tij.
Od 1980 deluje v Arhivu tudi konservaeija in restavracija, ki ji ,2 posvečeno posebno poglavje. Na koncu vodnika so Se podatki c upnrubi gradiva, arhivskem informaciskem sistemu, hiblii grafija izdaj Arhiva izber bbl.ografije ki je nanaša na arh vsko grriivo ir Arliiv ter seznam arhivskih strokovnih delavcev 1918 1992 S publikacijo zaključuje angleški prevod, kar umogr.ča dostopnost tu Ji tujim bralcem. Avtorica n urednica publikacije e Mojf.a Grabner v sodelovanju s strokovnimi delavci Ar liiva Publikacijo je založila založba Mladika v J00C izvodili. Je bogato ilustrirana, predstavljeni so predvsem arl.ivsk. doknmer.... Pohvaliti moramc ob likovnnie ir tehn;cno ure litev, kj ;e delo Irene Mandeli, in odli :ne fotografije, ki so delo vtČ na začetku navedenih avtoriev
Vodnik 'e izpolnil vrzel, ki smo jo v Arhivu že dalj Časa Čutili, čeprav je prvo informaci o o Arhivu v poljudni obiiki podala publikacija Arhiv 3R Slovenije in Gniberjeva paLČa v seri Knlturn. ni naravni spomeniki 19^2. Vei Čas pa sme pogrešali lepo ilustriran vodnik, ki se ne bi omej'1 le na nfor-macijo o Arhivu, ampak b slikovno predstavil tudi najdragoeenejic in najprivlačneiše arhivske doku mente. Ta namen e vodnik v polni meri izpolnil. Želimo, da bi dobili cim več zanimi"ili in lepo ilustriranih vodnikov, k b. arhivsko deiavnost privlačno predstavili in s tem nformirali cim več 'judi.
Emu Ume k