PoSfnlna plačana t golovini. Ljubljana, dne 9. junija 1937. Rokopisi se ne vračajo. Flaca in tozi se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 1. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri nnetni hranilnici št 14 194 Svcbcda. /e mcgeč« sanic v lastni dtrimvi Minula nedelja je bila za Ljubljano in Slovenijo pomemben dan. Zbrali so se v Ljubljani možje, ki so odločeni, nadaljevati v politiki delo blagopokojnega kralja Aleksandra Zedimtelja ter utrditi temelje Jugoslavije tako, da se bo v njej počutil vsak Slovenec, Hrvat in Srb brez ozira na razliko stanu srečnega in zadovoljnega. Ta misel je vsekakor vredna dela in boja, je vredna naporov, ki naj ji pripomorejo do zmage in končnega uresničenja. O zborovanju Jugoslovanske nacionalne stranke same poročamo na drugem mestu. Tu naj omenimo le nekaj vprašanj, o katerih si mora biti danes na jasnem vsak Slovenec. O slovenstvu in jugoslovanstvu smo na tem mestu že večkrat govorili in mislimo, da med našimi čitatelji ni človeka, ki si glede tega ne bi bil na jkshem. Mi vemO, da slovenstvo jugoslovanstva ne izključuje in da jugoslovanstvo slovenstva ne duši. Narobe: slovenstvo je pot v jugoslovanstvo in prav v jugoslovanstvu je rešitev slovenstva. To je resnica, ki je ne zabriše nobeno zavijanje in o tem je vsak razgovor prav za prav nepotreben. Važnejše je nekaj drugega, namreč: Svoboda Zavedati se moramo, da je narodna svoboda tisto najvišje dobro, brez katerega ni napredka in ne razvoja. Kaj pa je glavni pogoj vsake resnične narodove svobode? Na to vprašanje nam je v nedeljo dal sen. Ivan Pueelj jasen, odločen in nedvoumen odgovor, ko je izjavil, da brez lastne države, brez lastne, suverene države samostojnosti ni niti narodne svobode, niti napredka, niti življenja. Ob teh odločnih in do skrajnosti resničnih besedah se drami zlasti nam Slovencem cela vrsta novih vprašanj. Mislimo pa, da ni med nami človeka, ki bi si še ne bil na jasnem glede tega, kje naj mi Slovenci kot narod iščemo možnost državne samostojnosti. Ta možnost nam je dana edino v pravilno urejeni, zdravi, edini in zedinjeni — Jugoslaviji. Ker to vemo, ker smo to spoznali in se za to spoznanje tudi odločili, pa nam nastaja dolžnost, da se za to državo brigamo, da za njeno pravilno ureditev skrbimo kakor za svoj lastni dom. Večkrat smo že tudi naglasili, da naše kmetsko gibanje ni razredno, ampak ljudsko, narodno, človečansko. Mi se iz narodne enote nočemo izločiti kot razred, ampak hočemo in moramo kot zdravo jedro naroda samega združiti in v zdravju prekvasiti ves narod. Na nedeljski manifestacijski konferenci v Ljubljani smo slišali mnogo toplega prizna- nja slovenskemu kmetu. Iz ust mož, ki prav gotovo niso prišli v Ljubljano zato, da bi se nam laskali, da bi nas hvalisali, iz ust poštenih in značajnih borcev, ki za svoje ideje nikoli niso "potrebovali tujih plaščev, smo slišali priznanje, da je slovenski človek v nadčloveški borbi s tujim nasiljem znal ohraniti svoj jezik, svojo kulturo in svojo zemljo, ki jo je kot dragoceno doto prinesel s seboj v jugoslovansko skupnost. To priznanje nas ne sme omamiti; zaradi tega se ne smemo prevzeti. Kakor svet opomin nam V zanosu zveni resna beseda našega borca, senatorja Ivana Puclja: Slovenci nosimo težko odgovornost Da, silno odgovornost nosimo. Moramo se je zavedati in se po tem ravnati. V edinstveni (unitaristični) Jugoslaviji smo mi ne le njen steber na severo-zapadu, ampak smo kljub svoji maloštevilnosti tudi važen činitelj (faktor) v njeni notranji politiki. Zavedati se moramo, da je od našega pravilnega ravnanja in delovanja v znatni meri odvisno tudi zdravje države. Zato se je oklepamo in se je moramo oklepati z vedno večjim ognjem, z vedno večjo ljubeznijo. Gluhi in slepi moramo biti za vsa mamila in slepila, ki prihajajo od koder koli in hočejo to, kar je združila kri, z besedo razediniti, razkosati in z lažnivimi pretvezami omajati. Mi se zavedamo te odgovornosti. In prav zato, ker se je zavedamo, gremo v strnjenih vrstah po poti, ki so nam jo pokazali tisti, ki so za nas — umrli. Zato smo slovenski kmetje nacionalni, ne morda s puhlo besedo in z bahavim krikom, ampak v duhu in resnici. Mi spoštujemo in ljubimo žrtve svojih prednikov, sveta nam je mučeniška kri naših dedov in bratov, vseh naših dragih, pa naj jim je tekla zibelka od Triglavu, ob Savi, v Dalmaciji, pod Lovčenom, na Hrvatskem, v Vojvodini, šumadiji ali Makedoniji, mi vemo in čutimo, da je vsa ta kri naša, ker je tekla za našo zemljo. Zato domovina vedno lahko ve, da bo slovenski kmet znal z istim zanosom in še z večjo požrtvovalnostjo braniti svojo in jugoslovansko zemljo danes kakpr jo je znal braniti dolgih 1200 let! Kajti to je hkratu z našimi socialnimi zahtevami tudi vsebina kmetstva: Na svoji zemlji svoj gospod! Ob vsem tem pa se zavedamo jasno in določno, da ni uspehov brez trdne gospodarske podlage. &eaaIntt pravičnost Če mi kličemo po socialni pravičnosti, če zahtevamo pošteno izvedbo agrarne reforme — zakaj delamo to? Ne morda zato, ker bi nas opajal boljševizem ali katera koli druga tuja ideja. Ne zato, ker bi hoteli komu delati krivico. Ne zato, ker bi hoteli izzivati nerede! Ne in zopet ne! Kar mi zahtevamo, je sveti klic pravičnosti. Povejte, kaj je lepše in plemenitejše kakor popolna pravičnost! Vprašamo pa: Kdo je pravičnejši: tisti, ki zahteva, da naj delovni človek uživa sadove svojega dela in od obilice v ljubezni in slogi da tudi drugim — ali oni, ki hoče, da naj sadove dela uživajo postopači in oderuhi, medtem ko naj delovni ljudje gagajo v bedi in pomanjkanin? Naj nam na to vprašanje pred vestjo naroda odgovore tisti, ki nas sumničijo, blatijo in natolcujejo! Naj se porazgovore z nami glasno in javno, da jih bo slišal narod! Rekli smo vedno in danes ponavljamo: kakor brez lastne državnosti in narodne svobode, tako brez zdrave gospodarske podlage ni razvoja in ne napredka. To zdravo podlago ustvariti, utrditi in jo res narodu dati kot njegovQ zasluženo last, to je naša naloga, to je naš veliki cilj. Kar. je dobrega in zdravega, gre z nami. Kar je trh-legp in mračnega, kar kljub zunanji svobodi notranje še tiči v tujih verigah, nas blati in psuje. Nas te psovke ne bole. Prišli smo iz naroda in delamo za narod. Kaj se godi ob strani, nam ni mar. Svoje odgovornosti se zavedamo, za izgubljence ne prevzemamo niti odgovornosti niti ne poznamo prizanašanja. Hferaf«f©jp obešen ' or so časopisi že veliko poročali, je lansko leto poskusil ameriški državljan žid Helmut Hirsch izvršiti atentat na državnega kancelaija in voditelja Nemčije Adolfa Hitlerja, a je bil še ob pravem času aretiran. Preiskava se je vodila proti njemu vse do zadnjih dni. Ameriški poslanik v Berlinu je ponovno poskusil intervenirati za Hirscha. ki so ga 'obtožili veleizdaje, ker je po rodu nemški Zid, vendar so vsi_njegovi poskusi ostali brez uspeha.-Hirsch je bil v tajnem "procesu obsojen na smrt na gavgah. Stalin, se pei?