Karel Mausser                   "'   '
Božični spomin
Dobro se spomnim, kar ded nam je pravil, ko smo sedeli pri peči vsi iihi. Ura tiktakala le je na steni, vmes so oglašali naši se vzdihi.
»Zdaj, otročiči, bo Bogec zajokal, le počakajte, da polnoč bo bilo. Takrat se v mestu bo betlehemskem znova nam Dete božje rodilo.«
In smo čakali, čakali, čakali, kdaj bodo udarci polnočni odbili. Čudna svetloba obdala je hišo — . zjutraj pri peči smo se prebudili...
149