©ci Letos v jeseni se namerava Stalin zopet po* ročiti. Pred kratkim se je zaročil z Ireno Sofi-jevno, predsednico beloruskega komisarijata za težko industrijo. ^acienalzzezii iia Nacionalizma v onem ofenzivnem, napadalnem smislu kot ga propagira italijanski fašizem a!i nemški nacionalizem, ni naš kmet nikoli poznal in ga ne pozna niti danes. Že Štefan Radič je ponovno povdarjal, da je kmetu neznana ona želja za osvajanjem tuje zemlje, ki jo občuti meščan, če gleda z vrha gore po pokrajinah pod sabo. Njegov nacionalizem je predvsem domovinska ljubezen do rodne grude, spojena s čustvom pripadnosti k svojemu narodu kot kulturni enoti človečanstva. Ko smo vstopili Slovenci v novo našo državo, je bito povsem umljivo In potrebno, da se ojači tudi v naših masah zavest pripadnosti k novo-nastajajoči veliki državni tvorbi in zavest dolžnosti aktivnega sodelovanja pri izgrajevanju njene organizacije. Saj so se polagali temelji za novonastalo državno organizacijo politično kakor tudi kulturno in društveno, ki ji je imela zajam-čiti za bodoča stoletja obstoj, moč in procvit. Ti temelji se polagajo še danes. Jugoslovanska smer naše poprevratne slovenske politike je bilo torej povsem prirodna in potrebna in to tudi v kolikor se tiče kmetsko-stanovskega političnega organiziranja. Kajti na-. rodnostna država — in naša država, nastala na podlagi narodnega načela — je višja gospodarska in kulturna enota kot posamezen stan, ki se pa v zvezi z drugimi šele zgrajuje. Jasno je tudi, da mora biti ta novoformirajoča se državno-narod-liostna tvorba vsaj v svojih najslavnejših društvenih in kulturnih osnovah isto usmerjena, ako ' hoče obstati ob neizogibnih bodočih pretresljajih. Jugoslovanska smer naše poprevratne napredne slovenske politike je bila torej načelno . pravilna in je še danes. Saj smo Slovenci na tej naši nacionalni državi tako krvavo interesirani, da pomeni za nas naš »biti ali ne biti«. Toda s samo »načelno« jugoslovensko politiko ni še storjeno vse. Treba je bilo jo tudi praktično izvajati to politiko popolne enakopravnosti vsepovsod in vselej. Kljub mnogemu delu in žrtvam, je po ' dvajsetih letih nepravilno izvajanega načela ju-goslovanstva, načelo samo trpelo. Jugoslovenstvo, ki bi hotelo izbrisati slovensko kulturno tradicijo in slovensko posebnost ter stalo v nasprotju s Slovenstvom, bi ne našlo med kmetskimi množicami ugodnih tal in ne moglo pridobiti njehovih simpatij. V narodu, ki si je v manj kot enem stoletju neverjetno intenzivne narodne delavnosti izgradil takorekoč iz nič svoj jezik, slog in kulturo ter , se tudi gospodarsko in civilizatorično dvignil nad ostale, je moral ta način propagiranja jugos'o-vanstva zbuditi odpor. Ne z majsko deklaracijo, tertiveč s celo svojo preporoditeljsko borbo zad-i njih šestdeset let pred prevratom je Slovenstvo — poleg zaključka antantnih sil o razbitju Avstro-ogrske monarhije in njih končne odrešilne zmage v svetovni vojni — vendar doprineslo samo iz sebe daleko največ k svoji svobodi. Vso to borbo so nosili na svojih ramah napredni S'ovenci. Jugoslovanska ideja se ne bi smela nikdar in se ne sme tudi danes staviti kot nasprotstvo Slovenstvu. Zlasti ne, ker še danes naš človek Točno in značilno očrtuje »Učiteljski tovariši v letošnji 38.,številki razmere na vasi in s tem nove naloge, ki nastajajo danes vsem, ki žive v neposrednem stiku z vasjo. Med drugim pravi člankar: »Stara, romantična slika vasi s fanti na vasi in s cerkvico v ozadju se je porušila in se je prikazal v vsej resničnosti film sedanjosti s težaki, kočarji in viničarji, z golimi in lačnimi otroki, s kmeti brez zemlje in z dekleti, ki beže v mesta in prihajajo nazaj bolna, z užitkarji, ki so družini v napoto itd. in v ozadju kmetska hiša z enim samim prostorom za vso revščino.« »Vas išče novih dogem, ker stare ne zadovoljujejo, išče novih gospodarskih potov in pravega razmerja v odnosih do družbe in vseh Življenjskih pojavov.« Take besede iz ust učitelja, ki spada med prve pionirje prosvete M va?!-, nas resnično vesele, ker nam dokazujejo, da učiteljstvo pravilno presoja današnji čas in se zaveda, da je uspešno delovanje mogoče le v velikem razumevanju, sožitju in sodelovanju. Učitelj, ki je tako neustrašeno in brez hinav-ščine pogledal trdi resničnosti v obraz, je že premagal Velik kos svoje naloge. Zaslutil je najbolj skeleče potrebe in rane naše vasi ter je na hm&t&bi poteef instinktivno čuti svoje Slovenstvo kot ono poglavitno sredstvo, ki ga naj obvarje pred prevelikim — čeprav ne programskim, pa kakor kažejo prilike, vsaj praktičnim — zapostavljanjem pred drugimi pokrajinami. Ustavno zajamčeni enakosti vseh, so »budžetske mogočnosti« premnogokrat pristrigle krila. Za svoje Slovenstvo se pač slovenski kmet ne boji, ker ni bilo v novi državi nikdar napadeno in ne ogroženo; boji se pa za svoj dobrobit, ki ga čuti preko Slovenstva nekako bolj zasiguranega ravno zaradi gospodarskega zapostavljanja. Še nekaj je bila velika ovira, da se ni moglo po prevratu razviti jugoslovansko orijentirano naprednjaštvo Slovenije v večino. To je povdarjanje samo nacionalnega momenta in premaia skrb za socialna vprašanja. Samo z nekaj trgovci, učitelji in veleposestniki na deželi, v mestu pa z nekaj odvetnikov in urad-ništva se politika večine v Sloveniji ni dala delati. Kmetijci so prvi uvideli, da v današnjem času — kakor je to rekel Radič — druge politike nego socialne ne more biti in so prvi začeli s poiitiko množic in šli med nje. Uspehi se danes odločno vidijo. Nacionalizem lahko uspe samo, ako je povezan s socialnim momentom. Tudi on bo moral delati politiko množic, ako bo hotel uspeti; to bi pa lahko vodil le, ako bo težišče prenesel na socialni del programa. Da bo mogel nacionalizem pridobiti simpatije širokih mas, zlasti v Sloveniji med kmetskim pokretom in delavstvom — bo moral izvesti reorganizacijo svojega pokreta in postaviti v prvo vrsto gospodarska in socialna vprašanja najširših narodnih plasti. Nacionalnost mora postati obenem socialen pojm, pojm pripadnosti k eni narodni družini, kjer morajo biti vsi bratje — stanovi enakopravni. Nacionalizem je čustvo pripadnosti narodni skupnosti torej ne samo čut pravic, temveč tudi čustvo socialne dolžnosti. To pa predvsem za one, ki so v nacionalni familiji gospodarsko jačji napram razdedinjenim. Vsak stan mora imeti zato v narodni družini pravico' do nujnega deleža in poštenega vzdrževania in to je temelj novodobnega nacionalizma. V tem smislu, se tudi nacionalne politike ne da voditi drugače kakor socialno. Vsaka bojazen med stanovskim \ organizira- njcih v nacionalnem pokretu je tukaj odveč, ker samb; stanovsko organiziranje v pbkretu lahko prMobi večino. Ker se prostovoljno, it» same nacionalne sentimentalnosti, gospodarski odstopki šibkejšim običajno ne dajejo, je pač naravno in občuti danes to pač ogromna večina fcmetstva in delavstva, zlasti mladina, da jih'je treba zahtevati organizirano. 4 S temi vidiki in s takim naziranjem sodeluje kmetski. pokret tudi v Sloveniji pod nacionalne zastavo in v nacionalnem pokretu. Po tradiciji in zdravih koreninah, ki jih *roa, bi zamogel celo zahtevati, da se prenese težišče nanj. Dr. J. R. najboljšem potu, da bo znal prav usmeriti svoje delo. To potrjuje tudi tale člankarjeva trditev: »V tem prerivanju vasi in družbe sploh se nahaja tudi učitelj, ki se mora posvetiti narodu, iz katerega je izšel in od katerega se pričakuje poleg izvršenih doliviosti v šoli še njegova pomoč pri ustvarjanju višje oblike vasi.« To je važno spoznanje, ki nas ne veseli morda zato, ker bi pomenilo novost, ampak zato, ker vidimo, da ga niti vse težave in grenkobe niso zatemnile. Saj vemo, da imamo med slovenskimi učitelji častno vrsto imen, ki jih vsak poštenjak izgovarja s spoštovanjem, slovenski kmetski človek pa poleg tega še z veliko ljubeznijo. Zgoraj navedene besede nam pričajo, da se tudi današnje učiteljstvo v polni meri zaveda svojih nalog. Želi biti v šoli popolnoma na mestu, želi in hoče pa tudi v delu za vaško prosvetp v smislu Časovnih zahtev pokazati celsga moža, To je zavest dolžnosti, ki jo spoštujemo, to je idealizem, ki nikakor ne ho ostal brez zdravih sadov. Razumljivo je spričo tega, da se učiteljstvo s polno pravico bori in sme boriti tudi za svoje gmotne zahteve in potrebe. Vsak delavec je vreden plačila, dobrega, vestnega delavca pa sploh ni mogoče preplačati. In žalostno, prav žalostno je, ko se mora učiteljstvo boriti za nekaj, kar si je s svojim delom itak zaslužilo! Enako razumemo zahtevo, da mora biti učiteljstvo v svojem delu neovirano in neodvisno. Nikdar bi ne smelo biti orodje ali podnožnik političnih špekulacij. Učitelj naj bi že z ozirom na mladino, ki vidi in mora v njem videti voditelja in gojitelja, ostal nedotaknjen in varen pred valovi strankarskih morij, ki butajo zdaj sem, zdaj tja. Politična moč st v medsebojnem razmerju menja, učiteljeva naloga pa ostane vedno ista: Pripraviti in vzgojiti otroke, te klice narodove bodočnosti, za zdrave, sposobne in polnovredne člane narodne in državne edinice. Če pa hoče to delo opraviti in doseči uspeh, mora biti deležen ljubezni in spoštovanja rtila-dine in tistega lastnega notranjega miru, ki je za tako delo neobhodno potreben. Niti enega niti drugega pa nima, če se zaganjajo vanj valovi, ki ga proti njegovi volji pehajo zdaj sem, zdaj tja. Ako v takih razmerah končno izgubi ravnotežje in omahne ter sam obnemore, ni to njegova krivda, ampak težak greh vseh onih, ki niso spoštovali visokih in svetih nalog učiteljskega poklica. Poleg tega mora in hoče biti učitelj na vasi ljudem prijatelj in svetovalec, sodelavec v borbi za napredek vasi. Saj je poleg duhovnika vprav učitelj tisti, ki živi z ljudmi v najbolj neposrednem stiku, ki pozna narodove potrebe, želje in težnje iz prvega vira, ne pa morda iz slavnostnih resolucij. Gorenji odlomki iz učiteljskega stanovskega glasila kažejo, kako se učiteljstvo obojne svoje naloge zaveda. Dolžnost vseh, ki jim je narod več kakor reklamna beseda za propagandne namene, pa je, da učiteljstvu v polni meri omogočijo izvrševanje njegovih nalog. Težavno bi to bilo, če ne bi bilo na strani učiteljstva dobre volje, kot neodpustljivo pa bo morala označiti zgodovina vsako kretnjo onih, ki bi to dobro voljo učiteljstva ubijali in z nerazumevanjem ovirali razmah njegovega idealizma. Ižchv&voljci dobe Itihho obveznice meslo zemlje Pristojni ministrstvi sta izdelali nov osnutek zakona o poplačevanju vojnih dobrovoljcev z obveznicami mesto z agrarno zemljo. Po tem zakonskem načrtu bodo dobrovoljci lahko namesto brezplačne zemlje v smislu'določil člena 3 zakona o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1927 s spremembo istega zakona z dne 18 decembra 1930 dobili, če bodo to hoteli, in to dobrovoljci-borci nominalnih 50.000 din do-brovoljci-neborci nominalnih 30.000 din 4°/o obveznice Privilegirane agrarne banke. Obveznice, za katere bo ijamčila država, bodo lahko dobili: dobrovoljci, ki še niso dobili brezplačne zemlje, dobrovoljci, ki so zemljo dobili, a so bili oproščeni naselitve po čl. 5 zakona o dobrovoljcih, dobrovoljci, ki so zemljo sicer dobili, niso se pa nanjo še naselili v roku, ki ga določa čl. 5 zakona o dobrovoljcih. V kolikor pa bo še na razpolago zemlja, se bo ta dala dobrovoljcem-k metom. Hccseveli gre naprej Na veliki konferenci tisk?., kj se je vršila te dni v \Vashingtonu, je povedal Rcosevelt, kaj si od parlamenta želi. Rekel je: da želi, da bi parlament sprejel pred koncem letošnjega zasedanja reformo federalnih sodišč, reformo federalne uprave, utrdi naj višinske meje za mezde in delovni čas, prepove naj izrabljanje Otivli pri tovarniškem delu, prepreči naj izbe-gavanje davčnim dolžnostim in izda naj odredbe za pomox krajem, ki trpe zaradi poplav in peščenih viharjev.- V zunanjepolitičnem pogledu naj parlament ratificira panameriško pogodbo, ki je bila sklenjena v Buenos Airesu in ki je temelj ameriške politike dobrega sosedstva z vsemi državami na svetu. V«« iice navili poim? Doma in drugod Nedeljska konferenca Jugoslovanske nacionalne stranke se je kljub drugačnim željam nekaterih spremenila v mogočno manifestacijo jugoslovanske državne misli, v manifestacijo vere, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi nedeljiva enota, ki hoče imeti socialno pravičen enotni dom. Po neljubih prizorih, ki so jih nezreli in neodgovorni uprizorili ob prihodu g. Petra Živko-viča in njegovih tovarišev v soboto zvečer, je narod v nedeljo toliko odločneje pokazal, kaj hoče in kaj odobrava. Velika kazinska dvorana je bila že davno pred napovedanim časom nabito polna. Ko so ob 10. uri vstopili gen. Peter Živkovič, senator Jo-van Baujaiiiu, zam. kralj. nam. senator dr. Peter Zec, inž. in bivši minister Daka Popovič, senator dr. Grga Andjelinovic, senator in bivši poslanec Miljutin Dragorie v spremstvu senatorjev Iv. Puclja in dr. Alberta Kramerja ter poslancev Mravljeta, Koniana in Turka v dvorano, je zaoril tak vihar navdušenja, ploskanja in pozdravljanj, kakor ga Ljubljana že dolgo ni doživela. Po dolgotrajnih ovacijali je množica zapela državno himno, nakar je po kratkem pozdravnem nagovoru podal poročilo prednik stranke, arni. general v rezervi Peter Živkovič. Iz njegovega jedrnatega govora naj poudarimo le one misli, ki so za naše razmere najbolj važne in aktualne. Slovenci, Hrvatje in Srbi smo nacionalna enota, kar pa ne pomen ja, da bi moral katerikoli teh treh radi te nacionalne enotnosti žrtvovati lastne svojskosti. Narobe: vsi ohranijo in bodo ohranili svoje kulturne, jezikovne in verske posebnosti, ker so to svetinje, polne dragocenih moralnih vrednot. Prav z ohranitvijo teh svojih posebnosti prinašajo Slovenci. Hrvatje in Srbi v skupno Jugoslavijo garancije srečnega in zdravega sožitja in napredka. Popolnoma napačno torej misli, kdor pravi, da bi n. pr. Slovenci kot Jugoslovani morali žrtvovati svoj jezik, vero ali kulturo. Ne, ampak prav v jugoslovanstvu nam je vse to ohranjeno, priznano in spoštovano in samo v jugoslovanstvu imamo Slovenci, Hrvatje iu Srbi poroštvo za svoje slovenstvo, hrvat-stvo in srbstvo. Hočemo unitaristično državo, kakor smo jo zahtevali že pred njenim nastankom. Le v taki državi je dana možnost, da so vsi državljani brez razlike in ne glede na jezik, vero, stan in socialni položaj deležni enakih pravic. Ko je podal pregled o notranjepolitičnem položaju. je zaključil svoj govor s toplim pozdravom Slovencem. Za njim je govoril senator Jovo Banjanin, ki je na svoj znani, izklesani način podal nekaj tehtnih pogledov na današnji naš notranje in tudi zunanje politični položaj. Važna je njegova zahteva po jasnosti v politiki. Ob dogodkih, ki pretresajo Evropo in ves svet, ni mogoče pustiti, da narod v negotovosti čaka sto let. Kdor tako misli, je v -zmoti. Treba je jasnosti, treba je miru, ki ga narod hoče, da bo mo«el živeti, delati in uspevati. Vsi sloji naroda morajo biti zadovoljni, tako je treba urediti državo. Saj vemo, da lahko iščemo in najdemo srečo samo v domovini. Naj obstoja še toliko internacional, postanejo vendar naši delavci, ki morajo v tujino za kruhom, tamkaj sužnji tujega kapitala. Le doma in v soglasnosti z vsemi res demokratično mislečimi elementi je mogoče doseči največje blagostanje. Med drugim se je sen. Banjanin dotaknil tudi majniške deklaracije in toplo pozdravil vse, kar je v njej dobrega. Zgodovina bo to vedno pravilno ocenjevala in priznala. S citati iz Šu-šteršičeve brošure »Moj odgovor« pa je osvetlil tudi drugo plat, kar je vzbudilo med poslušalci obilo zanimanja in bo brez dvoma mnogo pripomoglo do jasnosti in pravilnega gledanja. Glede avtoritarnega režima po ukinitvi parlamenta je naglasil, da je demokracija pač ideal, po katerem stremimo. Nikakor pa ni bilo mo- goče iz avtoritarnega režima- takoj preiti v popolno demokracijo. Še preden je Španija pokazala, kam narod in državo pripelje tak lahko-mišljen korak, so se naši narodni politiki zavedali tega. Zato so bili za postopno uvajanje demokracije, za kar so še danes. Kajti za demokracijo je treba vzgoje, pomirjenja in politične zrelosti. Govor je množica sprejemala z burnim odobravanjem. Enako tudi govora inž. Popoviea in zlasti senatorja Andjelinoviea, ki je pokazal na marsikako bridko resnico in posvetil v mnogotere temne strani zakulisnih borb. Prisrčne so bile potem tudi besede senatorja Miljutina Dragoviea iz Šuinadije. G. Dragovič je podal sliko demokracije v predvojni Srbiji in naglašal, da naj se javnega delovanja ne loti, kdor se boji kritike. Kritika je potrebna, je nujna in ima narod tudi pravico do nje. Iskrene besede so bile tudi iskreno sprejete. Govorili so še sen. dr. Krame r, Ivan Pucelj. zastopnik akademske mladine in zastopnik nacionalne mladine. Ob eni je bilo zborovan je zaključeno in zborovalci so se razhajali v prepričanju, da se bližajo Jugoslaviji časi napredka in notranje okrepitve, kar je želja vseh poštenih državljanov. Med udeleženci je bilo zlasti veliko število kmetskih zastopnikov iz najrazličnejših okrajev in tudi obilo kmetske mladine. Popoldne je gen. Peter Živkovič z ostalimi politiki odpotoval po Sloveniji. Viharno je bil pozdravljen na Vrhniki, v Logatcu, na Rakeku, v Ribnici, nadalje na Vižmarjih, v Škofji Loki, v Domžalah in v Kamniku. Povsod je narod pokazal odločno voljo, da hoče enotno Jugoslavijo. O tem zmagovitem pohodu bomo še poročali. . f McccZiiii T/cc Dne 1. t. m. zjutraj ob 4 je za vedno zatis-nil na otoku Lopudu v svojem rojstnem kraju oči kotorški škof dr. Franjo Uccelini-Tiee. Pokojnik bi bil letos 2. avgusta obhajal 901etnicO svojega življenja. Škof Uccelini je svetal primer, kakor lahko plemenit človek tudi na tako visokem mestu kakor je škofovsko, združi službo Bogu s službo narodu. Pokojnik, ki je bil vedno vzoren duhovnik, je tudi dosledno naroden in netit rašen borec za narodove pravice. Bil je tudi vnet član in ognjevit zagovornik Sokola, kar je pokazal zlasti 1. 1933, ko je odločno nastopil zoper poslanico jugosl. škofov proti Sokolu. Plemenit po srcu, velik po svoji izobrazbi in nezlomljivo kremenit po svojem značaju je bil pokojni škof vedno živ svetilnik svojemu narodu. Pokojnik je bil poleg vsega drugega dela tudi spoštovan književnik. Prevedel je iz italijanščine Dantejevo »Božansko komedijo« in posvetil prevod: »Slogi in ljubezni istokrvnih in istojezičnih bratov Srbov in Hrvatov.« Delo je izšlo 1. 1909. in je škofu taka narodna odločnost iu zavednost nakopala mnogo sovražnikov, Celo sam tedanji avstrijski cesar Franc Jožef I. se je hudo razburil. Škofa Uccelinija pa ni omajal noben vihar. V 43 letih svojega škofovanja je na verskem, vzgojnem in prosvetnem ter socialnem polju storil za svoj narod toliko dobrega, da je postal nesmrten. Truplo so sicer ob žalovanju naroda ne le v Primorju, ampak povsod po Jugoslaviji, položili k večnemu počitku, duh pokojnikov in njegovo delo pa ostane v narodu večno živo. Spomenik mu namreč .stoji v srcih vseh, ko so videli njegovo delo in bili deležni teh blagodejnih sadov. Z željo, da bi usoda Jugoslaviji naklonila še mnogo takih cerkvenih knezov, kličemo: Slava spominu škofa Uccelinija! ffrvaisfel dnevnik preživlja ostro krizo. Sedem urednikov dr. Mačkovega glavnega glasila je odpovedalo službo. Odpoved so izročili predsedniku konzorcija, ki izdaja list, inž. Košutiču, dr. Mačku pa so poslali obširno utemeljitev svojega koraka. Službo so odpovedali zaradi stalnih konfliktov z glavnim urednikom dr. flijo Jakovijevičem in njegovo skupino v redakciji. Obvestili so o svojem koraku tudi zagrebško sekcijo Jugoslovenskega novinarskega udfuženja. V vseh svojih vlogah poudarjajo, da njihova skupna odpoved službe nima nikakega političnega ozadja. Uredniki, ki so dali odpoved, tvorijo jedro in več ko polovico uredništva. Po večini sodelujejo pri listu že od poeetka in spadajo med njegove ustanovitelje. Z njimi se je solidariziral tudi bivši glavni urednik »Hrvatskega dnevnik" < Cvetko Štahan. Vsi uredniki, ki so službo odpovedali,. veljajo za zveste radičevce. Njihova odpoved je razumljivo vzbudila v hrvatski javnosti največjo pozornost in izzvala najrazličnejše komentarje. Praznih |ugoslevan$ltifa debreve/jcev lahko imenujemo zadnjo nedeljo, ko so ti vneti borci za Jugoslavijo na slovesni akademiji v opernem gledališču v Ljubljani .izročili javnosti prvo slovensko knjigo o prostovoljskem delu in pokretu. Slavaosti se je udeležil tudi slepi polkovnik Lujo Lavrjč, ki so ga prisotni pozdravili . z velikim navdušenjem. Po slavnosti v gledališču so se dobro volje i v lepem sprevodu z državno zastavo na čelu šli poklonit,kralju Osvoboditelju in so položili pred njegov spomenik venec. Občinstvo jo kladiva rje naše državne svobod® povsod navdušeno pozdravljalo. Slttnje e vincgradLih Kralj, banska uprava oddelek za kmetijstvo sporoča na podlagi tedenskih poročil iz vinskih okolišev, da se vinska trta zelo krepko in bujno razvija, ker je bilo vreme prejšnji teden za raz-Voj trte zelo ugodno. Trta je pred cvetjem, v lendavskem okraju trta že cvete, ravno tako v črnottieljskem okraju. Zarod je letos bolj slab na reznikih, boljši na šparonih, clokaj visok nastavek na tretjem do petem listu. Skoraj povsod se pritožujejo vinogradniki, da so n. pr. žlahtnina, čabski biser in nekatere druge sorte slabo zarodile. V ljutomerskem s rezu še najbolje kaže moslavec. Drugo škropljenje je. v teku, ponekod škropijo že v tretjič. Prav so zadeli oni. ki so škropili okoli 23. maja in škropijo te dni v drugič. Dne 1. in 2. t. m. je bila vinska trta skozi dva dni neprestano vlažna vsled deževja. Pričakovati ije, da bo okoli 13. t. m. nastopilo močnejše okuženje po peronospori. Važno je tedaj, da vinogradniki na to pazijo. Ponekod zamenjujejo navadno pršico, ki letos močno nastopa, s peronosporo; pa tudi kaparji nastopajo precej (Pavlova vas v krškem okraju, Slovenska Bistrica). O grozdnem sukaču prihajajo poročila, da močno nastopa. Kaj se godi po svetu Okrog Španije se še vedno bije huda borba med velesilami. Državljanska vojna sama divja z nezmanjšano silo dalje. Nacionalistični general Emilio Molla, ki je vodil boje proti Baskom, se je smrtno ponesrečil. Na nekem izvidniškem poletu je njegovo letalo zašlo v meglo in treščilo na zemljo. General in dva generalštabna častnika, ki sta bila z njim v letalu, so mrtvi. S smrtjo generala Molle, ki je bil dober vojskovodja in tudi spreten politik, šo nacionalisti mnogo izgubili. Zato se je sedaj položaj za Baske precej poboljšal. Preureditev kontrole Razburjenje, ki je pred nedavnim nastalo radi spora med špansko republikansko in nem- Oton Šumu, siavm vodja ruske ekspedicije, ki je dosegla po zraku in prekoračila severni tečaj ško vlado, se je poleglo. Anglija .je predlagala nove ukrepe glede kontrole. V vseh teh vprašanjih nastopa tudi Francija solidarno ž Anglijo. Nemčija in Italija z angleškimi predlogi nista zadovoljni, češ da manjka v njih poglavje o sankcijah, ki jih sme podvzeti posamezna država proti Španiji v primeru, če bi bila napadena kaka njena kontrolna ladja'. . Medtem je madridska vlada proglasila vse* špansko vodovje za vojno področje. V angleških krogih je proglas vzbudil, dokaj vznemirjenja in pričakujejo, da bo*ta zlasti Italija in Nemčija odgovorili s protiukrepi. Med Nemčijo in Vatikanom traja napetost dalje. Vatikan je že odgovoril na protestno noto nemške vlade zaradi protinem-škega govora ameriškega kardinala Mundeleina. Vatikan je odklonil nemško zahtevo, da bi se izdali kaki ukrepi proti omenjenemu kardinalu zavoljo njegove kritike narodno-socialističnega režima. Odposlanstvo nemških katoliških škofov je odpotovalo v Rim. V delegaciji so vratislavski kardinal, kolnski nadškof in berlinski škof. Vsi trije so člani preiskovalnega odbora, ki po nalogu Vatikana proučuje položaj katoliške duhovščine v Nemčiji v zvezi z obtožbami proti njej. O kulturnem boju v Nemčiji je Vatikan pripravil tako zvano belo knjigo, ki pa je za zdaj še ne misli izročiti javnosti. Britanska imperialna konferenca zaseda v Londonu. Zanimivo je stališče, ki so ga zavzeli delegatje do Društva narodov. Zahtevajo tole: 1. Društvo narodov mora kot koristna ustanova za reševanje mednarodnih težkoč nadaljevati svoje delo. 2. Iskreno bi bilo želeti, da bi se odločile za vstop v DN tudi države, ki niso še njegovi člani, zlasti Zedinjene države, pa tudi vse druge, ki stoje danes ob strant. 3. Potrebita je revizija nekaterih določb joakta o Društvu narodov, zlasti onih glede sankcij. Zastopniki Južne Afrike so ostro kritizirali delovanje ženevske ustanove. Trdili so, da ni doživela poloma v zadnjih letih samo ženevska sankcijska politika, temveč ž njo v zvezi tudi določba člena 10., ki se je praktično izkazal brez vsakega pomena in veljave. Posebno male države so v zadnjem času izgubile sleherno zaupanje v Društvo narodov, ker so spoznale, da jim ne more več nuditi zadostne opore. Podkarpatska Rusija dobi avtonomijo in je češkoslovaška vlada parlamentu že predložila glede tega poseben zakonski načrt. Na čelu Podkarpatske Rusije bo stal guverner, ki ga na predlog vlade imenuje predsednik republike. Guvernerjeva oblast je izražena v teh 3 točkah: 1. V deželnem zastopstvu vodi kot predsednik seje deželnega sveta in deželnega odbora in podpisuje vse njihove zapisnike. 2. V političnih zadevah mu pripada odločitev predvsem v verskih vprašanjih in so mu med drugim priznane tudi patronatske pravice. Za mnenje deželnega sveta mora vprašati samo tedaj, kadar gre v teh zadevah za finančna vprašanja. Guverner sme nadalje imenovati župane v Užhorodu in v Mukačevu, kar je spadalo do sedaj v kompetenco vlade. Razen tega potrjuje tudi župane v vseh drugih občinah, kjer se ti Slika po »J utru« Španski general Mola, ki se ga je smatralo za desno roko generala Franca, je zgorel, ko je nadziral v letalu boj bombnikov v zraku. volijo. V sporazumu s podguvernerjem imenuje in odstavlja tudi vse javne notarje (državne uradnike, ki so v nekdanjem madžarskem ozemlju izvajali delegirane funkcije občin). Izdaja navodila glede uporabe maloruskega jezika in potrjuje šolske knjige, sestavljene v maloruskem jeziku. 3. V šolskih zadevah mu pripada pravica imenovanja, odstavljanja, premestitve in upokojitve učiteljev, srednješolskih profesorjev, nadzornikov ter učnih moči v nedržavnih šolah. Namestnik guvernerja je podguverner. V Užhorodu se ustanovi posebna guvernerska pisarna, do sklicanja prvega deželnega zbora za Podkarpatsko Rusijo se ustanovi tudi poseben guvernerski svet, ki ga bo tvorilo 24 članov, od katerih bo del imenovan na guvernerjev nasvet od centralne vlade, del pa izbran iz deželnega odbora in deželnega zastopstva. Na Madžarskem je imela stranka malih poljedelcev pred kratkim shod, na katerem je njen šef Tibor Eckhardt kot glavne in bistvene točke madžarske zunanje politike naglasil tele: jI. Nikakor in nikdar se ne moremo zadovoljiti s položajem tako zvane »trianonske Madžarske«. Naš prijatelj je samo oni, ki nas v tem pogledu razume. Zato so naši prijatelji samo revizionisti. To morajo upoštevati tudi v Nemčiji. 2. Druga točka se nanaša na naše manjšine. Doma moramo skrbeti za to, da s svojim postopanjem ne dajemo povoda tujim manjšinam za njih pritožbe. 3. Tretjič moram poudariti, da se Madžarska nikoli ne bo odrekla ideji Štefanovega kraljestva in- ne bo zato nikdar postala nemški »jugovzhodni prostor.«. Ideja Štefanovega kraljestva je stara tisoč let... Znamenit fakir iz Ipe v Indiji, kateri dela s svojimi privrženci kot reformator tamkajšnjim oblastvom sive lase Glede sodelovanja v Podunavju sem mnenja, da o prijateljstvu tu toliko časa ne more biti govora, dokler obstoja trianonska pogodba. Skrajna meja, do katere Madžarska napram svojim sosedom lahko popusti, so samo nenapadalni pakti z vsemi sosedi, ker Madžarska pač nima napadalnih namenov. Toda tudi za take pakte je nekaj pogojev, med njimi zlasti enakopravnost v oboroževanju in pravičnejša manjšinska politika sosedov napram našim manjšinam. Le pod tema dvema pogojema lahko nastane ugodna atmosfera za madžarsko popuščanje, toda le do one skrajne meje, ki sem jo naznačil.< Po teh izjavah sodeč je do madžarskega prijateljstva še močno, močno daleč. Vojaški ncvinci"diijaki Vojaški novinci-dijaki, rekrutirani leta 1936 in prej, ki imajo pravico do dijaškega roka po čl, 49 točka 1 zakona o ustroju vojske in mornaric^, to je oni, ki imajo naji. anj v'Šji tečajni izpit v gimnazijah ali realkah, ali pa absolvirano popolno srednjo strokovno šolo s končno skušnjo, ki ustreza višjemu tečajnemu izpitu in bi želeli stopiti v kader letos, morajo vložiti prošnje za sprejem v kader pristojnim vojaškim okrožjem najkasneje do 1. avgusta. Prošnji je priložiti izpričevalo o končni šoli. Slovani na severnem tečaja V nedeljo so štiri letala ruske arktične ekspedicije priletela na Rudolfovo deželo in so potem oficielno otvorili rusko postajo na Severnem tečaju in razvili rusko zastavo. Eno letalo ostane pri ekspediciji, drugi letnici pa so se vrnili v Moskvo. Ekspedicija je kakih 300 metrov pod ledom odkrila topel tok, ki prihaja bržkone iz Atlantskega oceana. Matic 'Mladina na vasi Kmetska dekleta iz vse Slovenije se zborovala V nedeljo 30. maja so se v Celju zbrale članice Društev kmetskih fantov in deklet skoraj iz vseh krajev naše Slovenije. Sklicanje takih sestankov rodi želja tovarišic samih, da svoje delo pregledajo, nadaljujejo in poglobijo. Saij pri delu v naših kmetsko-mla-dinskih organizacijah dekleta in žene ne držijo križem rok, pač pa si z veliko voljo do izpopolnitve dvigajo svoje znanje ter postajajo iz dneva v dan vztraijnejše in odločnejše branilke kmetske misli. Vse zborovanje, ki ga je radi odsotnosti na-čelnice ženskega odseka zveze vodila tov. Lojzka Jarnovičeva je potekalo in dalo samo en povda-rek: »Združiti se v zdravo, trdno vrsto naše organizacije, v njej iskati vseh virov za izobrazbo, pridobiti s ikmetsko zavest in v tem doseči zboljšanje življenja vseh ljudi na naši vasi. «; Iz poročila tov. Milene Petovar.jeve, tajnice ženskega odseka Zveze, še je videlo, da se dekleta živo zanimajo in gledajo v vse rane, ki so še na našem podeželju in ki so za njih odpravo in zboljšanje poklicana kmetska dekleta in žene. V tem se vidi, da jim z občutkom soodgovornosti raste tudi volja in spoznanje, da so k delu po svoji vesti poklicane. Napredek in zboljšanje ni v besedah, temveč v delu in dejanjih. Tudi predsednik Zveze tov. Ivan Kronov-šek je v svojem lepem, globokem in zanesenem govoru polagal na srce in vest vse veliko delo, ki ga morajo vršiti v naših kmetsko-mladinskih organizacijah. Odvreči morajo marsikaj in vzeti za svoje samo zdravo. Zavzeti morajo svoje stališče do vseh ženskih vprašanj in s tem tudi presojo do vseh pojavov v življenju. Pregled delovanja v minuli dobi je podala tov. Jarnovičeva. Veseli in ponosni smo lahko takih poročil, ko vemo, da je bilo izvršeno vse z rokami kmetskih deklet samih. Ustanovilo se je mnogo ženskih odsekov, organizirali so se različni tečaji kakor iz šivanja, higijene, kuhanja, prikroijevanja, gospodinjstva, ročnega dela, predavanja, prirejanje razstav itd. Vse to so morale naša dekleta pripraviti in delali same. Koliko lepih besed se sliši in čita, kako se po zaslugah vsemogočih oblastev, strok, učiteljic in mnogi hdrugih šolanih žen dviga in zdravi naša vas, v resnici pa so se letos prepovedali tečaji in prireditev r&zstav požrtvovalnih žen, ki bi jim šlo za zboljšanje življenja svojemu bližnjemu pa tudi ni bilo nikjer. In dekleta so se tega zavedala in stopila pred resnično dejstvo — »kar si bomo same pripravile, to bomo imele. Vse "čakanje na ljudi, ki so za delo v resnici poklicani, pa izpolnimo z lastnim delom « Pri vseh razpravah o krajih, »Grudi«, tekmah in zborovanjih, so udeleženke živo posegale v razgovor. Razšle pa so se domov z novimi to-va riško-pri jatel jšk i m i vezmi, ki jih bodo pri skupnem delu vezale. Tovarišice, pri delu vztrajno naprej in mnogo uspehov! Bericevo Čeprav iz našega kraja ni bilo čuti .že deli.j časa nobene vesti, vendar naše društvo kmetskih fantov in deklet še,marljivo giblje. Na Binkošti smo priredili izlet, in sicer smo si ogledali starodavni zgodovinski grad na Turjaku in krasote Zupanove jame pri Grosupljem. Dne 30. maja pa smo priredili tekmo koscev, ki je1 v vsakem pogledu prav dobro uspela vkljub temu,- da gotovim gospodom ta prireditev ne gre v njihov račun, češ, da je košnja hlapčevsko delo in da se s tem žali Gospodov dan. Nas. ki kmetsko delo cenimo in ga spoštujemo, to boli, vendar gremo preko tega.z mirno vestjo. Moramo le obžalovati, da se najde kdo, ki imenuje kmetsko delo, ki je enakovredno delu drugih stanov, hlapčevsko delo, torej smatra, da je kmetski stan hlapčevski stan. Toda časi, ko je bil kmet hlapec gospodi, so že davno minuli in se ne povrnejo nikdar več. Naj živi kmetsko delo! Tovariši in tovarišice. mi pa neustrašeno po začrtani poti do končne zmage! Frankolovb Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo dne 16. maja pod Šnablovim kozolcem igro Prisega o polnoči«. Igra je prav lepo uspela in je tudi blagajnik prav zadovoljen. Zahvalimo se g. režiserju Pejchu in gdč. Mili Štuklnovi za njuno požrtvovalno delo. Zahvalimo se tudi sosednim društvom Vojnik, Škofja vas, Dramlje, Stranice, Konjice, Zreče in Tepanje za obisk. K večji udeležbi so seveda pripomogli tudi naši nasprotniki s protiagitacijo. V o j mk Zadnjo nedeljo v maju se je vršil 2. občni zbor okrožnega odbora društva k. f. i, d. ob obilni udeležbi društev Vojnik, Škofjavas, Franko-lovo Ljubečna in Trnovlje. Občni zbor je pokazal, da so vsi funkcionarji v tekočem letu v redu vršili poverjeno jim delo. Posebno priznanje gre tov. Kuharju, predsedniku okrožnega odbora, ki je mnoga dremajoča društva prebudil k aktivnemu delu. Zal se on danes od nas poslavlja. Usoda tako hoče. TolaM nas zavest, da je ločitev samo navidezna'. Velike ide- - • t . . je, ki nas vežejo, pa naj ostanejo neizpreme-njene. Novi odi or je bil soglasno sprejet,, ija čelu smo pos'»vili starega, dobro znanega -'borca Potočnika F. iz Frankolovega. V odbor pride še iz vsakega društva po pet tovarišev, odnosno tovarišic. Dekleta so nas ta dan presenetile z razstavo ženskih ročnih del Tovarišice so vložile mnogo tudi v to delo in so vredne res vse polivale. Okrožni odbor si je zadel v bodoče nalogo, da hoče izorati še ostalo ledino v sosednjih vaseh. To je tam. kjer še tavajo v temi. kamor še ni .posegla naša kmetska zamisel Vemo da bomo naleteli ponekod na- trda tla, ali borbe se ne. b«"~ ' so naše roke '».ne od trud p"' »a dela. V trpljenju se učimo, vzgajamo in tako smo odporni zlasti še-tako hudim nevihtam Najmanj se pa bojimo tistih, ki bolehajo od - preobilosti. zgrajene od tisočev žuljavih rok. odtrgane od tisočev lačnih ust! Izlet na Lindek Okrožni odbor društev kmetskih fantov in deklet Vojnik priredi skupen izlet za vsa pripadajoča društva dne 13. junija na Sv Kunigundo in Aleksandrov vrh pri Dobrni. Odhod iz Vojni-ka ob 8. uri zjutraj čez Šmartno v Rož. dolini. Tu bo govor delegata celjskega pododbora ter dogovor za skupen izlet za na Lindek. Za vse člane društev Vojnik. Škofja vas, Ljubečna, Zg. Hudinja, Trnovlje in Frankblovo je udeležba strogo obvezna. Na svidenje! Predsednik. Mirna peč Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo dne 13. t. m tekmo koscev in kmetsko veselico. Spored: 1. oh pol 3 uri popoldne zbiranje povorke; 2. ob 3 uri odhod na tekmovali-šče; 3. mladinsko zborovanje; 4 tekma koscev. Nato odhod pod kozolec ge. Alojzije Novljanove k veliki kmetski veselici Vlijudnp vabljeni vsi prijatelji kmetsko mladinskega gibanja. j UkcacUna IcmetsUo- iW N ali vzorno delovanje nekaterih naših dušnih pastirjev. Oni dan, ko sem ravno pripravljal nov cep in premišljeval, kam bi z njim prvič zamahnil, dobim vabilo na tekmo koscev, katero so nameravali prirediti kmetski fantje in dekleta tam doli za Savo. Šmenta, si mislim, kaj ko bi jo mahnil tja? Mimogrede morda dobim še kaij za pod cep. Kakor mišljeno, tako storjeno. Na dan omenjene prireditve jo primaham na vse zgodaj v ono vas, kjer se ima vršiti napovedana tekma. Ker sem dober in veren katoličan, grem k farni cerkvi, da opravim svojo versko dolžnost in pomolim za naše fante in dekleta, da bodo imeli lepo vreme in s tem v zvezi tudi dobro uspelo in obiskano prireditev.. , Z zanimanjem sem poslušal besedo božjo iz ust tamošnjega dušnega pastirja. Mimogrede se je dušni pastir pomudiV v"Španiji in Rusiji in po svoje obrazložil tamkajšnje razmere. Kar na enkrat (bilo je že proti koncu pridige) gospod župnik tako nazarenško zagrmi jo na naše fante in dekleta cd Društva kmetskih fantov in deklet, da sem mislil, zdaj in zdaj bo po njih! Komaj se malo zrajtam, že g. župnik obdelava naše poštene in tudi pametne kmetske .fante in dekleta z najlepšimi kulturnimi izrazi, katerih se tu skoraj ne upam zapisati. Zabelil pa'je' g. dušni pastir posebno s tem, da se je strašno znesel nad ustanovitelji OP:tal jim je — veste kaj? Tatvino! Namreč. da so ukradli, njihovim fantom .-in dekletom, pošteno kmetsko ime, ker so dali svoji kulturno kmetsko mladinski organizaciji ime; Društvo kmetskih fantov in deklet.- Nadalje-je g. /.upnik grmel, da taki fantje in dekleta niso vredni poštenega kmetskega imena, ki prirejajo ob nedeljah tekme v kmetskem delu. Šest dni da je dovolj dela. sedmega naj se počiva. Pozival je one pametne može ki so po njegovem mnenju še v oni vasi kjer se ima vršiti napovedana tekma, da isto preprečijo. Verjemite mi, da mi je kar brnelo po ušesih in da mi maša kar nič kaj zalegla ni. tako sem premišljeval in-tuhtal, ali se bo vseeno vršila tekma ali ne Pa pobaram mimogrede iz cerkve znanca in prijatelja, kmetskega fanta, ki je tudi član d k. f in d. ,la. tovariš, mu rečem, z današnjo župni-kovo pridigo ste pa z vašim kmetskim imenom, ki ste se samo vi lahko postavljali z njim — fnč. Jo j, da bi grf videli kako je porastel. kar ustrašil sein se ga. In pripoznati moram, mladi so pa sila! Ti se znajo postaviti, kadar gre za njihovo čast Da smo zaradi tekmovanja v kmetskem delu, začne fajit, zgubili dobro ime? Naj si g. župnik pri meni izposodi Kmetski list« od 1. julija lanskega leta In naj si prečita članek: Radomlje in Krtine«.-kjer odgovarja pisec članka »Domoljubu«. na katerega je iDoriioluib« molčal kakor grob Morda bo g. župnika zanimal tale i/.vleček iz omenjenega članka: »Zdaj,- ko pričenjamo samostojno misliti in se udejstvovati, zdaj smo na podeželju postali s svojimi prireditvami nepotrebni in poganski. Te naše svete kmetske prireditve, ki so tako naše in iz nas zrasle kot še nobena reč doslej, naj bi ble po mnenju gotovih krogov poganstvo in brezverstvo. Težak in zloben je ta očitek, ki je zalučan v obraz kmetskemu ljudstvu samo zategadelj, ker hoče postati to ljudstvo svobodno in prosto, samostojno in sani osebi gospodar In le čiiditi se moram dvojni morali in dvojni -meri, s katero se merijo te mladinske prireditve. S Koroškega berem poročila, da tam pod vodstvom vse časti vredne slovenske duhovščine prireja kmetska mladina tudi tekmovanje v kmetskem delu. Tam ta reč ni poganstvo, ni brezverstvo. pri nas pa je. Čudno, kaj?! Kako naj torej to presojamo? Zakaj pa dvojna mera? Tam je stvar v skladu z vero, pri nas pa v nasprotju?! — Vidiš tovariš. 111L pravi kmetski fant, to, kar naš g. župnik na tako svetem kraju, kakor je hiša božja, prekolne v dno pekla, to slovenski katoliški duhovniki na Koroškem sami priporočajo in tudi vodijo. Pa da ne bodeš mislil, nadaljuje, da oni na župnikovi strani spoštujejo gospodov dan. Kaj še! Ravno g. župnik, ki tako grmi čez naše tekme, je dovolil svojim varovancem, da smejo ob nedeljah prirejati na cerkvenem travniku nogo-brcne tekme. Naj se g. župnik potrudi eno nedeljo na omenjeni športni prostor in na skrivaj prisluškuje, kako njegova mladina (po njegovem mnenju okradena poštenega kmetskega imena) preklinja. Potem se naj ob priliki udeleži g. župnik tekme v kmetskem delu, da se prepriča, kje je več morale in kje je več preklinjanja. Na onem mestu naj pove g. župnik odkrito in možato, s katerega je fante in dekleta do sedaj samo blatil, katera podeželska mladina ije vredna in katera je okradena poštenega kmetskega imena! Jaz pravim, bodimo pravični! Utnaiktiite, Ucii/C pctcoUi in cacw**iUi Prosvetljen (ne z žavbo namazati) hrvatski kmet Sokač Dragotin s Crkvenskega Brda je napisal v - Jugoslovanskih novinah za ves naš narod nad vse zanimiv članek, v katerem z vso ostrino zavrača pijavke vseh branž, ki se v potu mulastih obrazov trudijo, kako bi uničili složnost našega naroda. V članku piše med drugim s pekočo r ,ni< •> na račun pijavk in prerokov tole: Dopisi Velilta Sianga nad Citijo Stangarji smo miroljubni in napredka željni gospodarji, kar pa ne gre v račun našim sosedom Prežgaajcem, ki jim je več za brezplodno politiziranje, kot pa za skupen napredek kmetov v občini in nas radi tega oštevajo v »Domoljubu« z »širokoustnežk. Tega naslova smo deležni, ker kot pošteni davkoplačevalci zahtevamo tudi pravic za Štau-garje, saj se zavedamo, da izvršujemo, dolžnosti in da imamo zato tudi pravico, zahtevati od občine dobrin za Štango, na podlagi naše davčne moči. Dopisnik »Domoljuba« trdi, da pošteni režim JRZ. ne more ustreči širokouslnežem v Sta ligi. širokoustnežev v Štangi ni. Če hoče dopisnik ustreči gotovini širokoustnežem iz njegovih vrst, mu priporočamo, da poiuovno izda slavnega »Prežganjca«, v katerem bo lahko odlagal n jegove smeti. Dopisnik trdi, da je prejela občina Din 9000'— za podporo siromašnim občanom, za javna dela v občini in Din 100.000 v denarju in raznih naturnih dobrinah, odkar vlada za Prež-gaujc — po trditvah pisca v Domoljubu« pošteni režim. Štarigarji smo občani občine Trebeljevo in bi kot občani radi zvedeli, zakaj Prežganjski režim skrbi slabše za Štangarje kot najslabša mačeha za pastorke? Tovariš urednik! Vas in tovariša mlatiča vabimo, da prideta v Štango, da Vam pokažemo naša pota, ki so kakor kozje steze, v dežju kot blatna jezera, v snegu pa predstavljajo triglavske žamete. Le pridita. da bosta od Štangarskih revežev zvedela, kje se jim je delila koruza in kakšne dobrote jim deli Prež ganjski režim, da se na oči in ušesa prepričate, kako in kaj da je z nami. Zvedeli boste, kje so doma širokoustneži, kakor tudi ono lepo zgodbo, kako se je svoječasno velik sod nezatrošarinje-nega vina skotalil v največjo hišo na Prežga-njem in kaj so potem ukrenili na seji občinski očetje. Zelo smo radovedni, če je Prežganjski režim iz dohodkov v »Domoljubu« zapisanih dobrot poravnal kaj občinskih dolgov, upniki trdijo da ne, vsled tega ker občina nima denarja. Komu bo pa koristila nova obč. pot na Prežganjem, tega Prežganjci še sami ne vedo in jim bodo »Začeli so deliti naš enoten narod v eni državi in porazdelili so ga na tri dele ter izzvali borbo med ienokrvuiitoi brati. Potem pa so nastopili profesorji, odprli svoje besednjake, slovnice in stare bukve in dokazali v i teoriji«: »Niso eno, nego trije!' . . .Botio-li od tega imeli koristi Hrvati in kmetje? Nikdar! S to delitvijo se bodo okoristili samo naši sovražniki, oni izven države in oni v državi sami. Hasek bodo imeli od tega samo izkoriščevalci ljudstva, kmetskega in delavskega. Jasno je namreč, da nas bodo tako porazdeljene naši sovražniki laglje politično in gospodarsko podjarmili, saj ije znano, da izkoriščevalci najraje v gnojnici love. Oni, ki delijo jugoslovenski narod, ki ga dele po imenu in plemenu, ki ga dele po prebivališču, po poklicu in naobrazbi, ti kopljejo grob vsem, zakaj ko se bo vse razdelilo, bodo po delitvi propadli vsi enako. Zato prenehajte s "tem vi, krivi preroki, modrijani in čarovniki, obmolknite s svojimi »teorijami«, prenehajte vi, zaslepljeni politiki, s svojimi »norija-mi« in sprejmite ono, kar nas vse bratski druži in veže, kar nam vsem daje v slogi moč za boljšo bodočnost nas vseh. To >je edina misel edinstva našega jugoslovenskega naroda, nedeljive naše države kraljev ine Jugoslavije, nerazdeljivih interesov vseh nas, kakor je izraženo v programu bodoče »vsedržavne kmetske stranko , ki bo zasnovana na narodni enakopravnosti, socialni pravičnosti in gospodarski vzajemnosti vseh, ki našo s krvjo pridobljeno zemljo obdelujejo in s tem dajejo kruha ne samo krivim prerokom, ampak tudi političnim špekulantom, katere naj Bog po-grezne v dno pekla!« menda šele v Ljubljani povedali, komu je namenjeno to javno delo, dočim so vsa druga pota v občini v najslabšem stanju. Vsled tega zahtevamo kot davkoplačevalci in občani, oil Prežjjanj-skega režima, popravek javnih potov in drugih naprav, če ne, saj veste, bomo našo zahtevo po priključitvi k Litiji v gotovem času gotovo izvedli. To vam povemo vsi do zadnjega Štangarja! Veliko zanimanje za volitve v Kmet. zbornico Podružnica absolventov kmetijskih šol iz Sv. Jurj* '-> j. žel. je sklicala dne 6. junija t. 1. zborovanje vseh »volilnih upravičencev«'za volitve v kmetijsko zbornico v Celju. Poleg absolventov so se tega zborovanja udeležili zastopniki iz raznih občin celjskega sreza, ki so izrazili željo, da bi bil izvoljen v našo kmetijsko zbornico g. Stanko <»olo«ranc, posestnik v Blagovni in župan občine Sv. Jurij ob ji \ žel. Sliši se, da se g, Gologranc temu predlogu odpoveduje, češ, da je pol-g '"Ta velikega p-sestva že itak zelo obremenjen kot župan velike občine Sv. Jurij ob j. ž. Res je vse to, ali mi poznamo v njem idealnega moža, ki bi se nepristransko in z uspehom boril za kmetove pravice, zato n.u tudi vsestransko : pa n lo ne samo mi kot kmetje sploh, ampak tudi vsi voMlci, ki so za to določeni. Tako bodo dne 27 .junija naši volil i izvolili v Kmetijsko zbornico g. Stanko Gologranca, kateri nas bo v novi zbornici uspešno zastopal. 'Mokronog Napetost med Švico in Benetkami je permanentna. Odkar je prešlo žezlo iz Benetk v Šv co. se nabira pozitivna elektrika v Švici, negativna v Benetkah; vendar se ni bati eksplozije, ker je vmes tovarniški strelovod, ki absorbira odvisno elektriko. Zadnjič'je bil negativni pol prenaba san, da je iskra od tovarniškega strelovola odletela na mesarje. No, Francel se je izkazal za dobrega odvodnika. Da bo pa Švica n.slorične kanale v Benetkah predelala in polmia, je pa že res nezaslišano. Največje revež? v Benetkah že zdaj meče božje, ker so navajeni, da ne ceste in kanali delajo zastonj. Kaj pa pravi k temu ptuj-Uo prometno društvo? Mislite, da bodo v bodoče še tako drli tujci v Mokronog'? Saj tudi v laške Benetke ne bi, če bi pokrili njih slavne kanale. Ce bo še kdo silil«v Mokronog, uiu bodo pokazali palec med kazalcem in sredincem: tle gor se vsedi, pa boš videl B., ki jih v Mokronogu ni več. Za kanalizacijo pride na vrsto naš slavni Stajnek. Ta idilični pralnik. Ena žajta zadostitja, pa se deduje milnica od roda do roda. Zdaj naj odplavijo to dragoceno maščobo, pa bo treba za vsako perilo posebej mila. In če te n*ha boleti t,-; rana, ne boš prenesel, da bo zopet zaslužil ta preklicani Srečko. Bog se usmili! Vredna knjiga Naše založbe izdajajo vsakoletno večje in večje število knjig. Naj si bo vzrok tega razveseljivega dejstva povečano zanimanje za lepo in poučno besedo ali tekma izdajateljev, eno je gotovo: iz poučnih knjig so edicije založbe Umetniške propagande najbolj zahtevane in čitane. Takšen »Domači živinozdravnik«, spisan od doktorja živinozdravništva Dvoračka je danes največja in najuporabnejša slovenska strokovna knjiga, s pomočjo katere. lahko bolezni živine spoznate zdravite in pravočasno preprečite. Ni bolezni domačih živali, ki bi ne bila v tej knjigi natančno popisana in katere uspešno zdravljenje ne bi bilo navedeno! Neprecenljive vrednosti so njena navodila za napravo domačih učinkovitih zdravil. Posebna pozornost je v njej polagana na zdaj tako priljubljeno zdravljenje s pomočjo zdravilnih zelišč, katerih slike tudi prinaša. Več stotin (tudi barvastih slik) predočuje bolezni živali ter načine njih zdravljenja. Na vsako vprašanje, ki se tiče zdravja živine, dobite v tej koristni knjigi obširen in dober odgovor. Prav tako je »Nauk o gospodarstvu«, od Katarine Prato spisani ter izšli pri tej založbi, najboljši sodobni gospodinjski priročnik na svetu. Koliko manj bi naše žene trpele, koliko večji bi imele uspeh, če bi se po njem ravnale. Ta knjiga zasluži res ime »zlata«. Knako neobhodni sta za našega človeka dve knjigi pravne stroke, ki jih je izdala Umetniška propaganda. To .sta: Univ. doc. dr. Kušeja »Pravni svetovalec«, že v II. razširjeni izdaji in ing. Oglarja: »Davčno sodni priročnik«. Njih vrednost se spozna šele, če imate opravka z uradi, sodnijo, davkarijo, če se pravdate, imate opravka z advokatom, notarjem itd. itd. Zlasti to, da vsebujeta predloge, po katerih si sestavite lahko sami razne pritožbe, tožbe in vloge za sodnijo, davkarijo itd., je mnogo vredno. Tudi za bolezen v hiši je^ U. P. izdala zelo pripravna dva priročnika in sicer: Zdravstveni slovar ter »Naše zdravilne rastline«. Obe knjigi sta prav uporabni in spisani od priznanih avtoritet. Na splošno moremo vse te priročnike le najbolje priporočiti. Najlaže in izčrpno se vsak o teh knjigah informira, ako napiše založbi (naslov: Umet. propaganda, odpravništvo, Loka pri Zid. mostu) za njen književni katalog, ki mu ga ta brezplačno pošlje. Zavavcvanje delavcev pri pol/edelsleili sivejih Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja na sledeče: Zavarovanje delavcev pri poljedelskih strojih je važno vprašanje za vsakega kmetskega gospodarja. Vendar pa prizadeti posestniki z nevoljo plačujejo zavarovalne prispevke. Posebno se sklicujejo, da delavci pri kmetskih strojih niso v nobeni nevarnosti in da pri strojih najnevarnejša dela opravijo posestniki sami. Istočasno se pritožujejo, da so pri strojih zaposleni največ družinski člani gospodarja, kakor žena, otroci in drugi sorodniki. Doslej izdani plačilni nalogi so pravomočiH in so* pritožbe proti tem plač. nalogom odveč in si pritožitelji delajo le nepotrebne stroške a poštnino. v- Ker je urad radi krize v kmetskem gospodarstvu pri izterjavi zelo milo postopal, so ostali posestniki na dolgu še precejšen znesek na prispevkih. Urad pa teh prispevkov ne more odpisati^ ali zbrisati. Zato naproša vse posestnike, da' v svojem lastnem interesu čimprej plačajo vse zaostale prispevke za poljedelske stroje, da se izognejo prisilnim terjatvam, katere bo moral urad v doglednem času izvesti. Novih prispevkov za bodočih 5 let pa urad ne bo predpisoval onim, ki nimajo strojev z nad 15 H P in onjm, ki stroje rabijo le za lastno porabo, ker je kraljevska banska uprava prevzela plačilo '^varovalnih prispevkov mesto lastnikov strojev. Zavarovani pa bodo v liodofe poleg delavcev pri strojih tudi gospodarji sami; otroci do 14. leta starosti niso zavarovani. Posestnike prosimo, da uvidijo, kako jim bo koristil nov način ureditve zavarovanja pri poljedelskih strojih, katerega se je posrečilo doseči le njim v korist. Domači dogodki X V krpe zavit telesni plod moškega spola je pri Sv. Antonu pri Marenbergu našla na podstrešju med starim pohištvom posestniea Antonija Mravljakova. Prijavila je najdi o orožnikom. Osumljena je bila služkinja Jera, ki je pri zaslišanju izjavila, da ji je pri splavu pomagala neka 561etna babica. Vsa zadeva pride seveda pred sodišče. X Ogledalo gospodinje ... V vsakem gospodinjstvu so stvari, ki pričajo o osebnosti gospodinje. Snežnobelo, brezhibno ohranjeno perilo govori zanjo bolj kot marsikatera druga dragocenost, ki ne potrebuje nege, da ostane dolgo kot nova. Gospodinje, ki to vedo, uporabljajo že desetletja dobro in preizkušeno Sehichtovo milo »Jelen«. X V smrt zavoljo težkih gospodarskih razmer. Delavec in hišni posestnik Ivan Slevec v Ljubljani že dolgo ni mogel dobiti nobenega posla. Skrb za obstoj ga je k>nčno pognala v obup. Dolg na hišici je naraščal, družina pa je trpela pomanjkanje. Končno si je Slevec v potrtosti segel po življenju in se pred kratkim ponoči oLesil. Za nesrečnim delavcem plaka obupana vdova s tremi nepreskrbljenimi otročiči. X Tatinski študent. V Celju je neki 17letni dijak Josip M. z Vinice pri Črnomlju iz zaklenjene skrinje ukradel svojemu sostanovalcu, obrtniškemu pomočniku Alojziju A. — 18 tisoč dinarjev. Po dejanju je izginil in ga zasleduje policija. Žalostni dogodek pač s strašno lučjo osvetljuje propadanje sedanje mladine. Kam nas bo to privedlo, če ne bomo kmalu znali zajeziti zla?! X Prekajeno meso in klobase so pri Sv. Andražu v Slov. goricah odnesli vlomilci posestniku Francu Tominšku. — Tudi v Vardi pri Jurjev-skem dolu so vlomilski tatovi obiskali posestnico Marijo Mlakarjevo. Odnesli so vse, kar so dosegli in mogli pobasati s seboj. X Kadifev mlajši s»»> se je vrnil iz Prage v Zagreb. Mladi Branislav Radič je v Pragi" dokončal študije na tehniški visoki šoli in je sedaj inženjer elektrotehnike. Mladi inženjer je star šele 25 Ie~f. ; "" ' ' : ' ' ^ X Dve smrtni nesreči. Mariborski občinski delavec, 641etni .Jakob Schafhalter, je tako nesrečno padel, da je zavoljo poškodb umrl. — V Hutterjevi tovarni v Mariboru je transmisija zgrabila in raztrgala 52 letnega predilniškega mojstra Ivana Cizeja, ki je tudi takoj izdihnil. X Celjska posojilnica d. d. v Celju je imela dne 31. maja t. 1. svoj redni občni zbor lz poročila uprave posnemamo, da je zavod Odpisal vso izgubo vsled uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v znesku po Din 1,186.185'16 od svojih rezerv. Po tem odpisu ima zavod enkrat za vselej odpravljene vse kmetske zaščitene terjatve ter mu še ostane rezerv Din 7,653.289'94 in Din 8,000.000"— delniške glavnice. Doseženi čisti dobiček v letu 1936 znaša Din 612.889'97. Rezervi se dodeli Din 132.889'97 in izplača se 6% dividenda. Zavod se ni poslužjl in tudi nima namena poslužiti se zaščite. Doslej je izplačal nad 2/:t starih vlog, kar mu je zaupanje povečalo in so prito' novih vlog stalno veča. Zato gleda zavod lah1'- ' optimizmom v bodočnost, X Samomor v tovarni. V neki tovarni v Gaber ju pri Celju -se je ustrelil 41 letni zlatar Koloman Weintiaub. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je v nedeljo zjutraj umrl, X Žrlet mofocMda je v Rajfeenuurgu pred kratkim postal šestletni Rudi Samec. Deček je prekoračil v bližini gostilne Pleterski cesto v trenutku, ko je privozil motor. Tako je bila nesreča neizogibna. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je mali v kr